Pomurski VESTNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE MURSKA SOBOTA, 10. MAJA 1962 Leto XIV. — Štev. 17 Cena 20 din GIGANT V LENDAVI Med ozelenelim drevjem blizu Lendave raste novi tovarniški objekt. Gigantske železne konstrukcije dobivajo iz dneva v dan popolnejšo obliko. Graditelji — domačini, Italijani in Belgijci — hitijo, kajti jeseni mora proizvodnja steči. Škripanje žerjava, ropot kladiva in sikanje varilnih naprav ponehajo šele pozno v noč. Vsak nameščeni vijak ali stroj pomeni del tovarne, del tovarne, ki bo proizvajala metanol. Z dograditvijo tega objekta pa bo napravljen šele začetni korak pri uvajanju petrokemične industrije v Pomurju. Znano je namreč, da ima ta industrijska panoga v Lendavi z ozirom na bogate zaloge plina še velike perspektive. Novi tovarniški objekt, katerega investitor je podjetje Proizvodnja nafte Lendava, gradijo že več mesecev. Novi objekt gradijo v veliki meri delavci iz Proizvodnje nafte, deloma pa tudi mariborska Hidromontaža, medtem ko nadzorujejo gradnjo Italijani in Belgijci, ki so izdobavili opremo. Pri gradnji investitor teži za tem, da bi se izognil nepotrebnim stroškom. To so pokazali tudi takrat, ko so postavili pokonci dve 28 in 33 metrski regeneracijski koloni. Za postavljanje teh kolon bi namreč morali na gradbišče dostaviti posebne inozemske dvigalne naprave. Tovarna, ki bo predvidoma dograjena letošnjo jesen, bo iz plina metana izdelovala 99,8 odstotni čisti metilni alkohol, ki je dokaj iskana surovina. V ilustracijo naj povemo, da je moč iz enega kubičnega metra plina napraviti približno kilogram metilnega alkohola. Razumljivo je, da se bo vloga plina z dograditvijo tovarne znatno spremenila, hkrati pa tudi cena. Doslej so razpoložljivi plin uporabljali le za kurjavo. To je bila kajpada najcenejša kurjava, saj stane sedaj kubični meter plina komaj 4 dinarje, medtem ko je v Ljubljani tudi po petkrat dražji. Z novim letom se bo tudi v Lendavi plin znatno podražil. To pa bo potrošnike plina sililo k temu, da si namestijo take peči in ostale plinske kurilne naprave, ki bodo potrebovale manjše količine plina. Se pravi, da bo potrebno plin smotrneje uporabljati. Tovarna bo torej dograjena še letošnjo jesen, njena letna zmogljivost pa bo 7.000 ton metilnega alkohola. Z dograditvijo tega novega objekta pa bo napravljen šele prvi korak pri uvajanju petrokemične industrije v Pomurju. Metilni alkohol je namreč surovina, ki jo je mogoče predelovati v razne smole, lepila in podobno. Prav zaradi tega ima podjetje Proizvodnja nafte v bodoče v programu še gradnjo predelovalnih obratov, vendar je čas dograditve teh objektov odvisen od investicijskih sredstev. Ob koncu obiska na novem gradbišču v Lendavi smo vprašali direktorja inž. Mirana Mejaka po perspektivah in osnovnih dejavnostih podjetja: »V bodoče bodo naše osnovne dejavnosti proizvodnja metanola oziroma predelava metanola v končne proizvode, uslužnostno vrtanje ter dejavnost strojnih delavnic. V vsem času pa bomo morali iskati nove plinske rezerve. Število zaposlenih se z dograditvijo tovarne metanola ne bo povečalo, bo pa se povečalo z dograditvijo objektov, v katerih bomo metanol predelovali v končne proizvode « -js Čeprav je bilo delo tvegano, so lendavski naftovci s svojo mehanizacijo postavili gigantske kolone v vertikalni položaj. (Foto Stolnik) JUTRI: OTVORITEV SEJMA ALPE-ADRIA Jutri se bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani začel mednarodni obmejni sejem Alpe—Adria, ki bo trajal do 20. maja. Pred sejmom, na katerem nastopa naše območje prvič organizirano, je naš sodelavec postavil nekaj vprašanj predsedniku OLO Rudiju Čačinoviču. V nevezanem razgovoru je predsednik med drugim rekel: »Kakor je znano, je nosilec te akcije Kmetijsko-industrijski kombinat »Pomurka«. Sejem velja ocenita kot prvi resen in organiziran začetek, da se vključimo v blagovno izmenjavo s sosednjimi območji, za kar ima naš okraj prav posebne možnosti. Izražam upanje, da bo ta prvi skupen nastop pomagal Pomurju, da se bolj organizirano in kvaliteno vključi v blagovno izmenjavo sosednjih področij ter da se bo to odrazilo tudi v konkretno zaključenih poslih, s tem, da bo Po- murje dobilo in realiziralo primerni obseg v kontingentih, predvsem v izvoznih. Znano je, da je dala Italija na razpolago za blagovno izmenjavo v okviru zaključkov na tem sejmu 2 milijardi lir, Avstrija pa 30 milijonov šilingov.« -bŠ Vhod v jugoslovanski paviljon na minulem graškem velesejmu. Paviljon je najlepši na razstavišču. (Foto B. Sinko) VBEME Med 13. in 16. majem močno deževje z ohladitvijo, sneg skoraj do nižin. V ostalem deloma sončno s pogostimi krajevnimi nevihtami. Dr. V. M. PO VOLITVAH Volitve novih organov delavskega upravljanja so bile formalnopravno izvedene do predpisanega roka v vseh naših gospodarskih organizacijah, čeprav se ne moremo povsod pohvaliti tudi z zagotovljeno družbeno vsebino tega pomembnega akta. Ponekod so se namreč volitve že kar preveč izgubile v množici drugih problemov, ki so bili trenutno v ospredju razprav v delovnih kolektivih. Zbori so bili v nekaterih podjetjih korenita prelomnica v zagotavljanju družbenega vpliva na samoupravljanje; poročila in razprave so bile poglobljene in pretežno usmerjene k notranjim problemom podjetja, kar je prav gotovo prednost, ki je prinesla ugodne posledice v predvolilne priprave. Na nekaterih občnih zborih so celo predlagali kandidatne liste, medtem ko so drugod to opravili na posebej sklicanih predvolilnih sestankih. Na teh predvolilnih sestankih pa smo domala povsod pogrešali poglobljenih poročil dosedanjih delavskih svetov o svojem delovanju in gospodarskem stanju v podjetju kolektivom, čeprav je bila taka praksa priporočana. Vendar — kot pudarjajo na okrajnem sindikalnem svetu — še ni vse zamujeno, kajti stari delavski sveti naj bi vsaj sedaj, ob primopredajah, prenesli na kolektiv kot celoto ali kolektive posameznih ekonomskih enot, s čemer bo v primerjavi z dosedanjo prakso, ko je stari delavski svet odnosno upravni odbor poročal samo novemu, dosežen vsekakor kakovosten napredek. Seveda kaže poročanje o dvoletnem delovanju dosedanjih delavskih svetov povezati vsaj z glavnimi ugotovitvami razprav o zaključnih računih in z bodočo gospodarsko perspektivo podjetja. Razveseljiva je vsekakor ugotovitev, da smo ob zadnjih volitvah močno pomladili organe upravljanja v naših podjetjih, saj je po približnih predvidevanjih izvoljenih v delavske svete nad 50 odst. novih članov, pretežno mladih delavcev. Za žene ugotavljajo, da so zadostno zastopane v organih upravljanja tistih podjetij, kjer tvorijo pretežno (Nadaljevanje na 6. strani) Govor predsednika Tita na veličastnem zborovanju v Splitu Za nadaljnji napredek OKROG 150.000 PREBIVALCEV IZ VSEH KRAJEV DALMACIJE JE V NEDELJO ŽE V PRVIH JUTRANJIH URAH PRIŠLO NA ŠIROKO SPLITSKO OBREŽJE IN NAPOLNILO BLIŽNJE ULICE, DOHODE IN TRGE, DA BI SLIŠALI BESEDO PREDSEDNIKA TITA, BESEDO, KI JE — KAKOR JE REČENO V RAZGLASU SOCIALISTIČNE ZVEZE SPLITSKEGA OKRAJA — TOPLA, ZMERAJ DRAGA BESEDA, KI NAM JE KAŽIPOT. Dovolite, da vas predvsem najtopleje pozdravim in da se vam zahvalim za to veličastno zborovanje. Zdaj smo se vrnili iz Omiša, kjer smo danes pognali v obratovanje nov velik objekt, novo delo ustvarjalnih rok naših delovnih ljudi, naših delavcev, tehnikov in inženirjev. Moram reči, da je na vse nas, ki smo tam prisostvovali začetku obratovanja hidroelektrarne, napravila zelo ve- lik vtis ta zares velika in tehnično dovršeno opremljena hidrocentrala. S tega mesta se v imenu vlado Federativne ljudske republike Jugoslavije, v imenu jugoslovanskih narodov, v imenu nas vseh najtopleje zahvaljujem vsem delavcem, tehnikom in inženirjem, vsem graditeljem te hidrocentrale za njihovo zares požrtvovalno delo, spričo katerega jim je uspelo, da so ta veliki objekt, tako važen za našo skupnost, zgradili skoraj leto dni pred rokom. Ta hidroelektrarna je ogromnega pomena za ljudstvo tega kraja, prav tako pa ima velik pomen tudi za vso našo socialistično skupnost, za vse naše napore. Naša skupnost je s tem mnogo pridobila, ker ta hidrocentrala no svojih razsežnostih, po proizvodnji električne energije prekaša proizvodnjo celotne električne energije v stari Jugoslaviji. Njena proizvodnja je večja za skoraj 600 milijonov kWh. S ponosom lahko gledamo številne naše doslej zgrajene objekte v povojnem obdobju, zlasti pa objekte, ki so nam omogočili, da imamo zdaj v naši državi desetkrat več električne energije, kot je je imela stara Jugoslavija. To pa še ni vse. Odslej bomo mnogo hitreje gradili nove velike hidroelektrrane, kot so na primer centrala na Trebišnjici, Dubrovačka, v Bajini bašti in druge, ki bodo omogočile, da se bo proizvodnja električne energije v naši državi v prihodnjih petih letih skoraj podvojila. (Vzklikanje socialistični Jugoslaviji in tovarišu Titu.) Tovariši in tovarišice, ko danes tu govorimo o novi veliki pridobitvi naših delovnih ljudi, je razumljivo, da smo na to ponosni Ponosni smo na vse tisto, kar smo do danes dosegli, ker je Jugoslavija v svoji industrializaciji, pa ne samo v industrializaciji, ampak tudi sploh z vso našo izgradnjo zares prerojena — ni več tisto, kar je bila nekoč. Vsakdo, ki pride danes v našo državo, se čudi, koliko truda so morali vložiti naši delovni ljudje, da bi dosegli tako velikanske rezultate. Toda medtem ko smo na eni strani ponosni na pridobitve, ustvarjalne sposobnosti ter delo naših delovnih ljudi sploh, moramo biti hkrati tudi do neke mere v skrbeh, ker se moramo prav zdaj, ko smo že toliko dosegli, ponovno dotikati raznih negativnih pojavov v našem družbenem razvoju. Znano vam je, da smo imeli nedavno sestanek Izvršnega komiteja Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Moram vam reči, da nas je prav ta zaskrbljenost, zaradi raznih anomalij prisilila, da zelo temeljito in zelo ostro proučimo vse te pojave in kritiziramo tudi sami sebe, pa tudi vse druge, ki jih je treba kritizirati. (Odobravanje in vzklikanje tovarišu Tito. »»Draže Tito, mi ti se kunemo . . .) Vrsto let po koncu druge svetovne vojne, po osvoboditvi naše dežele, smo zadeval' na velike objektivne težave na poti naše graditve Te težave so bile tudi notranjega značaja, a so prihajale tudi od zunaj. Danes že ne moremo govoriti samo o objektivnih težavah, ker smo te težave v glavnem premagali. Če imamo danes tudi opraviti z objektivnimi težavami, objektivnimi pomanjkljivostmi, potem je to rezultat subjektivnih napak predvsem naših vodilnih ljudi — če pa pravim vodilnih ljudi, ne mislim na vse, toda dejstvo je, da jih ni malo, ki zanje veljajo te besede. Kadar govorim o napakah vodilnih ljudi, mislim tu tudi na posredno odgovornost za tisto, kar so delali drugi, mislim pa tudi na vse komuniste, zakaj vsi komunisti morajo biti odgovorni za vse. Tudi zdaj, po vojni, v izgradnji socializma. Nekaj časa se je sicer bilo ustalilo mnenje, da zato, ker je bila zdaj izvedena decentralizacija, zato, ker je zdaj demokracija, komunisti nimajo več pravice, niti dolžnosti, da odgovarjajo za notranji razvoj naše države. To je nápak. Ponovno moramo poudariti odgovornost komunistov za razvoj socializma v naši državi. Kdo drug pa bo tudi odgovarjal, če ne komunisti? (Odobravanje in ploskanje.) Trdno sem prepričan, da je naša komunistična partija, naša Zveza komunistov, ki je trdna in monolitna organizacija, da smo mi vsi pripravljeni storiti vse, kar je v korist naši socialistični skupnosti kot celoti. Imamo se na kaj opreti, imamo tudi splošno, osnovno, množično organizacijo, Socialistično zvezo delovnega ljudstva, v kateri so tudi komunisti. Socialistična zveza je ena naših največjih pridobitev po tej vojni, ker so ljudje, zbrani v njej, pripravljeni delati za ostvaritev socializma in na nadaljnji poti tudi komunizma v naši državi. Zato danes tudi opozarjam tukaj prav na odgovornost komunistov in vas prosim, da mi dovolite zdaj spregovoriti o nekaterih negativnih stvareh, ki so se pripetile v vsakodnevnem dogajanju pri nas oziroma pri izgradnji naše države. Mnogo ljudi se vprašuje, kako je lahko prišlo do tega. da se take stvari dogajajo. Eni pravijo, da so tega krivi zunanji vplivi, vplivi z Zahoda Drugi spet mislijo, da je temu kriva preširoka demokracija itd. Mislim, da je poglavitna slabost prav v nebudnosti komunistov, ki so nekako izgubili iz rok svojo vodilno vlogo. Kajti če komunisti zdaj niso več tisti, ki poveljujejo, kot je bilo to potrebno nekoč morajo usmerjati razvoj v naši državi, biti morajo za zgled drugim, tako da se lahko tudi vsi drugi zgledujejo po njih. Prav tako morajo paziti na vse negativne pojave tako pri komunistih kot pri nekomunistih. Pri nas pa so negativni pojavi tako pri komunistih kot pri nekomunistih, so nekateri ljudje, ki bi se radi obogatili, so pa tudi druge stvari. Tovariši in tovarišice, prosim, da mi oprostite, ker bom (Nadaljevanje na 2. strani) Množica ljudstva Dalmacije je vzvalovila ob odločnih Titovih besedah Govor predsednika Tita na veličastnem zborovanju v Splitu (Nadaljevanje s 1. strani) moral danes tukaj ponoviti nekatere stvari, o katerih sem vam že večkrat govoril na raznih zborovanjih. Morda bom to danes razširil in govoril malo ostreje, toda to je potrebno zato, ker smo mi. tako jaz kot drugi tovariši, dostikrat opozarjali na številne nepravilnosti in napake, toda ta naša opozorila so nekako zadela na gluha ušesa ljudi in nekateri se niso dosti zmenili za to. Predvsem vam moram reči, da nismo sklicali sestanka Izvršnega komiteja zato, da bi samo sprožili nekatere stvari in potem prekrižali roke. To ni tako in zato morajo vsi dobro poslušati tisto, kar danes govorim, in se držati ukrepov, ki so bili ali bodo sprejeti. Tokrat bomo sprejeli takšne ukrepe, ki bodo omogočili bolj normalen, pravičnejši in pravilnejši razvoj v naši izgradnji, v našem družbenem življenju. To moramo storiti Nekdo utegne reči, morda tudi od zunaj, da smo spet začeli z zatezanjem, da so komunisti spet vzeli vse v svoje roke itd. Naj govore, kar hočejo, mi vemo, kaj nam je treba. Delali bomo tako, kakor naše ljudstvo terja od nas, da delamo, in, vidite, kot tudi vi danes to terjate. . . (Močno in dolgotrajno odobravanje.) Storiti moramo vse, da bomo slabosti odpravili Danes bi vam hotel pove dati nekaj o našem gospodarskem gibanju, o nekaterih slabostih v našem gospodarstvu, v katerem se vsak dan dogajajo razne napake, prav tako pa tudi na splošno o političnem in kulturnem razvoju v naši državi. Na vseh teh področjih se dogajajo razne anomalije. V čem so slabosti na področju našega gospodarstva? V odgovoru na to vprašanje vam moram predvsem povedati, da smo že doslej večkrat opozarjali na pretiravanja glede investicij, na pojave te težnje, da vsakdo gradi vse, kar hoče in kar mu je všeč. Govorili smo, da se nam bo nekega dne maščevalo, in zdaj lahko rečemo, da se nam to, vidite, že danes tudi maščuje. Danes že imamo ponekod to ali ono podjetje, ki ga bo treba jutri zapreti, ker njegovi proizvodi ki jih je preveč, ne gredo v prodajo. Preveč enakih podjetij ne more obstati, vi pa veste, da je vsaka občina pogosto hotela imeti kako pod- jetje in pri tem, ko ga je gradila, ni gledala na rentabilnost in ni mislila na to, kaj bo jutri z izdelki tega podjetja, ko bo prišlo do prenasičenosti v tej ali v drugih panogah naše industrije in naše proizvodnje nasploh. Nerazumevanje tega problema se nam že danes maščuje. Nenehno smo opozarjali na to, da se ne sme prekoračevati gornje meje investicijskih sredstev, vendar se na to ni dovolj mislilo. Zdaj bomo morali uvesti omejitve, morali bomo spet od zgoraj prepovedovati, da bi gradili tisto, kar ni v korist vsej skupnosti in torej tudi ne v korist tisti komuni ali tistemu kraju, ki bi začel takšno gradnjo, ker bo zaradi tega trpel največ škode. V tem pogledu bomo morali uveljavljati ostre ukrepe. Razen tega so bile tudi napake v planiranju. Pri nas so na primer začenjali graditi razne velike objekte prej, preden so bili načrti sploh izgotovljeni, in razumljivo je, da so veljali takšni objekti dva- krat več, kot je bilo predvideno. Vse to je šlo potem na račun naših delovnih ljudi, ki so morali zatezati pasove. Tudi takšne napake so se dogazale. (Odobravanje.) Tudi kar zadeva razdelitev, so bile pri nas slabosti, ker delitev sredstev, akumuliranih sredstev, pogosto ni bila enakomerna. Tudi to bomo morali v prihodnje imeti pred očrni, tako da bo delitev potekala glede na realne možnosti in realne potrebe posameznih republik itd. V našem bančnem sistemu so prav tako slabosti. Bili so primeri, da tisti, ki bi lahko rentabilneje uporabili nekatera sredstva, ni mogel dobiti, za kar je prosil, medtem ko je drugi, morda s kako podkupnino ali podobnim, dobil sredstva, čeprav ni mogel zajamčiti rentabilnosti. (Odobravanje.) Zato si bomo morali prizadevati, da tudi naš bančni sistem malce popravimo Razen tega imamo celo vrsto instrumentov, ki niso dovršeni. Sami po sebi so bili dobri, sprejeti so bili z dobrim namenom za okrepitev našega plačnega sistema, niso pa bili dovršeni. Zato bomo morali tudi v tem pogledu ukreniti, kar je potrebno, da bi bila delitev v prihodnje pravilnejša. Vprašanje razpona plač v naši državi je prav tako zelo važno. Napake, ki so jih delali v tem pogledu, so ne le materialno prizadevale posamezne kategorije naših delovnih ljudi, ampak so povzročale tudi politične posledice. Pri nas je prišlo do raztezanja zgornje meje plač kratko malo čez vsako mogočo mero. So primeri, da je najvišja plača tudi do dvajsetkrat višja od najnižje plače v istem kolektivu. Kratko in malo nerazumljivo je, tovariši, kako je moglo priti do tega, kako se je to dogajalo tako stihijsko Zdaj pa bomo morali nekaj ukreniti, da ne bo šlo več tako naprej. (Odobravanje) Kolektivi naj se odločneje bore proti nepravilnostim Kar zadeva notranjo delitev dobička v podjetjih, so se tudi tu dogajale razne nepravilnosti. Bili so primeri, da je delavec, denimo, dobil samo 2 tisoč din od presežka, ki je bil ustvarjen, nekdo drug pa je dobil tudi 80.000 din. To ne sme biti, tovariši (odobravanje), vendar so temu krivi tudi delovni kolektivi sami, ki so dopustili, da je do tega prišlo. Krivi so tudi komunisti teh podjetij, ker so dovolili, da so se dogodili takšni primeri. (Odobravanje.) Dobro, če je voditelj komunist, če je, denimo, direktor — to vendarle ne pomeni, da ima večje pravice, kot jih imajo drugi, razen če je strokovno prispeval mnogo več in mora biti potemtakem tudi ustrezno nagrajen Toda treba je gledati tudi navzdol, na množico, na tiste navadne, polstrokovne in strokovne delavce. Kajti zaradi vseh teh in takšnih anomalij, ki so se dogajale tako rekoč vsak dan, se je vse to pojavljalo kot velika napaka, ki je dobivala politični značaj in povzročila, da so naši ljudje tam, kjer so se napake dogajale, postali nezadovoljni. S tega mesta vam obljubljam, da bomo storili, kar je potrebno, in da že ukrepamo, da se takšne stvari popravijo in da se v prihodnje to ne bo dogajalo. (Odobravanje in vzklikanje tovarišu Titu.) Omenil bi tudi razna potovanja v tujino in razsipanje naših deviznih sredstev na ta način. Mnogo ljudi potuje v tujino brez dejanske potrebe, na račun kolektiva oziroma na račun vse naše skupnosti. Mnogo jih ostane zunaj po več mesecev in nekoristno trošijo denar. Mislim, da je treba to omejiti. (Odobravanje.) Da, potrebno je hoditi ven. toda o tem, ali je v konkretnem primeru zares potrebno in koristno potovati, morajo odločati tisti, ki upravljajo podjetja, oziroma delovni kolektivi sami. Oni naj odločajo tudi o tem, koliko časa naj ostane zunaj tisti, ki potuje, ker gre tu za interese njihovega podjetja, za potrebo, da prodajo blago ali kupijo stroje. Toda pogosto odhajajo v tujino brez odobritve delovnih kolektivov. Tu pa je neka zelo negativna stvar, o kateri hočem odkrito spregovoriti Veste, dogaja se, da ponekod. denimo, voditelji tovarne in voditelji krajevnih oblasti trobijo v isti rog, kot pravi ljudski rek. Zato pa je tu kolektiv, da to popravi. Mi bomo morali zdaj, kakor kaže, apelirati na ene in na druge oziroma na njihovo zavest, če pa to ne bo pomagalo, bomo morali poiskati tudi drugačen izhod. Naj tak voditelj, ki ne bi delal, kakor je treba, ki ne bi delal predvsem v interesu delovnega kolektiva, v interesu tistih, ki ustvarjajo, s tem pa tudi v interesu vse naše skupnosti, kar odide iz podjetja, naj kar gre s tega svojega mesta. Zakaj to so stvari, ki jih moramo popravljati. (Odobravanje.) Ko sem že omenil ta potovanja v tujino, bi rad dodal še nekaj o tem. Namreč, da navadno za tistim, ki je bil v tujimi in se je vrnil, kmalu pride tudi avtomobil. Vprašam kako je to mogoče. Dobro, včasih bi kdo lahko zares kupil avtomobil, ker je avto tam cenejši kot pri nas, toda ne verjamem, da je mogoče kupit toliko avtomobilov od dnevnic, ki jih dobijo. Očitno je, da gre pogosto za nekaj drugega. V tujini često korumpirajo naše ljudi, pa jim potlej pošiljajo darila itd. Toda ali je tisti Nemec, Francoz, Anglež ali drug industrialec ali trgovec dal to našemu človeku zaradi njegovih lepih oči? O tem ne bi mogel biti nikoli prepričan. To se pravi, da je tu morala biti neka koncesija, to je jasno. Ta koncesija pa je šla na račun naše skupnosti, ker je bilo nekaj dražje plačano, kot je bilo potrebno, ali pa ceneje prodano. So tudi primeri črnih fondov, ki jih nalagajo v razne tuje banke, a jih je težko ugotoviti. Tudi te stvari bomo uredili tako. da v prihodnje ljudje ne bodo mogli zlahka potovati v tujino, kadar se bo komu zljubilo, in da se ne bodo dogajale takšne stvari. Moram vas opozoriti, tovariši, še na eno stvar, ki zadeva vse naše ljudi. Naši ljudje dostikrat veliko govorijo, pri tem pa, v stiku z ljudmi iz drugih držav, včasih izdajajo naše gospodarske tajnosti. Takšna dejanja so po predpisih našega kazenskega zakona kazniva, kot velja to tudi v drugih državah. Morda naš zakon in naši predpisi niso dovolj ostri, zato pa bomo morali bolj uspešno in z večjo strogostjo preprečiti, da bi ljudje izdajali te tajnosti in besedičili o vsem mogočem, tako da se bo tisti, ki bo to počenjal, začel zavedati velike odgovornosti in škode, ki jo lahko s tem prizadene naši socialistični skupnosti. Ko govorimo o vseh teh raznih anomalijah, moram s tem v zvezi poudariti, da morajo biti tako kolektivi kot posamezniki, kadar gre za kritiko v podjetjih, enotni, da morajo videti vsako nepravilnost, ki je bila storjena, in preprečiti, da bi nekdo, ki je kritično nastopil in kritiziral, potem letel iz podjetja. Kolikokrat sem osebno dobil pritožbe zaradi takšnih primerov, zaradi odpuščanja ljudi, ki so kritizirali, tako da smo morali potem poslati doli ljudi, da proučijo, zakaj je do tega prišlo. To je bilo treba popravljati, tovariši, ker so se takšne stvari dogajale. Dogajalo se je celo, da so tudi komunisti odpuščali takšne delavce. Dogajalo se je in se še dogaja Toda to se ne sme dogajati. Kajti kritika je dovoljena, seveda konstruktivna kritika, kritika napak z namenom, da bi jih odpravil. Takšna kritika je pravilna, ni pa pravilno kritikarstvo, govoričenje o nečem, česar niti ne poznajo. Če človek nekaj kritizira, mora to kritiko dokumontirano podpreti. Kritikarstvo je škodljivo, kjerkoli imamo opraviti z njim, pravilna kritika pa lahko samo prispeva k temu, da bi odpravili mnogo stvari, ki ovirajo današnji pravilni razvoj, tako v posameznih podjetjih kot v naši skupnosti sploh. V kali moramo zatreti pojave zapiranja tržišča v lokalne meje Tovariši in tovarišice, dovolite, da zdaj spregovorim o trgovini, o nekaterih problemih v tej panogi našega gospodarstva, pozneje pa se bom še povrnil na nekatera vprašanja, ki sem se jih že dotaknil. V Jugoslaviji nenehno občutimo, pa ne samo občutimo, tudi vidimo dviganje cen posameznih izdelkov. Cene mnogih izdelkov nenehno naraščajo, tudi tedaj, kadar vidimo, da bo žetev dobra, in kadar pričakujemo, da bo prinesla stabilizacijo cen. Človek se mora vprašati, zakaj cene vkljub temu naraščajo. V čem je bistvo tega problema? Bistvo je predvsem v slabi organizaciji preskrbe. To je pri nas že znano. Razen tega dovoljujemo, da ljudje navijajo cene, kolikor se jim zdi. Celo v kapitalističnih državah so nekateri regulatorji, ki preprečujejo pretirano višanje cen. Pri nas pa prihaja do takšnega pojava, da naš trgovec — kot tega po mojih mislih noben kapitalist ne počenja tako budno — naglo zviša ceno, brž ko primanjkuje nekaterih proizvodov. Dosti je bilo primerov, da je naša trgovina zadržala blago v skladišču, da bi ga na trgu primanjkovalo in da bi lahko obdržala visoke cene. Zato je danes po skladiščih veliko blaga, ki ne gre v prodajo, ki pa ga trgovina ni hotela dati po nižjih cenah Zato moramo danes ponekod dajati kakšno blago, ki stoji neprodano v skladiščih, morda tudi za polovično ceno. Toda to blago tam ne samo leži, ampak se tudi kvari. Veliko gre torej v izgubo na ta način, zato da bi trgovina dosegla visoko maržo. Ali je to prav? Seveda ni. ker je trgovina samo posredovalec med proizvajalcem in potrošnikom. Sama nič ne dela pri posameznih proizvodih, toda namesto da bi nudila blago po ustreznih cenah, si često prizadeva dobiti visoko maržo, za 15 pa tudi 25 odstotkov in več. Tako dobi proizvajalec malo, potrošnik drago plača, trgovcu, posredovalcu pa ostane smetana kot se temu reče. Slaba preskrba lin organiziranost naše notranje trgovine je torej pereč problem. Seveda bomo morali sprejeti tudi ustrezne zakonske predpise, da bi ta problem uredili. Zdaj formirajo kontrolo, ki bo preverjala upravičenost dviganja cen, tako da ne bo več mogoče, da bi kdo navijal cene po svoji volji. (Ploskanje in odobravanje.) V tem pogledu so pri nas tudi takšne anomalije, da se prav zaradi teh slabosti splošnega jugoslovanskega tržišča zatekajo v lokalno zaprtost in ustvarjajo nekakšna lokalna tržišča. Tako iz posemaznih republik, denimo iz Slovenije, Srbije ali Hrvatske ni mogoče iti v drugo republiko prodat ali kupit kakšno blago. Tega, tovariši, ne sme biti v naši socialistični skupnosti. Ne glede na to, da imamo republike kot dele naše federativne skupnosti, moramo imeti enotno tržišče. V tem pogledu ne more in ne sme bit špekuliranja. Kajti to povzroča politično nezadovoljstvo, malce pa tudi nacionalni šovinizem. To se ponekod že pojavlja, zato moramo takšne pojave zatirati pri korenini. Zakaj vse to so stvari, ki škodujejo pravilnemu razvoju našega socialističnega družbenega bistva. Ko pa govorimo o naši notranji trgovini, moram pri tem povedati, da bolehamo tudi za nekaterimi nesposobnostmi ne le v organizacijskem pogledu, ampak tudi kar zadeva zadostno pripravljanje in čuvanje izdelkov. Do zdaj je bil položaj tak, da je proizvajalec na vasi na primer pridelal mnogo paradižnika ali drugega sočivja im sadja, da pa ni dobi! spodbude za nadaljnje pridelovanje, te kupec oziroma podjetje, ki posreduje med njim in kupcem, ni odkupilo te količine. Ne bo pa tvegal, da se mu sočivje ali sadje tudi v prihodnje pokvari, im zato ostane trg pogosto brez nekaterih kmetijskih pridelkov v zadostni količini. Čebula je danes na primer dražja kot zlato. Tako je tudi z nekaterimi drugimi pridelki. To pa je problem, ki ga je mogoče zlahka rešiti, če proizvajalec in veliko podjetje, ki odkupuje blago, skleneta pogodbo in podjetje prevzame vse blago. Nekaj morajo tvegati tudi odkupna podjetja. Danes pa imamo širom po Jugoslaviji hladilnice, v katere lahko spravimo velike količine teh kmetijskih pridelkov, kjer se ne bodo pokvarili. Toda hladilnice stoje zdaj prazne, mi pa na tržišču nimamo pridelkov, ki bi jih bilo mogoče v njih ohraniti. Vse to so elementi, ki povzročajo nezadovoljstvo naših ljudi. Kaj je to, tovariši? Nismo bolj nesposobni, kot smo bili prej, ko smo začeli od kraja. Zakaj torej danes, po tolikih letih dela, po toliko velikanskih uspehih, ki smo jih dosegli tako v industriji kot povsod drugje, zakaj danes, kakor smo bili, prihaja do takšnih pojavov in nepravilnosti? Kot da nam je nekoč lepše šlo, kot da smo se bolje ujemali, ko smo bili revnejši kot danes! Kaj to pomeni? To se pravi, da smo krivi sami. Ne morem seveda govoriti proti demokraciji, toda demokracija se mora vendarle razvijati nekako manj cikcakasto, kot se je razvijala pri nas. Sicer je tako, da je enemu demokracija bog, drugemu pa vrag. Zato je treba to spraviti v sklad, tako da bo demokracija enaka za vsakogar. Veste, demokracija gre tudi skozi želodec. Demokracija ni samo oblika, biti mora stvarna, sloneti mora na materialni podlagi, biti mora materialna, takšna, da jo sleherni naš človek enako čuti. Naši delovni ljudje ne bodo terjali od nas tistega, česar ni, so pa nezadovoljni in protestirajo, kadar vedo, da nekaj imamo ali bi lahko imeli, pa se vendar ne dobi. (Dolgotrajno odobravanje) Potrebno je dosledno odpravljati slabosti v naši zunanji trgovini, ki nam jemljejo ugled v tujini Dovolite mi zdaj, tovariši in tovarišice, da spregovorim nekaj besed tudi o naši zunanji trgovini. Ta malce šepa tudi zato. ker smo morali zanjo vzeti tudi ljudi iz vrst starih trgovcev, med katerimi so bili nekateri dobri, pa tudi taki, od katerih ni bilo prida koristi in ki so vnesli v našo zunanjo trgovino razne negatevne elemente, ki škodujejo naši skupnosti. Zdaj imamo nad 500 oziroma okoli 540 izvoznih in uvoznih podjetij. Pred letom dni ali pred dvema letoma sem ostro nastopil proti toliko zunanjetrgovinskim podjetjem. Kajti to so povečini majhna podjetja, razen nekaj velikih. Majhno podjetje pa je, ko prodaja svoje blago v tujini, kakor krošnjar. Tam potrebuje trgovec določeno blago stalno na zalogi, to podjetje pa mu proda enkrat svoje blago in potem nič več. Posledica tega je, da mi 'zgubimo to tržišče. Zato sem pred dvema letoma dejal, da je 540 izvoznih in uvoznih podjetij preveč in da je treba to število razpoloviti — zdaj pa jih je več kakor takrat. Nič ne zaleže, kar rečeš, dokler ne vzameš stvari v roke, tako da oni potem temu pravijo nedemokratična metoda. Vi vidite, tovariši, da ta naša izvozna in uvozna podjetja počenjajo razne stvari takega značaja in včasih tako negativno poslujejo, da zaradi tega pogosto izgubimo posamezna zunanja tržišča in se zdimo nezanesljivi Zaradi takšnega njihovega dela nam na primer vračajo posamezne proizvode. Tak nezanesljiv trgovec misli, da lahko preslepi kupca v tujini in mu proda gnila jabolka ali slive, toda tuji kupec zaradi tega pogosto pošlje nazaj vso pošiljko. Kdo je tedaj tu na zgubi? Vsa naša skupnost, naš delovni človek, mi vsi. Ta nezanesljivost je torej takšnega značaja, da bomo morali sprejeti celo zakon o poslovanju teh zunanjetrgovinskih podjetij. Ko gre za zunanjetrgovinska podjetja, bi omenil tudi predstavnike, ki jih ta podjetja pošiljajo v posamezne države. Bil sem v vrsti držav, tako v Afriki kot v Aziji, in sem naletel na veliko teh naših trgovcev, ki tam po cele mesece sedijo po kavarnah pa ne najdejo niti enega kupca Sedijo brez koristi in zapravljajo devize, ki jih dobivajo iz domovine, kupca pa ne najdejo, ker niti ne poznajo tržišča niti ga niso proučili in ga dovolj spoznali, da bi vedeli, kaj je tu treba in kaj je mogoče prodati. Zato se dogajajo tudi take stvari, da, denimo, pošljejo nekam v vročo Afriko cokle, ki so dolgo časa ležale v skladišču in jih pri nas nihče ne nosi, ki pa jih tudi tam nihče ne more nositi. Seveda gre takšno blago potem po zlu, tako pa je tudi z nekaterimi drugimi izdelki iz naše države. Vse to in takšne stvari nam kvarijo ugled v tujini. Moram vam povedati neka; še o eni stvari, ki je negativna in ki jo moramo imeti pred očmi. To je pehanje za lahkim zaslužkom. Mnogi naši trgovci, ki gredo v tujino — med njimi pa so tudi dobri, solidni trgovci, čeprav jih je malo — gledajo, kako bi na hitro nekaj z lahkoto zaslužili, pa čeprav bi potem prišli tudi na slab glas. Toda treba je imeti v mislih, da takšne slabe izkušnje ne ostanejo samo v eni državi, ampak se zvedo tudi v drugih, ker Afrika ni ravno brez komunikacij in zvez nasploh. Imeli smo primere, ki so bili škodljivi ne le v materialnem, ampak tudi v političnem pogledu, čeprav je šlo za druga vprašanja, za investitorja, kredite itd. Vse to so stvari, ki škodujejo našemu ugledu v tujini, to pa posredno vpliva tudi na naše notranje življenje — in tu veliko izgubimo, ker imamo zdaj tudi velik plačilni deficit v tujini. Dolžnost kolektivov je, da izkoristijo svoje samoupravne pravice Zdaj bi se povrnil k nekaterim vprašanjem, ki sem se jih dotaknil že malo prej. V čem je bila na primer slabost nekaterih naših delovnih kolektivov? V tem, da niso izkoriščali pravic, ki jih imajo. Kajti če delovni kolektiv upravlja po svojih organih, potem mora nositi tudi odgovornost in ne sme dovoliti takih stvari. Razume se, da na drugi strani ni mogoče valiti krivde samo na direktorje, niti uprizarjati proti njim splošne gonje. Imamo zelo dobre direktorje, izvrstne ljudi, izvrst- ne tovariše, ki jim nikoli ni prišlo na misel, zahtevata večjo plačo od tiste, ki so jim jo določili delovni kolektivi. So pa tudi takšni direktorji, ki so gledali, kako bi čim več zlahka zaslužili in ki se niso menili za to, kaj je sklenil kolektiv. Tak direktor se je povezoval z nekaterimi voditeli iz krajevnih oblasti in je paševal v svojem podjetju. Temu je treba napraviti konec Delovni kolektivi naj izkoristijo vse svoje pravice, ki jih imajo, da hi čimbolj pravilno organizirali proizvodnjo in iz- vajali notranjo delitev, to je določali plače. To je dolžnost delovnih kolektivov. Danes zveni smešno, kadar kdo pravi, da bo stavkal, če se položaj ne zboljša. Proti komu bodo stavkali? Proti samim sebi! Takih stvari ni moč dovoliti, če pa nekdo ni na mestu, ga je treba odpustiti. Za take anomalije smo odgovorni tudi mi zgoraj. Če pride nekdo k meni, jaz pa mu ne pomagam, pomeni, da potem tudi mene ni treba na tem mestu, na katerem sem. Isto velja tudi za (Nadaljevanje na 3. strani) POMURSKI VESTNIK, 10. MAJA 2 DECENTRALIZACIJA - sproščanje ustvarjalnih pobud (Nadaljevanje z 2. strani) vsakega drugega voditelja. Vsakdo ima pravico zahtevati, da je treba odpraviti tisto, kar je v napoto, da bi lahko čim bolje uporabil svoje ustvarjalne sposobnosti, umske in fizične. Na drugi strani se prav zaradi takih slabosti, o katerih sem govoril malo prej, slabi: dviguje nivo dela, čeprav bi bilo mogoče ponekod storiti v tem pogledu veliko več. Delavec ima pravico dobiti nekaj od tistega presežka, ki ga ustvarja. Te njegove pravice mu ne moremo odreči. Slabega dviganja nivoja dela je v marsičem, se mi zdi, krivo tudi to, da je prišlo do nekakšne apatije, do nekakšnega ne- zaupanja, da delavec ne bo dobil dela tistega, kar ustvarja. Toda sprejeti bodo predpisi, ki bodo omogočili, da bo delavec dobil tisto, do česar ima pravico in kar je zaslužil. Jasno je, da se ne moremo strinjati s tem, da se deli presežek tam, kjer si ga nekdo ne zasluži, kot so go doslej, potem delavci ne bodo imeli nobene volje, da bi se bolj trudili pni delu. Delavec mora videti, da ima sam korist od povečanja proizvodnje. Te stvari marajo delovni kolektivi sami popravljati. (Odobravanje.) Govora je bilo tudi o tem, da se delavsko samoupravljanje ni uveljavilo v polni meri. Toda delavsko upravljanje je bilo za nas edina rešitev in pomagalo nam je, da je naša država tako hitro napredovali, da so naši delovni ljudje v polni meri izrazili svojo ustvarjalno sposobnost in energijo. Tudi to je temelj, na katerem smo lahko tako hitro gradili. Sedaj pa je prišel čas, ko je treba nekatere stvari popraviti, da bi delavci znova s še večjim elanom napredovali, kajti delavci so sedaj dokaj sposobnejši in imajo precej več izkušenj kot prej. Zavedajoč se vsega tega, bomo morali storiti ukrepe, da bi se te stvari v podjetjih uredile tako, kot je to najbolje za interese naših delavcev in naše skupnosti kot celote. Nikomur ne komo dovolili, da ki nam rušil bratstvo in enotnost Dovolite mi, tovariši in tovarišice, da povem nekaj besed tudi o slabostih v našem političnem življenju. Nekatere izmed njih sem že omenil. V zadnjem času ni malo takšnim škodljivih pojavov, kot so lokalizem in šovinizem, ki nastaja zaradi materialnih vzrokov in nepazljivosti komunistov. Nekateri komunisti so pozabili na širše interese celotne skupnosti. Nekateri komunisti vidijo samo svoj najožji krog, tako da je prišlo tudi do političnega nezadovoljstva in nepravilnosti v posameznih republikah. Morje krvi smo prelili za bratstvo in enotnost naših narodov in nikomur ne bomo dovolili, da se dotika ali da nam od znotraj ruši to bratstvo in enotnost. (Navdušeno odobravanje in vzklikanje k bratstvu in enotnosti jugoslovanskih narodov in tovarišu Titu). Te politične slabosti in nepravilnosti so posledica kulturnega razvoja v naši državi. V nekaterih naših republikah se pri meščanskih piscih dogajajo takšne stvari, da je preprosto nemogoče razumeti, kako je mogoče kaj takšnega v socialistični državi. Ljudie se vračajo nazaj v svojo zgodovino, brskajo po njej in pozabljajo na bodoči razvoj naše socialistične skupnosti kot celote. Niti ena izmed naših republik ne bi bila nič, da ni- smo vsi skupaj! Moramo ustvarjati svojo zgodovino, svojo jugoslovansko socialistično zgodovino, enotni tudi v prihodnje, ne da bi se dotikali nacionalne pravice posameznih republik, da goje svoie tradicije, ne na škodo, marveč v interesu celotne skupnosti, zaradi medsebojnega dopolnjevanja! To je naša pot in to hočemo, nočemo pa razbijati naše enotnosti zaradi različnih stvari. Mi ne mislimo kot nekateri meščanski elementi, ki se niso zlili s socialistično mislijo v našem razvoju, da se moramo vračati na staro pot. Oni so tudi tisti, ki vplivajo na nekatere komuniste. Dovolili smo, da se marsikaj piše po našem časopisju Poglejte nekatere časopise in razne članke in videli boste, kako destruktivno delujejo Celo našo mladino nam zastrupljajo. Človeka naravnost zaboli, ko vidi, kako se je ta šovinizem razpasel tudi pri naši mladini. Mislim, da to nji prišlo iz oblakov, marveč iz hiše, od starejših. Braniti moramo našo največjo pridobitev, bratstvo in enotnost naših narodov, ker nam le to omogoča nadaljnjo ustvarjalno pot naprej, ustvarjanje močne socialistične skupnosti in srečnejšega življenja naših ljudi. Celo sedaj, 15 in več let po vojni, moramo še zmeraj govoriti o bratstvu in enotnosti, čeprav bi to moralo biti že kri in meso vsakega jugoslovanskega prebivalca. -(Vzkliki bratstvu in enotnosti). Govoreč o naših slabostih, sem omenjal predvsem tiste subjektivne, čeprav obstajajo seveda tudi objektivne. Tako na primer spada lanskoletna suša in slaba žetev med objektivne vzroke, čeprav nista najvažnejša vzroka. Prav tako ni toliko pomembna tudi letošnja poplava, zakaj bili smo že v mnogo težjih situacijah in vse to bomo z lahkoto obvladali, če bomo enotni, če odpravimo vse te anomalije in napake, v začetku vsaj tiste, ki so najostrejše, pozneje pa vse. Naš socialistični razvoj mora mirneje potekati, tako da ga vsak državljan razume in da, kadar je težko, razume tudi od kod prihajajo težave ter da se bo zavedal, da mora izpolnjevati svoje dolžnosti do skupnosti kot celote. Decentralizacija pri nas je zato, da bi se bolj razvijala ustvarjalna pobuda, da bi se laže upravljalo, ne pa zategadelj, da vsak dela, kar hoče. Vsakdo mora gledati na našo celotno skupnost, na vse, kar je v interesu skupnosti, kajti to, kar je v interesu celotne skupnosti, je gotovo tudi v interesu vsakega posameznika, vsake lokalne enote in komune. Hitreje moramo širiti socialistični sektor kmetijstva Rad bi vam, tovariši in tovarišice, povedal nekaj tudi o našem kmetijstvu. Tudi v tej panogi smo imeli nekaj težav zaradi objektivnih razlogov, toda v kmetijstvu smo dosegli tudi velikanske uspehe. Razume se, da na socialističnem sektorju, ne pa na tistih majhnih parcelah, ki se kot druge razprostirajo ena pri drugi. Te majhne površine niso mogle prehraniti niti kmeta. Velike uspehe smo dosegli na socialističnih zadružnih gospodarstvih, ki se skupno obdelujejo in kjer uporabljamo sodobna tehnična in druga sredstva, ki dado lahko velike donose. Te visoke ravni nismo dosegli v celotnem kmetijstvu, ker obsega socialistični sektor le kakih 20 odst., kar ne zadostuje, da prehrani celotno Jugoslavijo in vsa njena mesta. Zato moramo razširjati socialistični sektor. Za dosego tega cilja uporabljamo različne metode, odkupujemo zemljo, se pogajamo z individualnimi kmeti itd. Toda tudi v tem pogledu moramo iti precej hitreje, da bi dosegli, da nam bo zadostovala naša lastna proizvodnja, in ne le za eno leto, marveč da ustvarimo tudi rezerve. Ne moremo biti odvisni od pšenice, ki jo uvažamo iz Amerike in drugih držav, marveč jo moramo zagotoviti iz lastnih sredstev. V tem pogledu moramo pogumneje napredovati Naši kmetje morajo vedeti, da napredek na majhni krpici zemlje mi nikdar dolgotrajen niti siguren in da je zato potrebno skupno delo. Ne bomo sedaj obnavljali kolhozov, toda apeliramo na zavest naših kmetov, da se združijo zaradi boljšega in sodobnejšega obdelovanja zemlje. To so naše skrbi v kmetijstvu, kateremu moramo dati tudi večja sredstva, prav kot moramo izboljšati tudi način, po katerem dajemo ta sredstva. Kajti tako kot se dela sedaj, ni v redu. Večja sredstva moramo pustiti republikam, ki najbolje vedo, kje jih je najrentabilneje vložiti, ne pa, d vase kar naprej dajemo od zgoraj. Jaz sem, tovariši, proti temu dajanju od zgoraj. Mi jemljemo od spodaj in potem dajemo od zgoraj, pri tem pa se dobršen del izgubi na poti po bankah. Sedaj so primeri, da banke delijo svojim uslužbencem po 18 plač na leto. Kaj so zaslužili in odkod imajo to? Ali so kaj storili? Kot sem malo prej dejal, mislim, da morajo materialna sredstva, ki se spodaj ustvarjajo, tudi ostati spodaj, in da se porabijo za tisto, kar je predvideno. Od zgoraj lahko nadziramo zaradi koordinacije in pravilnega izpolnjevanja planov. Razume se, da ne gre pni tem za takšno strogo kontrolo, ki bi preveč ovirala ljudi, marveč za takšno, ki bi upoštevala, da je treba ta sredstva namensko porabljati, ne pa, da potujejo sem in tja in da jih potem spodaj primanjkuje. Vidite, to sem vam hotel, tovariši, povedati o nekaterih slabostih, ki zadevajo naše kmetijstvo. Sprejeli bomo številne predpise, da bi odpravili nepravilnosti Eden izmed prvih naših ukrepov mora biti sprejetje novih zakonov in drugih predpisov. Nekateri izmed njih so že gotovi, druge bo ta mesec obravnavala skupščina, prav tako pa se pripravljajo zakonu in drugi predpisi, o katerih bomo razpravljali naslednji mesec. Tu pridejo v poštev zakon o družbenem nadzorstvu in kontroli in zakon o notranji trgovini. Ti zakoni bodo zelo natančni. Zakon o kontroli cen bo natanko govoril, kaj se bo zgodilo, če bo nekdo skušal vsiliti večje cene kot je to potrebno. Prav tako bomo izpopolnili tudi kazenski zakon. Pripravljamo predpise za gospodarski kriminal. Da me boste razumeli, vam moram povedati, da to ne bo nov zakon, marveč dopolnilo sedanjemu zakonu. Kako je bilo doslej glede tega? Če je nekdo ukradel pet, šest ali sedem milijonov dinarjev, je bil obsojen na dve leti in tako je zaslužil več kot če bi bil v tujini. Če pa je dobil pri tem še pogojni odpust, potem pa je v letu in pol zaslužil lepe denarce. In še ga nekje znova postavijo za blagajnika! Sedaj to več ne bo tako lahko. Sprejeli bomo dopolnilo zakona, ki bo zelo oster ne le glede sojenja, marveč tudi glede prestajanja kazni. Kajti te anomalije in ta gospodarski kriminal pri nas so bili večinoma posledica preveč velikega liberalizma. Pri tem nismo delali napak samo mi zgoraj, marveč so tudi spodaj znova jemali ljudi, ki so kradli, na delo, ali pa so jih pošiljali v druga podjetja na ista mesta. Tisti, ki kradejo skupnosti in delovnim ljudem zaslužijo najostrejšo kazen (burno odobravanje). Res je, da stalno več uvažamo kakor izvažamo, toda marsikaj smo izgubili zaradi svoje nesolidnosti oziroma zaradi nesolidnosti teh naših zunanjetrgovinskih podjetij. Pri nas danes vse mogoče uvažajo, čeprav naša industrija ni slaba. Njena izbira je zelo velika in v naši državi je mogoče dobiti skoraj vse. Toda zaradi inercije raje kupujejo stvari v tujini. Ne gre pa tu samo za inercijo, ampak pravzaprav za to, da bi nekaj z lahkoto zaslužili tudi zase. Ljudje odhajajo v tujino in pogosto kupujejo tudi tisto, česar ne potrebujemo, ker da je tam ceneje. Toda mi plačamo to z valuto, ki nam je primanjkuje. Danes smo dolžni tujini kakih 800 milijonov dolarjev, naš deficit pa stalno raste. V takšnem položaju se moramo nasloniti na svoje lastne notranje sile, moramo zmanjšati uvoz in povečati izvoz. Videli ste, da smo takoj po seji Izvršnega komiteja CK ZKJ sprejeli nekaj nujnih ukrepov, med njimi tudi prepoved uvoza avtomobilov. Ta prepoved bi morala začeti veljati, mislim 2. maja. Kaj pa se je zgodilo? Na našo mejo je dan preden bi morali spustiti rampo, prišlo dva tisoč avtomobilov. Pomislite, dva tisoč avtomobilov! Naj velja vsak izmed njih samo tisoč dolarjev, pa znese to že dva milijona dolarjev, to pa ni majhen znesek. Razen tega jih je mnogo nedvomno še ostalo zunaj in ne bodo tako lahko prišli noter. Koliko pa smo razen tega uvozili raznih nepotrebnih stvari v tem letu? Dobro, avtomobil je potreben, čeprav je mogoče vprašati, kako je kdo prišel do njega. Bile pa so še razne druge stvari. Eno je gotovo da bo treba uvesti določeno kontrolo, in to ne samo, kadar gre za avtomobile, ampak tudi glede hiš. Kajti vse te stvari so videli naši ljudje in pričakujejo od nas , da tudi v tem pogledu popravimo, kar je nepravilno. (Močno odobravanje, vzklikanje tovarišu Titu in ZKJ.) Kakor vidite, tovariši in tovarišice, se je nabralo veliko napak in zdaj ni mogoče pričakovati, da bi jih popravili vse naenkrat. Dobro moramo zavihati rokave, da bi nam uspelo najprej preprečiti, da bi se stvari razvijale tako kot doslej, potem po da bi jih postopno popravili. Razen tega moramo ponekod revidirati tudi zakon o pokojninah kajti že sedaj smo prišli do tega, da znašajo naše socialne dajatve okrog 400 milijard dinarjev letno. Te dajatve so v zadnjem času rasle kar v geometrični progresiji. Tudi tu moramo videti, kaj je treba spremeniti, ne tako, da bo prizadet nekdo, ki je upravičen, marveč tako, da se ne bi več dogajalo, da bi neusmiljeno razsipavali sredstva, kar se je čestokrat dogajalo. Preprosto se je samo jemalo in dajalo. Zato bomo morali glede tega opraviti revizijo. Prav tako pripravljamo tudi zakon o zunanji trgovini, o prometu blaga s tujino, tako da bodo zakonsko rešeni tudi problemi s tega področja. To je bilo treba storiti zaradi vsega tistega, kar sem nekoliko pred tem povedal, zaradi različnih slabosti. Nadalje moramo prav tako sprejeti tudi zakon o ustanovitvi komisij za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka. To je treba v zvezi s tistim, o čemer sem prav tako že prej govoril, zaradi pravilnejše delitve čistega dohodka. Tudi to bo urejal zakon, tako da se ne bo dogajalo, da bi nekdo delal, kar sc bi mu zdelo. Sprejeli bomo tudi zakon o družbenem knjigovodstvu. Vse to so ukrepi, ki naj bi odpravili slabosti, o katerih sem govoril. Razen teh zakonov bomo sprejeli tudi odločbe, ki bodo izpolnile predpise že obstoječih zakonov tam, kjer je treba zakone prečistiti in jih vskladlti z našimi današnjimi potrebami in razvojem. Poleg teh zakonov, ki jih sedaj sestavljamo, pripravljamo, kot veste. tudi načrt nove ustave. Odložiti smo morali sprejetje nove ustave do letošnje jeseni zato, ker je to zelo kočljivo delo, pri katerem je treba vsa vprašanja zelo pazljivo, vsestransko in temeljito proučiti. Kajti, kadar se zakoni pripravljajo v naglici in mi smo jih dostikrat v naglici pripravljali vsebujejo precej praznin, ki omogočajo ljudem, ki nimajo dovolj čuta za interese celotne skupnosti, da poiščejo vsako luknjico in da skušajo tako z lahkoto pridobiti nekaj za sebe. Naša nova ustava mora biti obnova, temelj našega nadaljnjega družbenega razvoja in usmerjevalec naših notranjih dogajanj. Sedaj pripravljamo načrt naše ustave, toda to ni lahko delo, ker je treba, kot sem dejal, vse stvari vsestransko osvetliti, ker ne smemo dopustiti, da bi ustava vsebovala praznino, ki bi omogočala takšne stvari, o katerih sem govoril. Narobe, treba je, da odo ustavne odločbe takšne, da bo moral vsakdo, ki ima slabo vest, dobro paziti, kaj dela. Kajti če lahko izigra zakon, ne bo mogel izigrati ustave. Kdor pa bi to storil, tega bi doletele hude posledice. Hotel sem vam to povedati, tovariši in tovarišice, da boste vedeli, kaj sedaj delamo, kaj pripravljamo in kako mislimo popraviti napake in slabosti, o katerih sem govoril in katere nasploh obstajajo pri nas. To ne gre in ne bo šlo tako hitro, kot bi to želel tako jaz kot drugi tovariši, kot bi to želeli tudi vsi vi, vse naše ljudstvo. To ne gre tako hitro, zakaj laže je nekaj pokvariti kot popraviti tisto, kar ni dobro. To so posamezni ukrepi, ki jih bomo sprejeli in ki smo jih že začeli sprejemati. Toda takšni ukrepi ne zadostujejo treba je. da vsi naši delovni ljudje, da vsi budno spremljimo, če nekdo ne izigrava teh naših ukrepov. Treba je, da nam pri tem vsi vi pomagate, zakaj, kot sem dejal, ukrepi sami ne zadostujejo, treba je spremeniti tudi ljudi. Poleg tega je treba, če se nekdo v raznih vodstvih ni izkazal dovolj sposobnega, takega človeka zamenjati, Na mesto takšnih ljudi je treba pripeljati nove. To je potrebno in razumljivo v takšnem dinamičnem družbenem razvoju kot je naš socialistični razvoj. Z eno besedo, storili bomo vse, kar moremo in kar mislimo, da je trea storiti, da bomo, kadar stopimo pred naše ljudi na takšnih zborovanjih, lahko vsem odkrito gledali v oči in da bomo lahko rekli, da smo storili tisto, kar sc je od nas pričakovalo. Bodite prepričani, da tako bo, dokler smo na tem mestu (burno odoravanje, ploskanje in vzklikanje tovarišu Titu in CK). POMURJE KJE SI? Z zares množičnim obiskom je bil v nedeljo končan letošnji spomladanski graški velesejem. Tudi letos je bila v jugoslovanskem paviljonu kolektivna razstava trgovinskih zbornic LRS in LRHč Obiskovalci velesejma iz Pomurja so brž ugotovili, da je naš paviljon letos mnogo bolje urejen, žal pa je razstava bolj reprezentativna in zapusti pri obiskovalcih propagandno dober učinek, ni pa popolnoma v okviru komercialnega sejma. Priznati je treba, da si je avstrijsko občinstvo z zanimanjem in deloma tudi z občudovanjem ter priznanjem ogledalo razstavljene izdelke od televizijskih sprejemnikov Iskre do Tomosovih mopedov in drugega. Res pa je tudi, da bi lahko bilo tudi na tem sejmu Pomurje bolje in številneje zastopano. To lahko trdimo brez nevarnosti, da bi nam kdo očital lokalistične težnje. Medtem ko smo lani videli v jugoslovanskem paviljonu 2 steklenici radenske zdravilne vodo (ki jo dobiš tudi v graških špecerijskih trgovinah), smo jih letos videli G, vrh tega pa še 2 buteljki traminca. Takšno stanje jo delno posledica tega, ker še nimamo svojega izvoznega podjetja. Kljub raznim sugestijam in dogovorom merodajnih okrajnih činiteljev ter drugod pred meseci, nekateri proizvodi niso bili razstavljeni. To velja predvsem za proizvode »Pomurke« in konfekcijske izdelke »Mure«. Kar zadeva turistični del razstave, velja ugotovitev, da niti pri nas nekateri še niso »odkrili« Pomurja. Karta, ki je prikazovala prehode iz Avstrije v Jugoslavijo, je vsebovala vse stalne obmejne prehode razen G. Radgone, ki pa ni tako nepomembna. Pogrešali smo tudi reklamne prospekte iz Pomurja ali vsaj sliko Radenec, čeprav je res, da tudi mariborsko turistično področje ni bilo v ospredju (razen reklam za Rogaško Slatino). Nekateri turistični delavci Pomurja sicer menijo, da nima smisla reklamirati našega področja, dokler nimamo vseh razpoložljivih kapacitet za prenočevanje. K temu velja pripomniti, da so prav zdaj po najnovejših predpisih pri nas možne tudi adaptacije zasebnih kapacitet za turistične namene in to s pomočjo družbenih kreditov. Seveda tu ne bo kazalo čakati pet minut pred dvanajsto, zlasti ne, ker bomo dobili letos nove kilometre asfaltne magistrale po Pomurju. Če pa tujci ne bodo vedeli za naše kraje in vse, kar jim lahko nudimo, tudi kapacitete ne bodo pomagale k temu, da dobimo s pomočjo turizma in našimi ustreznimi napori potrebna devizna in druga sredstva. Sicer se bomo začeli sami spraševati: »Pomurje, kje si?« Ob koncu velja izraziti le željo nas vseh, da bi bilo na letošnjem jesenskem graškem velesejmu naše Območje bolje zastopano. O tem in problemih s tem v zvezi se bodo pogovorili predstavniki našega, mariborskega in celjskega okraja. L Šinko Številni avstrijski obiskovalci si ogledujejo intarzirano pohištvo v jugoslovanskem paviljonu na graškem velesejmu PRVOMAJSKA SLAVJA Praznovanje letošnjega praznika dela 1. maja je poteklo v znamenju veličastnih večernih zborovanj ob kresovih in bakljah, akademij in množičnih izletov. Redke so vasi, katerih prebivalci se niso zbrali ob kresovih ali drugih proslavah. V več krajih pa so po zborovanjih in proslavah priredili vesela prvomajska rajanja. Zares lepo smo praznovali svoj praznik. Najbolj razveseljivo pa je, da so bile vse svečanosti izredno množične. VELIKO ZBOROVANJE V M. SOBOTI V M. Soboti so imeli, razen internih proslav v nekaterih kolektivih, kakor na primer v Kmetijskem kombinatu »Pomurka« in v »►Pomurskem tisku«, v ponedeljek zvečer na Trgu zmage veličastno zborovanje. Na zborovanju je igrala pihalna godba, o pomenu praznovanja pa je govoril predsednik ObSS Rudi Horvat. Priredili so lep ognjemet. O zborovanju se je precej ljudi zadržalo na prvomajskem rajanju, ki ga je organiziral hotel »Zvezda« Prvega maja pa so nekatere sindikalne podružnice in društva organizirali izlete v bližnjo in dalnjo okolico. VELIKO ZBOROVANJE V LENDAVI Na večer pred praznikom so imeli v Lendavi na križišču pri ObLO veliko zborovanje, ki se ga je udeležilo preko 2500 ljudi. Člani kolektivov so na zborovalni prostor prihajali s transparenti. Na zborovanju je v slovenščini govoril inž. Miran Mejak, v madžarščini pa Stefan Györfi. Na zborovanju so člani kolektivov ter učenci lendavskih šol izvedli pester kulturni program. Za tem pa so kolektivi po številnih krajih zakurili kresove. DVOJNA SLOVESNOST Letos so 1. maj lepo proslavili tudi na Cvenu, Tam so namreč proslavo združili s praznovanjem 70. obletnice gasilskega društva. Na večer pred praznikom so imeli v dvorani zadružnega doma lepo pripravljeno akademijo, na kateri so sodelovali pevci, telovadci in recitatorji. 1. maja je krenila povorka, v kateri so bili številni gasilci, telovadci, jahači in drugo prebivalstvo, izpred gasilskega doma no zborovalni prostor pri zadružnem domu. Tam je bila osrednja slovesnost, na kateri so podelili priznanja in odlikovanja najprizadevnejšim članom društva. Ljutomer je proslavil Prvi maj praznično na Glavnem trgu so zagorele tudi velike bakle (Foto J. Stolnik) RAZVITJE PR.APORA V STOGOVCIH V Stogovcih v gornjeradgonski občini so praznovanje 1. maja povezali z razvitjem prapora organizacije Zveze borcev. Na svečanosti je govoril predsednik organizacije Anton Puhek, prisostvoval pa je tudi sekretar ObK ZKS Miro Zupančič. LEPA POVORKA V DOBROVNIKU V Dobrovniku v Prekmurju so množične organizacije skupno s kmetijsko zadrugo organizirale lepo prvomajsko povorko, ki je 1. maja krenila iz Kobilja proti Dobrovniku. V povorki so razen kmetijskih strojev, avtomobilov in mopedistov sodelovali tudi ostali prebivalci. Za tem so se zbrali na šolskem dvorišču, kjer jim je spregovoril tov. Franc Koren, nato je razvijal kulturni program. Govoril je predsednik OGZ Janez Blagovič, najstarejši član društva Franca Kavčič pa je prebral kroniko. KRESOVANJA V PETROVSKO-ŠALOVSKI OBČINI V petrovsko-šalovski občini so imeli centralno prvomajsko proslavo pri turističnem domu v Petrovcih. Ob kresu se je zbralo številno prebivalstvo Petrovec in okolice, ki je spremljalo govor kapetana Grdžana in kulturni program, ki so ga izvajali šolski otroci, vojaki in člani organizacij. Za tem se je precej udeležencev zborovanja zadržalo v prvomajskem rajanju v turističnem domu. Tudi v ostalih krajih občine so imeli primerne proslave in kresovanja. 1. maja je obiskalo turistični dom izredno veliko število ljudi, precej tudi iz sosednjih okrajev. POMURSKI VESTNIK. 10. MAJA 3 NAJMOČNEJŠA ORGANIZACIJA RK - v Murski Soboti Minuli mesec je bila v Murski Soboti skupščina občinskega odbora Rdečega križa, katere se je udeležilo lepo število delegatov organizacije RK ter delegatov podmladka Rdečega križa. Iz poročil je bilo razvidno, da je organizacija RK v Murski Soboti ena najmočnejših organizacij v občini in to ne po številu članov, pač pa predvsem po svoji dejavnosti. V poročilu je bilo nakazano stanje zdravstvene službe v občini. Celotna zdravstvena služba v občini je organizirana v zdravstvenem domu v M. Soboti in zdravstveni postaji v Martjancih. V zvezi s tem, da ti dve zdravstveni ustanovi morata nuditi prebivalstvu občine celotno zdravstveno varstvo, je eno najbolj perečih vprašanj pomanjkanje zdravstvenega kadra. Dalje je bilo v poročilu med drugim tudi veliko govora o socianih problemih, ki jih povzroča alkoholizem. Dan za dnem tožijo žene in matere, da mož zapije vso plačo in še otroški dodatek. Mnogo nesporazumov v družinah nastaja tudi med mladimi in starejšimi družinskimi člani, ki ponekod težko najdejo sožitje. Vse to narekuje socialni službi in tudi posredno organizaciji RK, da organizira čim več predavanj na terenu s temo »Medsebojni odnosi«. V poročilu o delovanju šolskih mlečnih kuhinj, o čemer so delegati tudi veliko razpravljali, je ugotovljeno, da so se le-te v naši občini že dobro uveljavile. Šolske mlečne kuhinje so ustanovljene in delujejo na 35 osnovnih šolah, kjer je vpisanih preko 7 tisoč petsto otrok. Želeti pa bi bilo, da bi šolske mlečne kuhinje obiskovalo še več otrok. Na skupščini so delegati veliko razpravljal o akciji zbiranja sredstev za dograditev okrevališča RK na Debelem rtiču, ki mora biti dograjeno do prihonjega leta, ko bo Rdeči križ obhajal 100-letnico ustanovitve. Akcija za zbiranje sredstev se bo izvajala v času Tedna RK od 6. do 13. maja. Širša razprava je bila tudi o zdravstvenem prosvetnem delu v občini, o tečajih prve pomoči v industriji in na vasi ter o tečajih zdravstveno prosvetnih gospodinjskih tečajev za kmečke gospodinje in gospodarje. Dalje je bilo veliko govora o formiranju odborov pri Krajevnih odborih RK, ki bodo odgovarjali za posamezne dejavnosti, kot na primer za zdravstveno prosveto, krvodajalstvo, prvo pomoč itd. Ob zaključku so delegati sprejeli več sklepov. Med drugim so sklenili, da bo v bodoče potrebno posvetiti več pozornosti prvi pomoči in v zvezi s tem izvajati seminarje. Za uspešnejše delo posameznih komisij pa je potrebno v bodoče pritegniti čim več aktivnih sodelavcev. Da bi bilo delo KO in aktivov čim boljše in v skladu s programom občinskega odbora RK, so delegati sklenili, da se po vseh centrih izvedejo seminarji za vodstva aktivov in KO. -ml BELTINCI — V Beltincih so pred nedavnim izvolili poseben odbor, ki bo vodil komunalna tlela, oziroma asfaltiranje stranske ceste, ki pelje mimo zgradbe ObLO, šole in novih blokov. Kakor smo že poročali, bodo pri teh delih prebivalci pomagali v veliki meri s prostovoljnim delom. DESET LET SOBOŠKE »ZVEZDE« PRED DNEVI JE KOLEKTIV HOTELA »ZVEZDA« V M. SOBOTI LEPO PROSLAVIL 10-LETNICO OBSTOJA SVOJEGA PODJETJA. PROSLAVO JE ZDRUŽIL TUDI Z VOLITVAMI NOVIH ORGANOV DELAVSKEGA UPRAVLJANJA. Sedaj že drugo največje gostinsko podjetje v Pomurju je bilo ustanovljeno 29. februarja 1952. Takrat so bila vredna osnovna sredstva 2,833.000 din, obratnih sredstev pa je bilo 50 tisočakov. Kolektiv je moral skozi desetletno obdobje uspešnega poslovanja prebroditi nešteto težav — od kadrovskih, slabe dediščine v opremi lokalov itd. zato je bilo njegovo prizadevanje usmerjeno k temu, da v okviru svojih možnosti prispeva čimveč k izboljšanji gostinstva v našem pokrajinskem središču. To prizadevanje kolektiva je bilo očitno zlasti v zadnjih treh letih, ko pridobiva tudi turizem vse bolj na svojem gospodarskem pomenu. V letu 1960 je imelo podjetje nad 64 milijonov din prometa, lani že nekaj nad 80, medtem ko predvidevajo za letos okrog 97 milijonov din prometa. Občutno sp se povečali tudi skladi pri podjetju od 373.000 din v letu 1959 na 5,359.000 din v lanskem letu, kar je omogočilo kolektivu, da se je ob pomoči lokalnih činiteljev lahko lotil nekaterih investicijskih del, ki so bila glede na pospešeni razvoj Murske Sobote, turizma in še posebej lovnega turizma že neodložljivo potrebna. Z lanskimi sredstvi skladov bo podjetje poskrbelo za eno stanovanje, ostanek pa bo dalo v investicijske naložbe. Tako bodo letos izročili svojemu namenu letni vrt na dvorišču hotela, ekspresno restavracijo in slaščičarno ter prizidek k sedanjemu hotelskemu poslopju, v katerem bodo pridobili 55 sodobno opremljenih ležišč. Na letnem občnem zboru SP se je kolektiv Hotela »Zvezda« osamosvojil tudi na sindikalnem področju. Na zboru so se med drugim zavzeli za izboljšanje postrežbe in odnosov do gostov, ne glede na to, ali so domači ali od drugod, za načrtnejše izobraževanje gostinskih delavcev na delovnem mestu, še prav posebno pozornost pa bodo posvetili strokovnemu izobraževanju vajencev. Največ cestnoprometnih prekrškov Sodnik za prekrške pri ObLO Lendava je v lanskem letu registriral največ cestnoprometnih prekrškov. Kazni je izrekel v 244 primerih, kar je domala polovica vseh prekrškov (405), zaradi katerih so bile osebe tudi kaznovane. Na drugem mestu so kršitve javnega reda in miru s pretepi, neredi, drznim in nespodobnim vedenjem v javnih lokalih. Nekateri kršilci so bili zaradi kršitve cestnoprometnih predpisov ali razgrajanja v javnih lokalih tudi večkrat kaznovani. Povratniki so večinoma ljudje, ki jim ni mar varnost prometa na javnih cestah, razni pijanci in razgrajači, ki so stalno v gostilnah. Proti takim že kar »poklicnim« kršitvam bo potrebno v prihodnosti še ostreje nastopati in temu ustrezno izoblikovati tudi kriterije za kaz- novanje, opozarjajo pa tud na potrebo po učinkovitejšem preventivnem delovanju, da bi tudi tako prispevali K zmanjšanju števila kršitev raznih predpisov, zlasti še pri osebah, ki to delajo iz nevednosti ali neznanja. Zato bo potrebno doseči večje sodelovanje z ustreznimi družbenimi organizacijami in društvi (avto moto društvo, društvo šoferjev n avtomehanikov), pa tudi na sestankih Socialistične zveze hi kazalo večkrat spregovoriti o najbolj pogostih kršitvah predpisov v javnem cestnem prometu. Na 45. redni seji ObLO Lendava, kjer so razpravljali o poročilu občinskega sodnika za prekrške, so opozorili tud: na potrebo po hitrejšem nudenju pravne pomoči v primerih, ko gre za sodelovanje med ustreznimi organi obeh republik. DONOSNA POMLAD Pomurska turistična zveza poudarja važnost in pomen turizma v našem okraju prav glede na maloobmejni promet in druge spremenjene pogoje glede na preteklost. Pri tem je važno, da občinski ljudski odbori čimbolj izboljšujejo tiste službe, ki pospešujejo turizem. Ni treba posebej poudarjati, da pomeni turizem toliko kot takojšen dohodek, neblagovni priliv deviz, pri katerem je potrebno le, da gosta postrežeš, ne da bi mu bi- lo treba posebej dati kakšno blago. Vsekakor je očitna premajhna prožnost in gibčnost podjetij. Čas je, da gostinska podjetja, njihovi delavski sveti in sploh organi upravljanja vidijo, kaj domači in tuji potrošniki želijo in jim skušajo ustreči. Tujce bi bilo moč pritegniti in zadržati za nekaj časa v naših krajih tudi s kulturnimi prireditvami (»Svobode!«), trgovine bi lahko že enkrat uredile nedeljske prodajalne z izdelki domače obrti, spominki, itd. Točna je ugotovitev, da nas je doletela letošnja turistična sezona več ali manj nepripravljene. Gradnje, ki služijo tu- rizmu, še tečejo, ali pa so šele v pripravljalnem obdobju. Gostinska podjetja še ne vedo. da lahko prirede piknike na prostem le ona že iz sanitarnih razlogov, vrh tega pa imajo vse pripomočke za dostojno in kulturo postrežbo. Kaže, da bo s 1. junijem pričel poslovati v M. Soboti turistični biro, ki bo nudil informacje o Pomurju in področjih izven okraja, prodajal vozne karte, nudil vodniško službo za skupinske izlete in lovne skupine v jeseni, itd. Imel bo tudi menjalnico, urejeval bo za državljane nabavo viz in sčasoma še kaj podobnega. To je sicer skromen začetek, od katerega pa si lahko veliko obetamo. Seveda pa bodo tudi v prihodnje težave. Mnogo pove izjava, ki je padla v tovariškem razgovoru našega sodelavca z nekim občinskim političnim delavcem. Ta je namreč najprej menil, da o turizmu v občini ne more kdo ve kaj popovedati, ker se je doslej »ukvarjal le z gospodarstvom«. Kot da je turizem neke vrste šport in razkošje, ne pa donosna gospodarska panoga. Tako meni še marsikdo, kar je seveda napačno. Napačna je tudi miselnost, da je turizem le gostinstvo, še bolj pa to, da gostinstvo nima važne naloge v razvoju turizma. Prav od gostinskih delavcev lahko pričakujemo, da bodo nudili družbi čim več, saj je prav mnogo vodilnih gostinskih delavcev že bilo v tujini, da se nekaj nauči. Čas je, da nam pokažejo, kaj so se naučili. Spodbudno pa je vsekakor, da smo letos vendarle nekoliko bolje pripravljeni pričakali sezono kot lani. Pomanjkljivosti in napak, zlasti pa negibčnosti in samozadovoljstva — predvsem v gostinstvu — je še mnogo. Prav to pa je eno izmed številnih nesozvočij pomurske turistične pomladi, za katero upamo, da bo rodila uspešnejšo jesen in po prihodnji zimi novo — pomlad. Pomlad, ki ne bi bila spremenljiva in muhasta, ampak stanovitna in za pomursko gospodarstvo — donosna. Pomlad v Radencih Novi bazen v Radencih — velika pridobitev! NESOZVOČJE POMURSK Neizkoriščene možnosti Za razvoj turizma je nedvomno veliko možnosti tudi v lendavski občini. Kaj bi naštevali: Lendava, lepa prirodna lega Lendavskih goric, lepe razgledne točke, dobra kapljica in jedila (v receptih dobrih, starih babic). Povsod okrog je toliko zelenih hribov, da jih Lendavčani sami ne poznajo vseh od Dolge vasi do Centibe in Doline. Skratka: neizkoriščene in neznane lepote, ki jih bo nova cesta približala svetu. Kaže, da se bo v prihodnje marsikaj spremenilo na bolje. Lovska družina Petišovci je dala pobudo za gradnjo lovskega doma, turistično-olepševalno društvo pa se zelo zavzema za gradnjo turistično-lovskega doma pod hribom, imenovanim Trojica, kjer je prelep sadovnjak. Problem je le v tem, da imajo lovci skromna denarna sredstva. Kajpak so tu še druge organizacije in društva, ki bi morale prispevati svoje, predvsem hotel »Park«. Ta postojanka bi bila za začetek osnova za razvoj turizma v lendavski občini. Kaže, da bodo letos opravili pripravljalna dela in zravnali gradbišče ter zbrali in navozili material za gradnjo. Morda bi še pred tem uredili kakšno zidanico, saj bodo po najnovejših predpisih tudi za to krediti, in našli koga, ki bi skuhal turistom kakšen priboljšek. Cesto do Lendave bo kajpak treba letos urediti in asfaltirati, saj bo šele ta cesta prav »odkrila« Lendavo svetu — domačemu in tujemu. Presek pri Gaberju bodo uredile mladinske delovne brigade, za katere je že sedaj precej prijav. V tem petletnem obdobju naj bi bila urejena tudi še cesta med Lendavo in Čakovcem, kar je prav tako nujno. Turistično-lovski dom, ki ga nameravajo postaviti v Lendavi, naj bi služil tudi lovnemu turizmu, saj doslej ni bilo potrbenih kapacitet za njegov razvoj in razmah. Lovska družina Petišovci ima izredno dobro lovišče, ki omogoča, da pride do precejšnjih sredstev. Zlasti Italijani in Švicarji so bili nad lovskim bogastvom navdušeni. Navdušili so jih tudi zeleni hribi, Mura in druge lepote in dobrote. Bukovniško jezero pri Dobrovniku, ki leži 2 km od okrajne ceste, je zlasti privlač- no za turiste — ribiče. Ribiška družina iz Lendave bo prevzela ribnik in pričela gojiti ustrezne vrste rib. Manjši bife bi bilo moč urediti že letos. Kar zadeva gostinstvo, je tudi tukaj problem s kadri, saj gredo vsi poleti »na boljše«. Zato se o postrežbi ni moč izražati pohvalno, tudi o izbiri ne. Dogodilo se je, da so morali iz prodaje izločiti nekakovostno vino, čeprav je v Lendavskih goricah dovclj kvalitetnega. Pomanjkanje tržne inšpekcije vpliva tudi na kvaliteto uslug. Ne glede na to pa hotel »Park« preurejuje svoje prostore, da bi nudil turistom večje udobje. Med vaškimi gostilnami ima ustrezen lokal le gostilna pri avtobusni postaji v Turnišču. Seveda pa v vaških gostilnah nikakor ne ustreza izbor jedil in pijač. Znane so težave pri gradnji bazena, kjer povzroča največ preglavic talna voda. Tako je Lendava še vedno brez kopališča in bazena. Ta pa sodi z marsičem med številne neiz- koriščene možnosti, ki jih je v Lendavi in občini dovolj. Na radgonskem avtobusnem postajališču Nova cesta - novi čas Občinski, politični in gospodarski činiteljiv v Beltincih obžalujejo, da ni sredstev za adaptacijo in ureditev »Zvezde«, saj se zavedajo, da gostišče nikakor ni urejeno za današnje potrebe. Zato kaže, da bodo lahko predvsem ure- dili ribnik, ki je v neposredni bližini lovske koče gojitvenega lovišča. Precejšnjega pomena za razmah turizma v tej občini bo urejena cesta od M. Sobote do Lendave, kjer dela že tečejo. Občinski ljudski odbor bo uredil v Beltincih kanalizacijo, pločnike in krožno cesto do poslopja občinskega ljudskega odbora. Večjih težav pri gradnji ceste najbrž ne bo. Odstraniti bo treba eno hišo, za kar so se dogovorili z lastnikom, novemu času pa se mora umakniti tudi stara šola na ovinku v Črensovcih. Nekaj pomislekov je glede zmrzovališča med Črenšovei in Hotizo, to pa ne bo rodilo težav, če bodo cesto visoko nasipali Prebivalci beltinske občina z zanimanjem in veseljem čakajo dne, ko bo stekla po nji-krajini asfaltirana cesta, ki bo dala lepoti teh krajev svojstven pečat. Potem bo razprava o turizmu in njegovem razvoju tudi vedno pogosteje in učinkoviteje na dnevnem redu merodajnih lokalnih činiteljev. Zadružni dom v Radencih polno izkoriščen Doslej je bil zadružni dom v Radencih le na pol izkoriščen. Uporaben je bil samo stanovanjski ded. Na praznik dela, 1. maja, pa so odprli še drugi del, prostorno dvorano s predprostori, sanitarijami in stanovanjem za hišnika. Sodobno urejena dvorana, ki jo bodo uporabljali za kino predstave in druge kulturne potrebe kraja in okolice, je dolga 18 in široka 12 m. Na večer pred praznikom je bila v dvorani otvoritvena proslava, 1. maja pa so vrteli prvi film v tej dvorani, norveški film »Devet življenji«. Ika POMURSKI VESTNIK, 10. MAJA 4 TURIZEM BREZ CEST IN POSTELJ Ugotovitve v ljutomerski občini pričajo med drugim o tem, da ni sredstev za obnovo in adaptacijo obstoječih lokalov in objektov. Turistična postojanka Jeruzalem še nima urejenih sanitarij, a tudi nihče ne vzdržuje več ceste Ljutomer—Jeruzalem, čeprav naj bi bila ta cesta sedaj pod okrajno pristojnostjo. V Jeruzalemu je pereča dalje zunanja ureditev zgradbe, vrt, nasad in zunanji letni inventar. Omenjajo še dve hiši, ki bi ju bilo treba odkupiti in urediti kot depandansi za prenočišča, ki so, kot vse kaže, najbolj potrebna. V razpravo o vseh pogojih, ki zavirajo hitrejši napredek turizma, sodi tudi pomanjkanje gostinskih kadrov. Sezona je tukaj, kvalificirani kadri »Jeruzalema« in »Prleka« pa odhajajo v — Dolenjske Toplice. Vse to priča, da je bila doslej skrb za kadre v gostinstvu premajhna in premalo načrtna. Marsikje je očitna bojazen pred štipendiranjem kadrov, ki bi lahko »izpodrinili« tega ali onega v podjetju. Tako je še vse po starem in vodilni ljutomerski gostinci so užaljeni, če ima domač gost kakšno umestno pripombo, če mu pa tujec reče, da plača trdo žemljo in mrzli golaž, je vse v redu. Dogaja se tudi, da dobi skupina gostov iz sosedne republike juho, na ostalo pa čaka tako dolgo,da si mora kupiti vmes v mesnici klobase. Kakšna reklama je to za ljutomersko gostinstvo, ni treba posebej poudarjati. V primeru, da je v največjem ljutomerskem gostinskem lokalu kakšen svečan obed, si mora uprava podjetja izposoditi kader iz okrajnega središča. Drugje zopet je glavna kuharica iz povsem druge obrtniške stroke, ostali kader pa so v glavnem vajenke, itd. Gostinstvo sicer tudi ni vse, še važnejše so prav gotovo ceste, po katerih naj bi prišli turisti v ta sloveč vinorodni predel naše domovine. Ljutomerski občinski politični in gospodarski činitelji poudarjajo v zvezi s slabima cestama iz Radenec in Murske Sobote ter naprej v Ormož, da so se drugod gradile ceste, ko so se tudi pri njih zbirala sredstva, sedaj pa je, kot vse kaže, prepuščeno vse lokalnim činiteljem. Za zdaj so naročeni načrti za cesto Beltinci —Veržej—Križevci pri Ljutomeru, glede ostalih zvez pa so razne inačice, od katerih še ni obveljala nobena. Ceste, za katere ni sred- stev, so za zdaj še problem št. 1, kadar govorijo v ljutomerski občini o nadaljnjem razvoju turizma. Morda je potreben tudi hotel, ker primanjkuje prenočišč. Za več ko 20 ljudi za zdaj v Ljutomeru ni prenočišča in mnogi turisti ne pridejo v kraj že zato, ker vedo, da ne bodo dobili prenočišča. V mestu tudi ni kavarne in tako morajo gostje gledati v gostilni trezne in vinjene gostilniške veseljake. Res pa je, da je delovanje turistično-olepševalnega društva pozitivno, potrebno pa bo še sodelovanje s stanovanjsko skupnostjo v Ljutomeru in krajevnimi skupnostmi, ki se bodo morale zavzeti za lepši zunanji videz krajev, hiš, dvorišč, itd. Mnogo stare hiše po vaseh se bodo porušile, če ne bo nihče poskrbel zanje, ali pa jih vsaj odstranil, ker v njih nihče več ne stanuje. Spodbudno pa je, da so se začela dela pri turistični postojanki pri treh ribnikih. Tudi tukaj primanjkuje sredstev, zato so za zdaj na dnevnem redu le dela glede ureditve ribnikov. Kaže, da bo letos že stal tudi bife, ostale gradnje pa se bodo zvrstile prihodnje leto. Katera izmed inačic bo obveljala, za zdaj še ni znano. Slabo kaže tudi z gostišči po vaseh. V gostilni v Križevcih dobiš vse, kar želiš, drugje pa le običajne pijače in nič več. Tu in tam ti postrežejo z obloženim kruhkom, toplih jedil pa ne dobiš nikjer. Beltinska »Zvezda« — čas obnove pred durmi? SVETLA IN TEMNA STRAN Kadar govorimo in pišemo o turizmu v gornjeradgonski občini, mislimo pri tem v glavnem Radence in morda še Kapelo in Negovsko jezero, prezremo pa vrsto stvari, ki so prav tako važne in pomembne. Veliko vlogo igra v turizmu gostinstvo, gornjeradgonski občinski politični lin gospodarski činitelji pa ocenjujejo kot glavno hibo gostinstva v Gornji Radgoni, da posvečajo organi upravljanja in uprava premalo pozornosti modernizaciji lokalov in sploh investicijskim vlaganjem. Pri tem je, kajpak, vrsta objektivnih težav, še več pa je subjektivnih vzrokov. Takšen primer je tudi bife pri avtobusni postaji. Ljudje so predlagali hitrejšo ureditev na zborih občanov in letnih konferencah SZDL. Naposled je uredilo bife družbeno posestvo, ko pa je stvar lepo stekla, gostinskemu podjetju že ni prav, češ, da gre za »konkurenco« in skuša na vse mogoče načine pridobiti to bodočo »zlato jamo« zase. Vsekakor ni organa, ki bi v občini urejeval vprašanje turizma in to na zdravi osnovi. Nekaj uspe sicer turistično društvo, predvsem zelo agilno radensko, marsikaj pa je v turizmu še danes deklarativnega in manifestativnega, saj tudi občinski svet za gostinstvo in turizem ne uspeva s svojimi pobudami in delom povsem. Posledica vsega tega je, da dogodki prehitevajo odgovorne činitelje. Zdravilišče Slatina Radenci je zategadelj že predlagalo, da bi osnovali organ, ki bi urejeval stvari operativno in ne družbenopolitično. Vsekakor pa bo za začetek potrebno mnogo več koordinacije med radenskim zdraviliščem in grnjeradgonskim gostinskim podjetjem. Napore in uspehe v Radencih kaže ocenjevati vsekakor ugodno, saj gre za stvari, ki so širšega pomena. Pomembna je gradnja bazena in prav tako ureditev kavarne, kar so ugodno ocenili ob svojem obisku tudi predstavniki sosedne občine onkraj Mure. Ugodni so obeti tudi za izpolnitev turističnih načrtov na Kapeli (vinski hram, itd.). Doslednost in hitrost izpolnjevanja načrtov v Radencih vzbuja zlasti pri tujcih celo občudovanje. Vendar pa politični in gospodarski činitelji v gornjeradgonski občini hkrati ugotavljajo, da gospodarstveniki te občine in tudi okraja ne vidijo neke večje perspektive v turizmu. Za marsikoga to ni neposreden izvoz, prav spričo tega pa bi bilo treba te probleme v lokalnem merilu reševati bolj intenzivno. To zlasti zdaj, ko je urejeno vprašanje menjave šiling—dinar. Prav je, da Radenci napredujejo (če treba, še hitreje), marsikaj v občinskem središču in drugih krajin očine pa zato ne sme zaostati. Nasprotno: v okviru možnosti je treba slediti utripu časa in zgledu radenskega zdravilišča. Le tako bo manj očitna razlika med svetlo stranjo turizma v tej občini, ki se imenuje Radenci, in vsem ostalim, kar tudi ne sme zaostajati. Besedilo in slike: BOJAN SINKO Zatišje kljub soncu v ljutomerskem »Jeruzalemu« TURISTIČNE POMADI Korak naprej na Goričkem V G. Petrovcih so imeli lepe namene, da bi pričakali sezono bolj pripravljeni kot sicer. Znano je, da je turistični dom na Mikolovem hribu postal priljubljena točka za izletnike in turiste od blizu in daleč. Vodovoda jim sicer še ni uspelo narediti, ker jim je prekrižalo načrte slabo vreme, a tudi parka niso mogli iz objektivnih razlogov zasaditi točno po načrtu. Manjka jim dalje še letni inventar, a kaže, da bodo v bližnji prihodnosti ugodno rešili tudi te pro- bleme. Do prihodnjega leta bo morala počakati tudi gradnja bazena, to pa nikakor ne velja za smerokaz na križišču, ki bi lahko pokazal tujcem smer in cesto vrh hriba. Ker jim vsega tega ni uspelo narediti, tudi niso mogli za- četi z večjo propagando. Naval domačih in tujih turistov iz Avstrije pa je že tako za sedanje zmogljivosti velik. Nekateri med njimi so si že rezervirali sobe za glavno sezono. Kako priljubljena je postala ta turistična točka na Goričkem, pričajo podatki o 22. aprilu, ko se je na Mikolovem hribu ustavilo nad 50 avtomobilov. Lokalne ceste so v ugodnem vremenu dostopne, avtobusne zveze pa še niso urejene. Avtobus pripelje iz M. Sobote popoldne, vrne pa se naslednje jutro. Vsaj v turistični sezoni bi kazalo uvesti avtobusne zveze, ki bi bile ugodnejše. Ko bo urejena cesta Mačkovci — Petrovci, se bo bo skrajšala relacija z M. Soboto za 10 km. Za ureditev te ceste bo dala petrovsko-šalovska občina 6 milijonov din in prostovoljno delovno silo, sosedna soboška občina pa bo prispevala mehanizacijo. Odgovorni politični in gospodarski činitelji v tej občini sodijo, da so tudi na Goričkem vsi pogoji za razvoj turizma, vendar pogosto ni dovolj razumevanja tam, kjer se odloča o investicijskih sredstvih in podobnem. Glede na sedanje stanje in bližnje obete glede maloobmejnega prometa bodo še nadalje pripravljali vse potrebno v turizmu, trgovini in gostinstvu. To, kar so opravili doslej, je že velik korak naprej, omogočila pa ga je mobilizacija lastnih sil in zdrava pobuda, kar kaže posnemati tudi v prihodnje. Pri tem seveda nikakor ne kaže pozabiti na Dolič, da o naravnih lepotah, možnosti za oddih in počitek v naravi ne govorimo. Turistični dom v Petrovcih Ali res samo slaba cesta vzrok mrtvila v Lendavi? UČITELJIŠČNIKI SO POČASTILI 17. OBLETNICO SMRTI PREKMURSKEGA PESNIKA NACETA KRANJCA — PAJLINA LEPA PROSLAVA 4. maja so imeli dijaki II. a razreda Učiteljišča v Murski Soboti kratko proslavo v počastitev 17-letnice smrti prekmurskega pesnika in revolucionarja Naceta Kranjca. Na proslavo so povabili tovariša Vaneka Šiftarja, tov. ravnatelja učiteljišča in tov. profesorje. Govor je bil skrbno pripravljen. Obsegal je kratek življenjepis, prikazal je Naceta kot pesnika in borca. Za tem so recitirali nekaj njegovih najlepših pesmi. V njih se kažejo njegova čustva, ljubezen do prekmurskih polja, v njih pa je izražen tudi klic po svobodi, ki je žal ni mogel dočakati. Umrl je v taborišču Dachau 4. maja 1945. Ob tej priložnosti so se spomnili tudi njegove žene in ji poslali prisrčno pismo. Tov. Vanek Šiftar jim je nato kot Nacetov prijatelj pripovedoval o njegovem življenju v času študija, o revščini, v kateri so živeli in ki jih je zbliževala. Prikazal je Naceta kot človeka, vrednega, da ga spoštujemo, kot pesnika in borca, ki je žrtvoval svoje življenje za velike ideje, a ga kljub temu tako malo poznamo, Združevanje krajevnih odborov v krajevne skupnosti Pred nedavnim je bila v Prosenjakovcih seja krajevnega odbora, katere so se udeležili odborniki iz Fokovec, Ratkovec in Prosenjakovec. Na seji je bilo govora o konstituiranju krajevnih skupnosti ter o sprejemanju plana za posamezne krajevne skupnosti. V krajevno skupnost Fokovci sta združeni dve vasi in sicer Fokovci in Selo, v krajevno skupnost Prosenjakovci sedem vasi, Ratkovci pa štiri vasi. Vse krajevne skupnosti bodo dale določena sredstva za izgradnjo poslovnih prostorov in njih opremo. Glede potreb po kovaški dejavnosti so odborniki krajevne skupnosti Selo—Fokovci predlagali, da bi na omenjenem področju ustanovili servis za kovaško dejavnost. Dalje nameravajo v Prosenjakovcih ustanoviti pralnico. Nekaj sredstev imajo že od Rdečega križa, ne kaj sredstev za opremo pa bodo še morali dobiti. Prav tako nameravajo tudi v Ratkovcih nabaviti dva pralna stroja in štiri sokovnike. Že lani pa so v Ratkovcih pričeli graditi novi trgovski lokal, katerega finansira Prekmurski magazin iz Murske Sobote in gasilski dom. Za gradnjo gasilskega doma pa so večino sredstev prispevali vaščani sami. Najvažnejša naloga krajevnih skupnosti pa bi naj bila v bodoče, komunalna dejavnost. -ml RAKIČAN Dijaki na Kmetijski srednji šoli v Rakičanu so pred nedavnim spet izdali drugo številko svojega glasila »V senci topolov«. Revija je izšla že pred prvomajskimi prazniki v skoraj enkrat povečanem obsegu. Dijaki sami se trudijo in skušajo s čimbolj zanimivo vsebino pripraviti revijo zanimivo za širši krog bravcev. kajti le na tak način bo revija dosegla svoj namen. V letošnjem šolskem letu nameravajo izdati še eno številko v istem obsegu. -do- VUČJA VAS — Izvedeli smo, da bodo podmladkarji Rdečega križa iz šole v Vučji vasi v kratkem obiskali oskrbovance v domu onemoglih v Lukavcih. Ponesli jim bodo šopke cvetja ter se jim predstavili s krajšim kulturnim programom. ŠULINCI — Gasilsko društvo v Šulincih v petrovskošalovski občini je v nedeljo svečano proslavilo 30-letnico obstoja. Na tej svečanosti so razvili tudi društveni prapor. Udeležba je bila precejšnja. ŠALOVCI — Poročali smo že, da so v Šalovcih pred tedni začeli graditi nove paviljonske šolske prostore. Pri gradnji je doslej v veliki meri pomagalo prebivalstvo. Temelji za novo zgrodbo so zgrajeni, v prihodnjih dneh pa bodo začeli zidati. KZ Prosenjakovci pri kraju s spomladansko setvijo Kmetijska zadruga v Prosenjakovcih ima na svojem območju 200 hektarov zemljišč, ki ležijo v 16 vaseh in je razparcelirana na okrog 580 parcel, kar jim delo v precejšnji meri ovira. Večina zemljišč je bila ob odkupu zanemarjena in je bilo potrebno vložiti veliko dela in sredstev za dosego rentabilnosti. V bodoče pa namerava KZ Prosenjakovci odkupiti še 50 hektarov zemljišč od individualnih proizvajalcev, v kolikor bo na razpolago dovolj sredstev. S spomladansko setvijo je omenjena zadruga skoraj pri kraju in jim muhasto vreme ni delalo preglavic. To pa zaradi tega, ker ima zadruga močan strojni park. Na zadnji seji zadružnega sveta, ki šteje 55 članov, so v glavnem razpravljali o gradnji novih objektov. Na poslovni enoti Prosenjakovci so že postavljeni temelji za gradnjo 10-tonske tehtnice, medtem ko jih v ostalih poslovnih enotah že imajo. V teku je tudi gradnja skladišča v Fokovcih, ki bo služilo za shranjeskladišča pa tudi za garažo. Dalje vanje kmetijskih pridelkov, del je v Prosenjakovcih predvidena tudi izgradnja hlevov za 100 glav živine. Z gradnjo bodo verjetno pričeli že letos. -ml VESTI LJUTOMER — V Ljutomeru so imeli v soboto posvetovanje, na katerem so se pomenili o pripravah za letošnji občinski praznik. Na tem posvetovanju so sestavili tudi pripravljalni odbor. Letošnji občinski praznik občine Ljutomer bo toliko pomembnejši, ker bodo proslavili tudi 90-letnico gasilskega društva, 40-letnico ljutomerske pihalne godbe ter obletnico obstoja Glasbene Šole. PROSENJAKOVCI - Kmetijska zadruga »Napredek« v Prosenjakovcih bo še letos zgradila 10-tonsko mostno tehtnico. Za gradnjo so se odločili spričo naraščajočega odkupa. SALOVCI — Gasilsko društvo v Šalovcih je v nedeljo razvilo svoj prapor. Svečanost so imeli pred zadružnim domom, kjer se je zbralo precejšnje število ljudi. Prapor je razvil predsednik ObLO Petrovci— Šalovci, Koloman Korpič. Sodelovali so tudi pevci in recitatorji. BUCKOVCI Na šoli v Bučkovcih se zares lahko pohvalijo, da imajo dobre Podmladkarje Rdečega križa. V Podmladek je vključenih kar 327 učencev. V minulem letu jih je 97 obiskovalo tečaj prve pomoči, 49 pa tečaj o prometni varnosti. V vseh razredih imajo posebne higienske aktive, ki sotovariše opozarjajo na potrebo po redu in čistoči. Naj povemo še to, da so bučkovski Podmladkarji že trikrat uspelo uprizorili igro »Rdeča kapica«. BELTINCI Občinski komite LMS v Beltincih se že pripravlja na sprejem pionirjev v mladinsko organizacijo. Sprejeme bodo imeli na vseh štirih šolah. V mladinsko organizacijo bodo sprejeli blizu 150 pionirjev, ki imajo za to pogoje. Sprejem bodo imeli 25. maja. Pripravljajo primerno svečanost in pogostitev. FOKOVCI — Letos je začela kmetijska zadruga »Napredek« Prosenjakovci na poslovni enoti Selo—Fokovci graditi večje skladišče za pridelke. V novi zgradbi bodo imeli tudi garaže. POMURSKI VESTNIK, 10. MAJA 5 PO VOLITVAH (Nadaljevanje s 1. strani) večino zaposlenih, medtem ko so v nekaterih ostalih podjetjih še vedno nekoliko zapostavljene. Nove organe upravljanja v podjetjih čakajo že v bližnji prihodnosti zelo odgovorne naloge. V prvi vrsti bodo morali določiti sedanji položaj gospodarske organizacije v skladu z novimi zveznimi predpisi o delitvi osebnih dohodkov. Pri tem bo prav gotovo bistveno, da bodo pri nadaljnjem oblikovanju ustrez- nih pravilnikov zagotovili možnost neposrednega sodelovanja celotnih kolektivov že pred dokončnim odločanjem, saj je potrebno te pravilnike še bolj prilagoditi razmeram in specifičnim pogojem vsakega podjetja posebej in odstraniti iz njih vse tisto, kar je bilo rezultat naglice, površnosti in formalnega kopiranja od drugod, pri vsem tem gre namreč za korenito vsklajevanje delitve čistega dohodka in osebnih dohodkov znotraj podjetij z že znanimi družbenimi načeli. sk Umetniki iz Novega Sada spet v Pomurju ŠESTDNEVNA TURNEJA Pred dnevi je gostoval v Pomurju 40-članski kulturnoumetniški koletiv Radia Novi Sad. Na šestdnevni turneji v krajih, ki so pretežno naseljeni z madžarsko narodnostno manjšino, so priznani novosadski umetniki, med njimi tudi najbolj poznani pevci, zakonski par Boroš, Mira Gubik in Rudolf Nemeth, izvedli zelo pester program svojih umetniških stvaritev: od zabavne in narodne glasbe, ki sta jo interpretirala radijska glasbena ansambla, do že uveljavljenih in priljubljenih radijskih oddaj (popevke, veseli večer, pionirska in mladinska oddaja, iščemo talente, oddaja za vas, ustni časopis itd.) V Lendavi, Čakovcu in Murski Soboti so gostje iz Novega Sada priredili tudi. glasbeno-modne revije. Občinstvo jih je povsod sprejelo toplo in prisrčno. To je bila doslej že druga uradna turneja novosadskih umetnikov v naših krajih — na pobudo in z denarnim prispevkom Komisije za manjšinska vprašanja pri GO SZDL Slovenije. Prednost letošnje turneje pa je zlasti v tem, da ni bila usmerjena zgolj k posredovanju kulturnih stvaritev madžarsko govorečemu občinstvu, saj so gostujoči umetniki pritegnili k sodelovanju tudi domače talente. Na avdicijah so te talente pripravili za nastope pred občinstvom in jih tudi posneli na magnetofonski trak, da bodo lahko pozneje njihove stvaritve posredovali radijskim poslušalcem v Vojvodini. Od takega sodelovanja si prav gotovo lahko obetamo v prihodnosti še ugodnejše rezultate na področju kultrno-prosvetnega delovanja med madžarsko narodnostno manjšino in še živahnejšo medsebojno izmenjavo kulturnih stvaritev. Kot smo izvedeli pri vodstvu gostujočega kolektiva, pa letošnja turneja ni bila posebno dobro organizirana. Čeprav si tudi sami štejejo nekatere pomanjkljivosti, ki jih bodo morali odpraviti v tretje, pa je bilo najslabše vseka- kor s pripravami na terenu. Tako se je zgodilo, da gostujočega ansambla pred nastopom nihče ni predstavil, niti se mu zahvalil ob zaključku programa, ponekod so si morali člani ansambla povsem sami urediti oder, če so hoteli sploh nastopati itd. Ob dejstvu, da je turneja tudi precej draga in da si radijski kolektiv komaj odtrga nekaj dragocenega časa za gostovanje v Pomurju, čeprav na škodo rednega radijskega programa, je pomislek glede organizacije gostovanja tolikanj bolj tehten in upravičen, čeprav so sicer ob letošnjem gostovanju nastopile tudi nekatere objektivne težave. -sk TEDEN RDEČEGA KRIŽA Letošnji teden Rdečega križa, ki traja od 6. do 12. maja, je posvečen prvi pomoči. Do zdaj imamo v Pomurju 5 postaj prve pomoči in to eno v občini Lendava ter 4 v občini M. Sobota. Veliko več pa je omaric prve pomoči, kot pravimo. Teh je po vaseh in podjetjih 178. Veliko vlogo pri dajanju prve pomoči odigravajo tudi darovalci krvi. Po statističnih podatkih znaša število prijavljenih darovalcev krvi v Pomurju 2840. Celotno delo pri prvi pomopomoči pri okrajnem oziroma pri občinskih ljudskih odborih Rdečega križa. Te skrbijo za izobraževanje kadrov na tečajih prve pomoči. V tem času bodo komisije za prvo pomoč začele s pogloblje- nim delom za reorganizacijo in organizacijo službe prve pomoči. Sicer pa v teče Sloveniji teden Rdečega križa v znamenju propagande za zbiralno akcijo za dograditev Mladinskega zdravilišča na Debelem rtiču. Z dograditvijo tega zdravilišča bo skupnost dobila moderno ustanovo z najsodobnejšimi principi obravnavanja otrok. S tem v zvezi je Rdeči križ Slovenije izdal poseben poziv državljanom. Okrajni odbor RK v Murski Soboti pa je te dni sklical posvetovanje zastopnikov občinskih odborov RK. Na posvetovanju so razpravljali o tednu Rdečega križa in o zbiralni akciji za dograditev mladinskega zdravilišča na Debelem rtiču. V ta namen so tudi imenovali poseben akcijski odbor, ki bo vodil nabiralno akcijo. Akcijske odbore bodo te dni imenovali tudi občinski odbori RK. Okrajni odbor RK M. Sobota poziva naposled vse državljane, gospodarske in druge organizacije, ljudske odbore, DPM, sindikalne svete, svete za varstvo otrok, organizacije SZDL in LMS, da akcijo podprejo ter po svojih močeh pomagajo prispevati za dograditev zdravilišča na Debelem rtiču. F. M. Tri dni med brigadirji BRATSTVA IN ENOTNOS TI Odločil sem se, da prvomajske praznike preživim med brigadirji. Srečno sem prispel v Miloševac, od katerega je približno 3 km do naselja treh brigad: Našičke, Vranjske in Pomurske. Med brigadirji sem bil prisrčno sprejet. Kako tudi ne, saj je med njimi mnogo mojih prijateljev in sošolcev iz Radgone in Lendave. Vreme mi je res nagajalo, saj je dva dni neprestano deževalo. Tudi to sem izkoristil in prosil komandanta brigade, naj mi kaj pove o prihodu v naselje in o njihovi dejavnosti na kulturnem in športnem področju. Tov. Fio Aleksander je dejal: »O prihodu ne bi mogel povedati mnogo lepega, saj nas je pot do naselja vodila po samem blatu in vodi, ki nam je segala preko čevljev. Tudi v naselju ni bilo trave; kot da bi prišli na njivo. Danes lahko vsak ugotovi, da je marljivost brigadirjev tudi to uredila in kmalu bo naselje ozelenelo. Življenje med brigadirji je pestro. Poleg raznih tečajev za izobraževanje prirejamo tudi športna tekmovanja med brigadami in z mladino izven našega naselja.« JAVNI NASTOP V ponedeljek zvečer so v Ljutomeru priredili javni nastop učencev Glasbene šole. Nastopili so posamezniki, skupina harmonikarjev, godba in orkester. Skorja vsi so nastopili zelo uspešno. SEJA KO V DOBROVNIKU V nedeljo je bila v Dobrovniku seja krajevnega odbora s celotnega področja. Na seji so odborniki razpravljali o določitvi bodočih krajevnih skupnosti in sprejeli sklep, da vsak posamezni dosedanji krajevni odbor pripravi plan za leto 1962, potrebe in plan dela. Pomurski spomeniški in turistični ABC G-I HOTIZA — 1 km dolgo naravno jezero, ki ga obrobljajo jelševi, topolovi in borovi gozdovi. GOR. BISTRICA — Mlin na Muri, kot primer mlina na čolnih. GRADIŠČE Severno od vasi so antične gomile. HERCEGOVŠČAK Manjši nasad eksotičnega nasada. ILJAŠEVCI — Obcestno znamenje iz l. polovice 19. stoletja v okolici antične gomile. PRVOMAJSKA SLAVJA AKADEMIJE IN KRESOVANJA Tudi v gornjeradgonski občini so dostojno proslavili l. maj. Razen kresovanja pri gradu so zvečer pred praznikom imeli v dvorani kina akademijo. Številnim udeležencem je spregovoril predsednik ObSS Stanko Ribič. Nastopili so pevski zbori, pihalna godba in orkester. Zjutraj pa je po mestu igrala pihalna godba budnico. Lepe prvomajske proslave so imeli tudi v Apačah, Radencih, na Kapeli, pri Vidmu in drugod. ZBOROVANJE, KRESOVANJE IN OGNJEMET V LJUTOMERU Ljutomerčani so se zbrali 30. aprila zvečer pred slavnostno tribuno na Glavnem trgu, ki so jo osvetljevale velike baklje. Zbranim je govoril o pomenu praznovanja 1. maja ter o dosežkih v gospodarstvu predsednik ObSS Matija Markrab. V kulturnem programu so sodelovali pihalna godba DPD Svobode pod vodstvom Avgusta Loparnika, moški pevski zbor pod vodstvom Otona Žuneca ter recitatorji. Zbrani so nato na čelu s pihalno godbo krenili do doma TVD Partizan, kjer je bilo kresovanje ter rajanje. Ta večer so prasketali nad Ljutomerom tudi lepi ognjemeti. Primerne proslave so imeli tudi v Križevcih pri Ljutomeru, Bučkovcih, Vučji vasi in drugje, na številnih vrhovih ljutomerskih goric pa so ta večer goreli kresovi. IN V PROSENJAKOVCIH Iz Prosenjakovec so nam sporočili, da so imeli zvečer pred praznikom kresovanje, l. maja pa meli so bogat kulturni program, akademijo v zadružnem domu. Tudi v okoliških vaseh so kurili kresove. ŠTEVILNE PROSLAVE V BELTINSKI OBČINI V Beltincih so imeli prvomajsko proslavo 30. aprila zvečer v lepo osvetljenem parku, kjer je govoril predsednik krajevne organizacije SZDL Tone Horvat. Nastopil je tudi šolski pevski zbor, dve mladinki pa sta recitirali pesmi. Za tem so udeleženci gledali nočno rokometno tekmo. Naj omenimo še to, da je primeren delež k proslavi prispevala tudi pihalna godba. Tudi po ostalih vaseh beltinske občine so letos lepo proslavili 1. maj. Proslave so priredile organizacije skupno s šolami. OD GRADA SO NAM SPOROČILI O množičnih prvomajskih proslavah so nam sporočili tudi od Grada. Imeli so igro, ki jo je 29. aprila uprizorilo tamkajšnje prosvetno društvo, 30. aprila zvečer pa so imeli kresovanje. Govoril je Janez Berden. Lepo prvomajsko kresovanje so imeli tudi v Martinju. PREVZEM TELEVIZORJA — NA RAZKRIŽJU Na Razkrižju so imeli prvomajsko proslavo že v četrtek popoldne in zvečer. Takrat so imeli namreč svečan prevzem televizorja, ki ga je tamkajšnji osnovni šoli poklonil njen pokrovitelj — podjetje »Fructus« iz Kopra. Svečanosti so se udeležili generalni direktor in sekretar podjetja, predsednik delavskega sveta in zastopnik iz Maribora. Učenci so se pokrovitelju lepo zahvalili za veliko in razveseljivo darilo ter nato uprizorili igro »Oko za babico«. Izvedli so tudi več recitacij ter zapeli nekaj pesmi. Po tej svečanosti so se prebivalci Razkrižja udeležili kresovanja. Koncert Pohlove Marjanca Plohl iz Ljutomera, ki poučuje igranje klavirja na Glasbeni šoli v Ljutomeru, se te dni pripravlja na svoj prvi samostojni in javni nastop. Svoj prvi koncert bo imela v ponedeljek zvečer v dvorani Glasbene šole. Marjanca je absolventka srednje glasbene šole Maribor in je zelo obetajoč in prizadeven glasbeni talent. Kljub temu, da ima s poučevanjem veliko dela, še izredno študira na akademiji za glasbo v Ljubljani. Na koncertnem sporedu ima dela Bacha, Beethovna, Schumana in Chopina. Na njenem prvem koncertu ji želimo kar največ uspeha. -js- Presenečenje v Soboti To pot je bila nogometna nedelja kaj pestra. Pričelo se je tekmovanje v II. razredu in tudi pionirji so pričeli tekmovati. V I. razredu so se tekme v glavnem končale z zmagami favoritov. Nafta, Sobota in Radgona so zabeležile zanesljive zmage, tako da se stanje na tabeli ni bistveno spremenilo. Presenečenje je edino poraz Beltinec v Murski Soboti. Moštvo Beltinec je sicer prikazalo na oko zelo lepo igro, vendar je bil napad do skrajnosti neučinkovit. V II. razredu je bil največje presenečenje poraz moštva Šalovec v Bogojini. To je prvi poraz Šalovčanov. V drugi tekmi pa sta si moštvi Bakovec in Puconec razdelili točke. Graje vredno pa je, da moštvo Ljutomera sploh ni nastopilo in sploh ni sporočilo vzrokov za odsotnost. Tekma Radgona II : Nafta II je bila preložena na 10. maj 1962 kot predtekma srečanju prvih moštev. V pionirski ligi so točke pobrali prav tako favoriti. Pionirji Sobote še naprej vodijo na tabeli brez poraza, toda glavni konkurent pionirji Planike — jim sledi in si je z izdatno zmago v Radgoni pridobil vse izglede za osvojitev vidnega mesta ob zaključku tekmovanja. REZULTATI TEKEM: I. razred Grafičar : Beltinci 3:0 (1:0) Sobota II : Brazda 6:3 (3:1) Radgona : Planika 3:0 (3:0) Nafta : Pušča 7:0 (3:0) II. razred Bakovci : Puconci 4:4 (1:1) Bogojina : Šalovci 3:1 (1:0) Pionirji Grafičar : Beltinci 1:0 (1:0) Sobota : Brazda 3:1 (1:0) Radgona : Planika 0:3 (0:2) Nafta : Pušča 1:0 (1:0) Ljutomerčanov ni bilo Zadnji dve koli tekmovanja v Pomurski rokometni ligi nista bili popolni, saj so zaradi različnih vzrokov nekaj tekem preložili. Tekme niso prinesle posebnih presenečenj, saj so dosegla zmage predvsem tista moštva, ki so bila favoriti. Kaže le omeniti, da se je zopet precej tekem končalo brez borbe, pri čemer prednjačijo zlasti Ljutomerčani, ki bi na domačem terenu sicer radi merili svoje moči z nasprotniki, toda ko je treba oditi na gostovanje v drug kraj, se navadno ne pojavijo na igrišču. Tekme z že kar preveč udomačenim (p. f.) prav gotovo zmanjšujejo uspešnost in privlačnost tega tekmovanja v vseh ligah, čeprav lahko hkrati ugotovimo, da prav tako stanje narekuje povsod, kjer je to le možno doseči, ustanovitev občinskih rokometnih lig že prihodnjo jesen po zgledu Radgončanov, ki so tekmovanje v svoji ligi že lepo uveljavili. V zadnjih štirinajstih dnevih so bili na rokometnih igriščih doseženi tile rezultati: Člani I. liga: Elan : Krog 16:33 (3:14), Sloga : Kovinar 0:5 (p. f.), ESŠ : Beltinci 5:21 (4:9), Krog : ESŠ 18:25 (11:10), Grafičar : Elan 23:9 (11:5), Beltinci : Sloga 35:12 (15:2) Kovinar : Tekstilec 5:0 (p. f.); člani II. liga: Ljutomer : Agroservis 18:13, Pomurje : SŠTV 11:26, Agroservis : Kovinar II 16:18, Rakičan : Ljutomer 5:0 (p. f.), Beltinci II Turist 28:19; članice I. liga: Sloga : Krog 3:11, Elan : Beltinci 0:5 (p. f.); pionirji: Krog : Rogašovci 17:7, Polet : Ljutomer 5:0 (p. f.), Lendava : Cankova 0:5 (p. f.). Mladost : Enotnost 19:5; pionirke: Mladost : Enotnost 11:3, Krog : Črensovci 3:9, Polet : Ljutomer 5:0 (p. f.), Lendava : Cankova 2:7. Prvo mesto za ,,Borca“ V nedeljo je bilo pri Domu JLA v Murski Soboti finalno tekmovanje v streljanju z zračno puško. Sodelovalo je pet tekmovalnih ekip. Vreme je bilo hladno in vetrovno, zato tudi niso bili doseženi boljši rezultati. REZULTATI: člani: 1. »Borec« 1.202, 2. »Obrtnik« 1.183 krogov in 3. »Kovinar«. Tekmovalna skupina članic je dosegla 1.112 krogov, medtem ko je mladinska zabeležila boljši rezultat od najboljše članske ekipe 1.227 krogov. Posamezniki: člani: Aleksander Bagari (K) 267, Adam Kučinac (B) 259, Drago Kolmanič (O) 259 itd. Članice: Anica Bagari 237, Zina Kerec 227, Marija Mulec 226 krogov (vse B). Mladinci: Robert Drvarič 269 (najboljši rezultat na tem tekmovanju), Koloman Pintarič 267 in Pavel Pongrac 253 krogov (vsi B). To tekmovanje v počastitev Prvega maja praznika dela, je postalo v Murski Soboti že tradicionalno, saj ga prireja občinski strelski odbor vsako leto od 1956. leta naprej. Pred finalnim srečanjem najboljših tekmovalnih skupin so tudi letos bila predtekmovanja; na teh so sodelovali strelci iz 11 družin. V finale so se uvrstile samo družine, ki so v predtekmovanju dosegle določeno število krogov. Po končanem finalnem tekmovanju je prejela najboljša članska ekipa prehodni pokal ObK ZKS, občinski strelski odbor pa je izročil prvim tekmovalnim skupinam in posameznikom prehodne zastavice. Kap. Ivo Perinić Prijateljsko srečanje SOBOTA : MTC (Čakovec) 2:3 (1:2) Včeraj sta se v Murski Soboti prijateljsko srečali enajstorici Sobote in gostujočega moštva MTC iz Čakovca. Tekmo so odločili v svojo korist gostje. Domači napad je bil premalo učinkovit, da bi bil lahko dosegel prednost v golih Povratno srečanje bo 20. maja v Čakovcu. SPET PORAŽENI Preteklo nedeljo so se soboški judoisti v dvoboju za prvenstvo v okviru II. slovenske lige pomerili v soboškem Domu »Partizana« s tehnično mnogo bolj veščimi vrstniki »Olimpa« iz Celja. Izid tega dvoboja je za soboške judoiste sicer porazen, vendar pa moramo upoštevati, da so Celjani z večletno tradicijo premagali že tudi mnogo močnejšega nasprotnika. Zategadelj je visok poraz ob 11 izgubljenih in 1 dobljeni borbi s končnim rezultatom 22:2 v korist gostov za naše tekmovalce kljub temu časten, predvsem zaradi pogumne in požrtvovalne borbe, ki so jo prikazali. Kljub borbenosti soboških judoistov pa posamezne borbe niso bile posebno zanimive, že zaradi premoči gostov, ki so že v dveh ali treh minutah z neravno lepim metom, zato pa z dobro tehniko v končnem prijemu premagali domačine. Tudi tokrat zasluži vse priznanje Stanko Šarkanj, ki je v 12. borbi s proti metom in končnim prijemom premagal mnogo bolj gibčnega in tehnično usposobljenega Celjana - Goznikarja. Tudi M. Jagodič in R. Drvarič, ki sta skušala v neenakem dvoboju remizirati, vendar se jima to ni posrečilo zaradi telesne šibkosti in prepočsanosti. Soboški judoisti pa so bili poraženi tudi nedeljo prej, ko so se v Ptuju srečali v dvoboju za prvenstvo s športniki tamkajšnje »Drave«. Ptujčani so tokrat zabeležili zmago ob končnem rezultatu 15:9 v svojo korist. Najboljši iz sobožške ekipe je bil spet Stanko Šarkanj, ki je premagal oba nasprotnika s 4 točkami. Neodločen rezultat pa so iizsilili M. Jagodič, M. Tuš in R. Drvarič. -on Prvič v zgodovini jugoslovenskega kegljanja STERŽAJ - „PRVIH” 920 KEGLJEV V nedeljo je bila v Ljubljani revija svetovnih kegljaških prvakov in jugoslovanskih rekorderjev ob otvoritvi modernega šeststeznega kegljišča v Domu LM ►» Maksa Perca«. Revija se je končala z zmago republiškega prvaka Ljutomerčana Mira Steržaja, ki je podrl 920 kegljev, kar je vsekakor svojevrsten rekord, kajti prvič v zgodovini jugoslovanske ga kegljanja se je tokrat zgodilo, da so bili ob otvoritvi novega kegljišča doseženi rezultati nad 900 kegljev. Na novem kegljišču še doslej ni nihče treniral, zato je bila borba ob enakih pogojih tolikanj bolj zanimiva, kar še zlasti velja za prvih dvanajst tekmovalcev. Med prvo četvorico so nastopili Steržaj (slovenski prvak), Grom (državni prvak), Smoljanovič: (naj- boljši rezultat: 1001 kegelj) in Popovič (uradni državni rekorder: 1000 kegljev). Oba najboljša slovenska pegljača sta se namreč borila za končno zmago od lučaja do lučaja, zato so številni gledalci po nastopu Smoljanoviča in Popoviča domala podvomili o njunih realnih dosežkih v Zagrebu. Steržaj je namreč vodil ves čas, Grom pa je bil nekoliko boljši v zadnjih 100 lučajih. Steržajeva prednost se je očitovala takole: 233: 211 po 50, 456:443 po 100 in 689:685 po 150 lučajih. Po opravljenih 200 lučajih je bil končni vrstni red naslednji: Steržaj (TVD »Partizan« Ljutomer) 920, Grom (Ljubljana) 914, Martelanc (Triglav) 902, Starc (Gradis) 885, Likovnik (Ljubljana) 867, Ambrožič (Triglav) 859. Popovič (Zagreb) 853, Modic (Ljubljana) 850, Mlakar in Kobal (oba Maribor) 846, Smoljanović (Zagreb) 840 in Lotrič (Ljubljana) 822 kegljev. Na tem modernem šeststeznem kegljišču bo konec tega meseca tekmovanje za državno prvenstvo v kegljanju. O prednostih novega kegljišča je naš predstavnik Steržaj ob zaključku tekmovanja dejal: »Kegljišče je odlično. — Jugoslovanski kegljači še nismo nikoli ob otvoritvi podrli več kot 900 kegljev. Najboljši bodo lahko ko bodo bolje spoznali kegljišče podirali tudi po 1000 kegljev!« Slovenski kegljači so po zadnjih uspehih na domačih kegljiščih prav gotovo veliki favoriti, po zadnjih rezultatih pa lahko pričakujemo ogorčen spopad za prvo mesto zlasti med lanskim državnim prvakom Gromom in letošnjim slovenskim prvakom Steržajem. Športni stop Drugi Beltinci Rokometna ekipa beltinskega TVD Partizan se je 1. maja udeležila rokometnega turnirja v Veliki Nedelji. Turnir je organiziral tamkajšnji klub v počastitev delvaskega praznika. Na tem turnirju je beltinsko moštvo zasedlo častno drugo mesto z enakim številom točk kot zmagovalec, vendar pa z za las manj ugodnim količnikom. Zabeležilo je dve zmagi in neodločen rezultat. Rezultati posameznih tekem: Beltinci (Mur.) 6:5, Vol. Nedelja Beltinci 4:10, Beltinci : Ptuj 6:6. Prvo je moštvo Ptuja, drugo beltinsko, tretje branikovo in četrto domače. Organizacija prireditve je bila vzorna. V nedeljo 29. aprila je bila v Murski Soboti tekma za prvenstvo v okviru SCL med moštvoma Sobote in gostujoče Ilirije iz Ljubljane. Zmagali so gostje z rezultatom 3:2 (0:0). Pred glavno tekmo so se srečali mladinci obeh klubov. Zmagali so domačini z rezultatom 2:1 (2:1). Zadnjo nedeljo je prvo moštvo Soboto odigralo trening tekmo z mladinskim moštvom svojega kluba in zmagalo z rezultatom 3:1. V ponedeljek 30. aprila je gostovala rokometna reprezentanca Sobote, ki so jo sestavljali pretežno igralci Grafičarja, v Beltincih in se pomerila v prijateljski tekmi s tamkajšnjo reprezentanco. V prvi tekmi pod reflektorji v Pomurju so zmagali domačini z rezultatom 22:18 (9:9). Pred dnevi je bilo na rakičanski Srednji kmetijski šoli tekmovanje za prvenstvo posameznih razredov v krosu. To je bilo hkrati tudi izbirno tekmovanje za šolsko reprezentanco, ki bo nastopila 24. maja na srednješolskem tekmovanju za prvenstvo Pomurja. Lep dan, v parku speljana proga, dobra organizacija in udeležba vse to je pripomoglo k odličnim rezultatom: I.ab (ženske) 400 m: 1. Marija Baler 1:09,1; 3.ab (moški), 800 m: 1. Janez Husar 2:05,9; l.ab (moški) 800 m: 1. Emil Gaberc 2:27,3; 2.ab (moški) 800 m: Janko Šandor 2:12,2; 2. in 3. (ženske) 400 m: Ema Šinko 1:24,0. Rezultati II. kola občinske rokometne lige v Gornji Radgoni: Partizan : JLA 33:16, Boračeva : Mejnik 14:13, Avtoremont : Črešnjevca 11:9. Pretekli ponedeljek sta se v M. Soboti srečali nogometni moštvi Industrijske šole Litostroja iz Ljubljane in domače ESŠ. Tekma se je končala z rezultatom 4:1 v korist domačinov. Za moštvo ESŠ so nastopili dijaki, ki igrajo za barve Sobote, moštvo pa sta okrepila tudi Benko in Klepec z gimnazije. Domačini bi lahko dosegli še lepšo zmago, saj so imeli tudi več priložnosti za gol kot gostje. LJUTOMERSKI ODBOJKARJI ZMAGALI Odbojkarsko moštvo TVD »Partizan« Ljutomer se je v nedeljo pomerilo z moštvom ELKA iz Maribora. To je bila prva tekma Ljutomera v spomladanskem delu odbojkarskega tekmovanja za prvenstvo v drugi slovenski ligi. Tokrat so pokazali Ljutomerčani dobro igro in zmagali z rezultatom 3:2. Kakor izgleda, so se po neuspehih v jesenskem tekmovanju precej poprijeli. Nogometni turnir v Gornji Radgoni Nogometni klub Radgona je letos že drugič priredil pokalni turnir v počastitev Prvega maja. Na letošnjem turnirju so sodelovala naslednja moštva: Nafta, Radgona, Grafičar in Radkersburg iz sosednje Avstrije. Moštvo Graičarja iz M. Sobote je moralo na letošnjem turnirju braniti lanski primat zmagovalca, vendar v tem ni uspelo, čeprav je bilo v finalni tekmi z moštvom lendavske Nafte že prav blizu temu cilju. Finalno tekmo za I. in II. mesto ocenjujejo tudi kot najboljšo na tem turnirju, saj je po izjavah nekaterih funkcionarjev bila na ravni tekme v Slovenski conski ligi. Prav lepo igro sta v predtekmovanju prikazali tudi moštvi lendavske Nafte in Radkersburga. Na turnirju so bili doseženi naslednji rezultati: predtekmovanje 30. aprila: Radgona : Grafičar 1:5, Nafta : Radkersburg 2:1, finalni tekmi 1. maja: za 1. in 2. mesto: Grafičar : Nafta 1:2, Radgona : Radkersburg 2:2 (tekma je bila podaljšana, vendar je moralo priti še do streljanja enajstmetrovk; v času streljanja enajstmetrovk pa je moštvo Radkersburga zapustilo igrišče). Tako je vrstni red naslednji: 1. Nafta, 2. Grafičar, 3. Radgona, 4. Radkersburg. Prehodni pokal prireditelja je letos osvojilo moštvo Nafte iz Lendave. Nogometni klub Radgona pa zasluži vse priznanje za uspešno organizacijo tega turnirja. POMURSKI VESTNIK, 10. MAJA 6 ŠPORTNE SLUŽBENE OBJAVE M. Sobota, sobota 12. 5. 1962 ob 15. uri Grafičar p. : Nafta p., del. Koblencar, sodnik Vaš — Podlesek, Kološa; ob 16. uri Grafičar ; Nafta, del. Koblencar, sodnik Bojnec - Sušec, Roudi. IVI. Sobota, nedelja 13. 5. 1962 ob 14. uri Pušča p. : Brazda p., del. Svatina, sodnik Kološa VI. — Vaš, Gašpar; ob 15. uri Sobota p. : Radgona p., del. Svatina. sod. Gašpar — Kološa VI., Vaš; ob 16. uri Sobota II : Radgona, del. Svatina, sod. Kološa — Flisar, Puhan. Turnišče, 13. 5. 1962 ob 15. uri Planika p. ; Beltinci p., del. Kranjc, sod. Benkovič; ob 16. uri Planika : Beltinci, del. Kranjc, sod. Bolkovič — Glavač, Benkovič. Bakovci, 13. 5. 1962 ob 16. uri Bakovci : Radgona II.. del. sodnik Cak. Šalovci, 13. 5. 1962 ob 13.30 uri Šalovci : Puconci, del. sodnik Celec. Lendava, 13. 5. 1962 ob 16. uri Nafta II : Bogojina, del. Lebar, sodnik Gerenčer. KAZNI DS PRI NP NK Pušča je kaznovana s prepovedjo igranja za eno tekmo. Tekma Pušča Brazda je registrirana s 3:0 v korist Brazde zaradi kazni Pušče. Avgust Mate, NK Brazda, s prepovedjo igranja za dobo 6 mesecev. Jože Baranja. NK Pušča, s prepovedjo igranja za dobo 18 me- secev; Janez Horvat. NK Pušča, prepovedjo igranja na 4 tekmah; Evgen Horvat. NK Pušča, s prepovedjo igranja na 4 tekmah. Nogometni klub Grafičar se kaznuje z ukorom zaradi slabe rediteljske službe na tekmi Pušča : Grafičar. TK ORO MURSKA SOBOTA Igrišče TVD »Partizan« M. Sobota: V petek, 11. maja 1962: ob 16.00 ESŠ : Lendava, sodnik Roudi. V soboto, 12. maja 1962: ob 15.00 Turist: Rakičan, člani 2. sodnik Šiftar: ob 9.10 Tekstilec : Beltinci, člani 1, sodnik Roudi; ob 10.20 SŠTV : Grafičar, člani 2, sodnik Roudi. Igrišče pri Gimnaziji: ob 9.00 Elan : ŠUT, člani 1. sodnik Huzjan; ob 10.10 Sloga : Krog, člani 1, sodnik Huzjan. Igrišče v Beltincih: ob 8.00 Beltinci 2 : Agroservis, člani 2. sodnik Verbančič; ob 9.10 Beltinci : ESŠ, članice, sodnik Lončar; ob 10.00 Enotnost : Lendava. pionirji, Verbančič; ob 10.50 Enotnost : Lendava, pionirke, sodnik Lončar. Igrišče v Krogu: ob 10.00 Krog : Elan, članice, sodnik Dolgov. Igrišče v Ljutomeru: ob 10.00 Ljutomer : Mladost, pionirji, sodnik Ambruš; ob 10 50 Ljutomer : Mladost, pionirke, sodnik Peterka: ob 11.15 Ljutomer : Pomurje, člani 2, sodnik Ambruš. Igrišče na Cankovi: ob 10.00 Cankova : Krog. pionirji, sodnik Hari; ob 10.45 Cankova : Krog. pionirke, sodnik Hari. Igrišče v Črensovcih: ob 10.00 Črensovci : Polet, pionirke. Igrišče v Rogaševcih: ob 9.00 Rogaševci : Polet, pionirji, sodnik Krenos. ODBOJKA Tekme v nedeljo, 13. 5. 1962 V Murski Soboti: ob 8. uri Puconci : Šalovci, ob 10. uri Sloga : Dijaški dom; v G. Radgoni: ob 9. uri Radgona : Beltinci; v Apačah: ob 9. uri Apače : Moščanci; v Krogu: ob 10. uri Krog : Videm ob Ščavnici. Ne iščite zlata Uprava muzeja v Murski Soboti je pri izdelavi arheološke topografije Prekmurja ugotovila pri mnogih arheoloških objektih, da so že prekopani in s tem uničeni. Pri tem gre v prvi vrsti za gomile na travnikih. Gomile se jasno odražajo od okolice in so zato vzbudile pozornost ljudi, ki so iskali zakladov in zlata. Take uničene gomile nimajo več znanstvene vrednosti. Iskalci zakladov so bili nujno razočarani, ker gomile vsebujejo samo grob s skromnimi pridatki lončene posode. Gomila pa ima vrednost za znanstvenika, če sistematično prekoplje nedotaknjeno gomilo, v kateri mu daje vsaka plast zemlje dragocene podatke. Ker velja za vse arheološke objekte, kakor tudi gomile Zakon o zaščiti spomenikov, upozarjamo vse, naj se ne dotikajo teh objektov, ker bomo sicer morali zopet uvesti kaznovanje pred sodnikom za prekrške. Uprava muzeja PPIBLIŽAJMO SOLE NAŠIM MUZEJEM Za poživitev prosvetno-izobraževalne funkcije muzejskih ustanov in da bi te doprinesle svoj delež k uspešnejšemu uvajanju šolske reforme v življenje, si uprave muzejev prizadevajo za ustvarjanje stalnih in tesnejših zvez s šolami na svojem področju. V ta namen je za pravilno odvijanje muzejsko-pedagoškega dela potrebno, da se vodja skupine (učitelj, profesor) popreje oglasi pri Upravi muzeja, kjer bi skupno proučili snov, katero bi muzej lahko nudil učencem za vključitev v njihov šolski program. Uprava muzeja ZAHVALA Vsem zdravnikom internega oddelka ter vsemu strežnemu in medicinskemu osebju splošne bolnišnice, posebno pa dr. Starcu, ravnatelju za uspešno zdravljenje najlepša hvala Juliška Horvat, M. Sobota. ZAHVALA Prav prisrčno se zahvaljujem dr. Perkiču za pravočasno pomoč 'in vsem zdravnikom ter ostalemu medicinskemu osebju internega oddelka splošne bolnišnice v Murski Soboti, da so mi ob težki bolezni pomagali. Posebna zahvala krvodajalki Vereš Magdi lin Gomboc Štefanu. Klepec Karel, Beltinci. ZAHVALA Vsem zdravnikom kirurškega oddelka, posebno pa primariju dr. Vrbnjaku in dr. Borovšaku prisrčna hvala za zdravljenje po hudi nesreči. Za nego in pomoč tudi strežnemu osebju lepa hvala. Justina Kuzmič, Murska Sobota. Komisija za imenovanje in odstavitev direktorjev gospodarskih organizacij pri občinskem ljudskem odboru M. Sobota razpisuje mesto DIREKTORJA Lesno predelovalnega podjetja Murska Sobota Pogoji: visokošolska izobrazba gozdarski inženir z nekajletno prakso ah srednješolska izobrazba — tehnik lesne stroke z najmanj 5-letno prakso na vodilnem mestu v gospodarskih organizacijah. Pravilno kolkovane prošnje je treba vložiti v 15 dneh po objavi razpisa pri ObLO v Murski Soboti. NI MOGEL PRAVOČASNO ZAVRETI Dne 5. tega meseca je prišlo do prometne nesreče v Zvezni ulici v Murski Soboti med tovornim avtomobilom. katerega je upravljal Mirko Domanjko iz Maribora in tovornjakom, katerega pa je vozil Jože Makovec iz Rogašovec. Do nesreče je prišlo zaradi tega, ker je voznik tovornega avtomobila ustavil pred delavnico L. Žalika v Zvezni ulici na desni strani cestišča. V tem času pa je v majhni razdalji za njim vozil tovornjak, ki ni mogel pravočasno zaustaviti vozila, ker mu zavore niso delovale in se tako zaletel v zadnji levi del tovornjaka, ki je stal. Skoda na obeh vozilih znaša 200 tisoč dinarjev. PRODAM MOTORNO KOLO »BMW« 250 ccm tipa 1955, ugodno prodam. Lukavci 5, p. Križevci pri Ljutomeru. M-395 POSESTVO v izmeri 5.5 ha v okolici Ljutomera, prodam. Poizve se pri Stefanu Nemecu, mežnarju, Ljutomer. STAVBENO PARCELO V Vidmu pri Ščavnici, ki meji s šolskim vrtom, prodam. Informacije pri F. Slavič, Stanetinci 40. M-398 MOTORNO KOLO »NSU« Lux 1952 v zelo dobrem stanju, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-400 MOTORNO KOLO znamke »Panonija« 250 ccm v odličnem stanju ugodno prodam. Vprašati Močan. Prešernova 8, Murska Sobota. M-401 VPREŽNI VOZ v dobrem stanju in volčji pes, star 16 mesecev, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-404 HIŠO z gospodarskim poslopjem, 2 ha zemlje, od tega vinograd, sadovnjak in gozd v Robadju, občina Strigova, prodam. Vprašati Ambruš, Moša Pijade 67, Čakovec. M-405 HARMONIKO »Simfonia« 80-basna, 5 registrov, ugodno prodam. Sonja Baranja. Klavniška 2. Murska Sobota. M-411 PARNO PEČ, grajena 1955. leta nova, kapaciteta 3.200 kg v 24 urah, stroj za mešanje testa z dvema kotloma (kible), kapaciteta 220 kg, en kotel nov, stroj za sejanje moke, nov. razdelilnik testa, stroj za mletje drobtin. nov, in vso ostalo opremo, ki pripada v pekarno, prodam. Alojz Kerčmar, Titova 15 Murska Sobota. M-415 OTROŠKI VOZIČEK globok, prodam. Ogled ta teden v popoldansklih urah. Naslov v upravi lista. M-419 1. KOMUNALNO PODJETJE v M. Soboti zaposli pri kanalizacijskih delih mesta M. Sobote in pri gradbenih delih večje število NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV. V poštev pridejo predvsem moški. Prijave vložite do 20 maja v upravi podjetja, Gregorčičeva ul. št. 28. 2. OBVEŠČAMO vse naše poslovne partnerje kakor tudi vse občane, da smo odprli steklarski obrat, v katerem izvršujemo vsa dela v zvezi zasteklitvijo hitro in solidno. Naročila sprejema uprava podjetja kakor tudi steklarski obrat v Grajski ulici (vrtnarija). TEDENSKI KOLEDAR Petek, 11. maja — Žiga Sobota, 12. maja — Pankracij Nedelja, 13. maja — Servacij Ponedeljek. 14. maja — Bonifacij Torek, 15. maja — Zofija Sreda. 16. maja — Janez Četrtek, 17. maja — Mojca ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA 11. maja — dr. Udovč 12. maja - dr. Sedlaček 13. maja — dr. Sedlaček 14. maja — dr. Hajdinjak 15. maja dr. Udovč 16. maja — dr. Sedlaček 17. maja — dr. Udovč KINO MURSKA SOBOTA — od 11.-13. maja ameriški barvni kinemaskopski film: »Dom na griču«; od 14. do 15. maja italijanski vistavision film: »Noč«; od 16. do 17. maja francoski barvni film: »Parižanka«. GORNJA RADGONA od 12. do 13. maja ameriški barvni kinemaskopski film: »Obračun na Atlantiku«; od 16. do 17. maja angleški film: »Podaj roko hudiču«. LJUTOMER — od 12. do 13. maja domači film: »Vzkipelo mesto«; od 16. do 17. maja domači film: »Razpoka raja«. BELTINCI — od 12. do 13. maja ameriški film: »Kralj in jaz«. SLATINA RADENCI od 12. do 13. maja ruski barvni film: »Beli sužnji«; 17. maja ameriški ki- nemaskopski film: »Klic divjine«. KRIŽEVCI PRI LJUT. — 16. maja nemški film: »Polikuška«. VIDEM OB ŠČAVNICI od 12. do 13. maja angleški film: »Vreži njeno ime s ponosom«. VELIKA POLANA — od 12. do 13. maja italijanski ilm: »Krik«. ŠALOVCI — od 12. do 13. maja francoski ilm: »Tatovi draguljev«. OBVESTILO Uprava Pokrajinskega muzeja za Pomurje obvešča vse pedagoge, ljubitelje antične zgodovine, da sprejema naročila za separate študije: Stane Pahič: »Antične gomile v Prekmurju« ter Iva Mikl: »Arheološka raziskovanja v Dolgi vasi pri Lendavi«. UPRAVA DELAVKO za delo na fazanariji in polju sprejme lovska družina Pšata. Nastop službe takoj. Ponudbe na naslov Mirko Grad, Dragomelj, p. Domžale. ZAHVALA Ob težki izgubi dragega moža in očeta LEOPOLDA SENČARJA se iskreno zavljujemo vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali vence. Posebna zahvala dr. Amonu in dr. Perkiču ter vsemu strežnemu osebju, ki so mu pomagali pri težki bolezni. Zahvaljujemo se pevskemu zboru in gasilskemu društvu Krog. Se enkrat vsem prisrčna hvala, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Žalujoči žena Marija, sinova Koloman in Alojz ter hčerki Pepca in Marija z družinami ZAHVALA Ob težki izgubi nepozabnega ljubega moža in očeta FRANCA OLAJ se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo dr. Amonu in dr. Perkiču, zdravstvenemu in strežnemu osebju, ki so mu nudili vso pomoč in mu lajšali trpljenje. Se enkrat prav lepa hvala vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Žalujoči: žena Marija, hčerka Mariška z družino, hčerka Jožica, sin Franček ter ostalo sorodstvo TRGOVSKO PODJETJE na debelo in drobno POTROŠNIK« M Sobota sprejme na delo več fizičnih delavcev za skladišča Ponudbe pošljite na upravo podjetja do 15. maja 1962. Osebni prejemki po pravilniku. Kombinat »Pomurka« Murska Sobota — obrat Kmetijsko gospodarstvo Beltinci — razpisuje delovno mesto SALDOKONTISTA Pogoj : srednješolska izobrazba in najmanj 2 leti prakse na tem delovnem mestu. Nastop službe takoj oziroma po dogovoru. Interesenti naj vložijo pismene vloge z opisom dosedanjega službovanja na upravo Kmetijskega gospodarstva Beltinci. Prijave sprejemamo do zasedbe delovnega mesta. TOVARNA AVTOMOBILOV IN MOTORJEV MARIBOR Ekonomična, sodobna in trpežna vozila tonaže 2 in 4,5 t ter avtobuse A-3000 in A-3500, kakor na- domestne dele za vsa vozila tipe »PIONIR« in »TAM-4500« nabavite po tovarniški prodajni ceni v prodajalni in skladišču TAM Maribor Glavni trg 25 Naprošamo vse one, ki so naročili SLOVENSKI PRAVOPIS v knjigarni Dobra knjiga M. Sobota, da istega takoj, najkasneje pa do 20. maja dvignejo in plačajo. Po tem roku vas bomo brisali iz seznama naročnikov in bomo nudili knjige drugim. Na zalogi imamo še nekaj izvodov Pravopisa po znižani ceni. Kdor si ga želi nabaviti, naj izkoristi ugodno priliko. Za naročila se priporoča Dobra knjiga, M. Sobota. Osnovna šola Dobrovnik na podlagi sklepa Šolskega odbora osnovne šole Dobrovnik z dne 2. aprila 1962 razpisuje prosto delovno mesto TAJNIKA ŠOLE Pogoji: ekonomska srednja šola ali ustrezna strokovna usposobljenost z najmanj 5-letno prakso. Plača po delitvi osebnih dohodkov. Ponudbe sprejema Osnovna šola Dobrovnik do zasedbe razpisanega delovnega mesta. Zdravstveni dom Murska Sobota razpisuje naslednji delovni mesti: 1. fakturista 2. materialnega knjigovodje Pogoji: srednja izobrazba ali nižja izobrazba z 10 let prakse na enakem delovnem mestu. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Osnovna šola Križevci pri Ljutomeru razpisuje delovno mesto TAJNIKA Pogoji: srednješolska izobrazba z več let prakse. Prošnjo za sprejem v službo je vložiti pri tukajšnji šoli najkasneje do 20. maja 1962. Kmetijska zadruga Grad razpisuje delovno mesto KNJIGOVODJE (analitika) pri KZ Grad na PE v Bodoncih Prošnje sprejema UO zadruge do zasedbe delovnega mesta. Plača po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov zadruge. POMURSKI VESTNIK — List izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor in glavni urednik JOŽE VILD Odgovorni urednik JUS MAKOVEC — Urejuje uredniški odbor — List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 - Telefon 138 — Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ulica 6., tel. 215 — Naročnina celoletna 600 dinarjev, polletna 300 dinarjev, za inozemstvo letna 1500 dinarjev — Tekoči račun pri Narodni banki v Murski Soboti St. 605—11 1-365 POMURSKI VESTNIK, 10. MAJA 7 Obisk pri Jošku Mondi v Beltincih Ni še pokusil vina... Če vas bo pot kdaj zanesla v Beltince, bo vsekakor prijeten dogodek, če se boste srečali z »večno« vedrim in nasmejanim upokojencem — Joškom Mondom, kajti imeli boste priložnost, da z njim pokramljate tudi o nekaterih zanimivih »konjičkih«, ki jih je naš znanec že kar krepko vpregel v svoj življenski voz in si tako ustvaril v svojem, že itak prijetnem domu še prijetnejše vzdušje. Resnično: če prideš v goste k Jošku, se kaj hitro počutiš kot doma! V prvi vrsti je Joško vztrajen abstinent. Ob zadnjem obisku nam je zaupal, da v svojem življenju še ni poskusil vina, čeprav je imel na številnih potovanjih po evropskih deželah nič koliko priložnosti, da bi se lahko predal opojnemu objemu Bakha. Iz njegovega osebnega zgleda izžareva vzpodbujajoče protialkoholno raz- položenje, ki ga skuša Joško kot upravnik Ljudske univerze po svojih najboljših močeh širiti tudi dalje z osebnimi stiki, predavanji, predstavami potujočega kina ... Da bi videli, kako se je v neki beltinski gostilni povsem razdal svojemu razpoloženju, ko je priporočal nabavo brezalkoholnih pijač ... »Zastran propagande pa nič ne bodite v skrbeh, se bom že jaz zavzel, da bodo pijače šle v denar!« je še dejal in svoje priporočilo zabelil s prijetno šalo, da smo se ob njegovi bodici lahko vsi nasmejali. Monda pa je tudi filatelist, lahko bi celo rekli, pionir filatelistične organizacije na slovenski pošti. Pred upokojitvijo — sedaj našteje Gl let — je bil namreč šef poštnega prometa na direkciji LRS. Tedaj si je zlasti prizadeval in tudi uspel, da se je očitno izboljšala dostava pošiljk vsem poštam v Sloveniji že v zgodnjih jutranjih urah s pomočjo speci- alnih poštnih vozil. Njegova zamisel je tudi izterjava naročnine za časopise po pismonoših, za kar je dobil ob upokojitvi v dar lepo zapestno uro z vgraviranimi imeni treh vodilnih slovenskih časnikov. Posebnost pa so njegove zbirke znamk, saj ima povsem zaključeno zbirko iz bivše cone B Svobodnega tržaškega ozemlja, dalje vse znamke, ki so izšle po osvoboditvi v Jugoslaviji — tudi take, ki so si navidez povsem podobne, toda razliko med njimi je lahko ugotovilo le bistro oko filatelista: komaj zaznavne razlike v barvnih niansah, neznatni tiskarski spodrsljaji itd. S kakšnim ponosom pokaže Monda v svoji bogati zbirki znamko, ki smo jo kot edina država na svetu izdali v počastitev 100-letnice smrti Charlesa Darwina! Monda pa je dal slovenski filateliji tudi nekaj izvirnega: priložnostne poštne dopisnice s spominskimi žigi, s katerimi smo si pridobili že tudi svetovni sloves. Za večino teh dopisnic je sam dal idejo in tudi izdelal osnutke. Pred nami ležijo prav vse, izberimo pa najpomembnejše: tu je priložnostna dopisnica za I. jugoslovansko himalajsko odpravo pri tej svoji stvaritvi se Monda rad spomni srečnega naključja, ko je vnesel med himalajske velikane tudi Trisul, čeprav je ekspedicija dokaj pozneje odšla na Himalajo in tudi osvojila ta vrh), za 400-letnico prevoza prvih tulipanov od Istambula do Rotterdama, za novinarsko odpravo od izvira do izliva Drave, na kateri so posebnost še odtisnjeni poštni pečati: 25. VII. 1959 Dolficao v Italiji, 28. VII. 1959 Lienz v Avstriji, 6. VIII 1959 Maribor in 14. VIII. 1959 Osijek. Prava filatelistična poslastica pa je priložnostna dopisnica za II. mednarodno srečanje filatelistov v Mariboru z datumom 27. IX. 1959, na kateri je odtisnjen spominski priložnostni žig v zlatu. Sliša- li smo sicer, da imata tak žig v Jugoslaviji samo še dva filatelista, vendar pa nam Monda tega uradno ni potrdil. Kakor smo že radovedni, ne bi novinarsko končali razgovora, če ne bi Mondo povprašali tudi o vrednosti njegovih zbirk. Zbrane priložnostne dopisnice in znamke že zaradi nekaterih redkosti gredo v nekaj sto tisoč, kar pa spet ni uradna Joškova izjava, kajti on se je odrezal precej drugače: Verjemite, ni ga denar- ja, ki bi me spravil ob tele dragocene kristale časa in dogodkov!« S. K. »Zadnji Mohikancu iz starega železja in pločevine, ki so prispeli »pet minut pred dvanajsto« preko Mure na Carinarnico v G. Radgoni. Po neuradnem štetju jih je bilo 1. maja nad 40. ŽENA - DOM - DRUŽINA NASVETI ZA VSAK DAN Rokavi otroških puloverjev postanejo po pranju kaj hitro preozki. Pomagamo si lahko tako, da še mokre rokave napnemo na ustrezno široko steklenico in pletenje tako posušimo. Trud ne bo zaman. Po daljšem času postane sir suh. Sir bo zopet užiten in zelo dober, če ga za nekaj ur položimo v mleko. Rokavice iz jelenove kože bodo mehke in prožne, če zadnji vodi za izpiranje dodamo nekoliko olivnega olja. Čestokrat slišimo, da se nekatera dekleta ali žene tožijo, da imajo vedno rdeče roke, kljub uporabi dobre kreme. Preprosto in zelo učinkovito sredstvo je kopanje rok v morski vodi. Morsko sol lahko kupite v lekarni ali drogeriji in z njo postopajte na sledeči način: 10 dkg morske soli skuhajte v enem litru vode. Nekaj vroče vode odlijte v majhno posodo in v njo potopite roke. Ko se bo voda ohladila dolijte še vroče vode in tako kopajte roke 20 minut. Obrisane roke dobro namažite s kremo za obraz in nanje nataknite za dobro uro bombažaste rokavice. Kopel ponovite nekajkrat na teden. VELIKO ČIŠČENJE SPOMLADI PARKETI — so najbolj občutljivi in zahtevajo pri čiščenju veliko pozornosti. Prah najprej od- stranite z električnim sesalcem, v kolikor pa ga nimate, pa z najlonsko ščetko ali s ščetko, izdelano iz ščetinja. Parket zelo lepo negujemo s čebeljim voskom ali s preparati, kupljenimi v trgovini. V kolikor se odločite za ►»domači recept«, tedaj pripravite mešanico voska in bencina že en dan pred čiščenjem (na 1 liter bencina 12 dkg voska). Naslednjega dne premažite z omenjeno snovjo parket in ko je vosek suh, ga zdrgnite. Vsako leto je vsaj enkrat potrebno parket tudi oprati z milnico, kateri ste dodali sodo (na 1 liter 20 gr.). Nato parket splahnite s krpo, namočeno v vodi in odstranite milnico. Obarvani parket očistite v vsaki sezoni z vlažno flanelno krpo, namočeno v alkohol in laneno olje. SADNI SENDVIČI Cesto se sprašujemo, s čim postreči gosta, ki smo ga povabili na popoldanski čaj, ali so pa gostje prišli iznenada. Nekoliko sendvičev, hitro narejenih, nas bo izvleklo iz zagate. Za spremembo postrezimo gostom s sadnimi sendviči. Koščke črnega kruha namažite z maslom, nakar na kruh nanesite nekoliko krhljev jabolk in na polovico prelomljena jedrca orehov. Maslo dobro zmešajte z malo medu in s to mešanico namažite koščke črnega kruha in prav tako položite na vrh orehova jedrca Tanke narezane koščke belega kruha namažite z maslom in nato položite na vrh dateljne, s katerih ste odstranili pečke. Dodajte še različno kandirano sadje. Na koščke belega kruha, namazanega z maslom, natrosite na drobno narezana jedrca oreha in suho grozdje. Koščke kruha namažite z maslom. Krhlje banan in jabolk, poškropljene z limoninim sokom, zložite na namazan kruh. Spominska plošča živemu someščanu Pri vhodu v Ivoševce, nedaleč od Kistanja, stoji na kamnitem podnožju nevsakdanja, dva metra visoka, bela spominska plošča. Na njej je vklesan lik osemdesetletnega meščana Andrije Manojlovića, ki drži v eni roki cepilni nož, z drugo pa drevesce. Spomenik so Ivoševčani postavili svojemu someščanu, še sedaj ko živi, ker Andrija že polnih 55 let popolnoma brezplačno cepi kmetom njihova drevesa. Vsi današnji sadovnjaki v tej vasi so nastali s trudom tega krepkega starca. Svečanemu odkritju spominske plošče je prisostvoval tudi Andrija, kateremu so Ivoševčani ob tej priložnosti podarili — novo obleko. OB TEDNU MUZEJEV Arheološka topografija Uprava Pokrajinskega muzeja za Pomurje v Murski Soboti je poleg arheoloških izkopavanj že od leta 1957 dalje pričela urejati in izbirati podatke za topografijo arheoloških najdišč v Prekmurju. Podlaga topografij je bila specialka iz leta 1950, ker so bile katastrske mape premalo urejene za detajlno lokalizacijo. Dobro vidni objekti so bili tudi prefotografirani in izdelani so bili prvi osnutki arheološke karte Prekmurja. V letu 1960 se je pričel topografski pregled arheoloških najdišč zahodnega Pomurja. Topografija bo poleg zaščitnih izkopavanj v Prekmurju v letu 1962 zaključena. Po splošnem pregledu pride letos na vrsto preverjanje še nezanesljivih podatkov, fotografiranje nekaterih terenov, katastrska izmera najdišč za ugotavljanje obsega, časovne in kulturne pripadnosti najdb. V poštev pride 11 meritev in 16 sondiranj. Za sondiranje so predvidena naslednja najdišča: Gornja Rodgona — obseg neolitske naselbine, Cven — preverjanje grobov, Križevci — obseg in čas prazgodovinske naselbine na grajskem griču, Šafarsko — obseg neolitske naselbine, Križevci — obseg in čas prazgodovinske naselbine, Veržej obseg antičnih stavb, Negova — izkop gomile. V okviru topografije tečejo informativni kopi za bodoča izkopavanja in sicer na radgonskem gradu, Veržeju in Križevcih. Utrjena ilirska naselbina na radgonskem gradu (600 do prihoda Rimljanov v naše kraje), doslej še popolnoma neznana, je bila odkrita po krtinah. Ta naselbina je bila razmeroma zelo pomembna zaradi prehoda čez Muro. Na tem mestu je bila, sodeč po bogatih najdbah iz gomile pri Opekarni v Radgoni, ter najdb bronastih srpov in sekir na Hercegovščaku — močnejše ilirsko središče. V Veržeju je bila važna rimska postojanka (I.—II. stol.) preko katere je šla rimska cesta, ki je vezala Poetovio preko Cezanjevec, Veržeja, Savarino. Na tej trasi je stala prehodna naselbina. Arheološki strokovnjaki predvidevajo tu rimsko naselbino ob cesti in slovansko pokopališče iz 10. stol. naše ere. V Križevcih je po mnenju arheologov naselbina, prva naselbi- na iz rane ilirske dobe (1200—800 pr. n. ero.). Ob stari murski strugi je umetno prirejena vzpetina z imenom gradišče. Danes je na tem mestu vaško pokopališče. V Šafarskem je prva pozno neolitska naselbina v Pomurju (2500—2000 n. št.) na vzpetini, imenovani Gradišče nad potokom Mürico. Arheološka topografija zapadnega Pomurja bo v letošnjem letu zaključena. Arheološka karta zahodnega Pomurja bo osnova za nadaljnja arheološka raziskovanja in izkopavanja v Pomurju. V. K. Drobne zanimivosti ŽIVEGA VOLKA UJEL Z GOLIMI ROKAMI Kmet Lazar Delicakov iz vasi Bogorodice pri Djevdjeliji je oral svojo njivo. Naenkrat je opazil, kako podijo ovčarski psi proti njemu velikega volka. Zver je bila precej preplašena, ker je bežala, ne misleč na odpor pred napadalci. Ko je videl, da drvi zver proti njemu, Lazar ni premišljeval. Vzel je večjo palico in vrv, ki jo je imel slučajno pri roki, stekel proti volku in ga močno udaril s palico po glavi. Zver se je omamljena zvrnila. Lazar je to izkoristil, zgrabil živega volka, ga zvezal in ga tako vlekel skozi vas ter kazal vaščanom. Od leta 1957 do danes je Lazar ujel že več živih volkov. OČI JAVNOSTI Nosilec Nobelove nagrade, ameriški književnik William Faulkner odgovarja na neko anketo: »Ljudje danes niso slabši, kot so bili nekoč, vendar jim je zaradi tiska in anket danes teže, da skrijejo pred javnostjo, kakšni so«. TOPOL — PRILJUBLJENO ►»IGRIŠČE« MALČKOV Na železniški postaji v Vlajkovcu pri Uljmi je topol, ki vzbudi pozornost slehernega mimoidočega. Drevo je staro 68 let, njegovo deblo pa je popolnoma votlo. To ga ne moti, ker je topol vsako leto zelen kot ostala drevesa, ki niso votla. To drevo na postaji je najbolj priljubljeno mesto za igranje tamkajšnjih malčkov. V njem se najrajši skrivajo. V votlini stebla se lahko skrije pet dečkov v starosti 12—13 let. HRANI DAVČNE KNJIŽICE IZ PREJŠNJEGA STOLETJA Dragoslav Jončević, uslužbenec aleksinskih rudnikov, skrbno hrani zanimiv denarni arhiv. To so davčne knjižice njegovega deda in očeta iz leta 1890 in naprej. Iz najstarejše knjižice je razvidno, da je njegov ded leta 1890 plačal davek 5 dinarjev in 10 para, a leta 1891 5 dinarjev in 7 para. Poleg vsake knjižice je tudi potrdilo o ►»predaji« davčne prijave in mnoga potrdila o drugih vplačanih davščinah. Pred smrtjo je Jončevićev ded zahteval od svojega sina, naj tudi on hrani vse priznanice, da ne bi dvakrat plačeval davka, kot se je njemu to že zgodilo. Sin je ubogal očeta in tako je ta nevsakdanji družinski arhiv pričakal tudi vnuka, ki ga hrani kot redko družinsko zanimivost. STARI IN NOVI ROMANI Angleška književnica Nancy Mitford dela razliko med starimi in novimi romani: ►»V starih romanih je junaki- nja ali poročena žena z otroki ali mlada deklica, ki seveda nima otrok. V novih romanih je to obratno: če je junakinja poročena, trpi, ker nima otrok, če pa je samska, trpi, ker jih ima«. PREDNOST »FINEMU« OBNAŠANJU Neki angleški satirik je napisal v časniku o manirah v angleški družbi: »Fine manire so potrebne samo preprostim ljudem. Onim ►»finim« nihče ne zameri, če se vedejo prostaško.« IZGUBLJENI ČAS Ob obisku britanskega premierja Macmillana predsedniku ZDA Kennedyju je ameriški list »Harford report« pisal med drugim: »Predsednik vlade Macmillan preživi vsak dan eno uro v razmišljanju, ves ostali čas pa izgubi v vodenju državnih poslov«. PAPIGA MU JE REŠILA ŽIVLJENJE Stari samec Harold Carter je šel to jutro kot vedno v spremstvu svoje papige, od katere se ni nikdar ločil, na tržnico v Melbournu, kjer je bil tržni inšpektor. Pregledoval je živila in se naenkrat zaradi malomarnosti znašel zaprt v velikem hladilniku. Nihče ni opazil, da ga ni, razen njegove papige, ki je začela udarjati s kljunom po vratih hladilnika. Ko to ni pomagalo, je začela tako vreščati, da je vzbudila pozornost sosedov, ki so nato začeli iskati inšpektorja in ga osvobodili iz »ledenega zapora«. NENAVADEN »PLEN« NA TRNKU Triletni Claude se je izmaknil svojemu starejšemu bratu in padel v reko nedaleč od francoskega mesta Tours. Dva mimoidoča sta slišala klice na pomoč. Pritekla sta in skočila v vodo, da bi rešila dečka, a sta se morala vrniti, ker je bila voda ledena. Tedaj je delavec Armand Grenaut z močnim zamahom svoje ribiške palice vrgel proti otroku trnek. Uspelo mu je, da ga je »ujel« na trnek in počasi zvlekel na obalo ter tako rešil. Vijolice so odcvetele, zato se je v pisanem vrvežu minulega graškega velesejma pojavila med občinstvom prodajalka — balončkov, kajpak v veliko veselje najmlajših. Mimogrede rečeno pa je uprava velesejma izkoristila tudi balončke v vseh barvah za — reklamo ... Rex Stout ZGODBA 0 PSU (Nadaljevanje) Bila je lepa podoba. Na pol sem pričakoval, da bodo kobile brez obleke, v resnici pa so bile čisto oblečene. Pripomnil sem, da se mi ne zdi nič čudnega, da se je moj odjemalec ogrel za tako podobo, in hitro pripravil fotografsko opremo, vključno žarnice za bliskovno luč. Sedela je in gledala. Štiri posnetke sem naredil, vsakega iz malo drugega kota in posnemal pri tem poklicne fotografe tako po tem, kako sem se obračal okrog aparata, kakor tudi po izrazu na obrazu. Potem sem se ji toplo zahvalil v imenu svojega klienta, obljubil, da ji bom poslal kak odtis, in se poslovil. To je bilo vse. Ko sem se znašel zopet zunaj na pločniku, sem se napotil proti Madisonu, zavil iz mesta in poiskal neko gostilno. Sel sem naravnost k telefonu in zavrtel številko. Oglasil se je Wolfov glas: »Da? Koga želite?« Stokrat sem mu že rekel, da so taka vprašanja nepotrebna, a si ni in m dal dopovedati. Spregovoril sem: »Hočem tebe. Videl sem podobo in kar žari od barve in življenja; videti je, kakor da bi se pod toplo kožo pretakala kri. Sence so prosojne, harmonično zastrte, prehajajo druga v drugo...« »Drži jezik! Da ali ne?« »Da. Videl si gospo Meeganovo. Bi jo želel še kdaj videti?« »Vsekakor. Poišči jo.« Ni mi bilo treba brskati po telefonskem imenku za naslovom, ker sem to že storil. Zapustil sem gostilno in pomahal taksiju ... Na 49. vzhodni ulici ni .bilo problema z vratarjem. Hiša je bila stara, opečnata, živorumeno prepleskana in modernizirana, a nekoliko zapleteno je bilo priti noter. Pred vrati je bilo kaj lahko pritisniti na gumb pri imenu Jewel Jones, a težave so se začele šele potem. Skozi rešetko je zaprasketal glas: »Da?« Gospodična Jones?« »Da. Kdo je?« »Archie Goodwin. Želim vas videti.« »Kaj bi radii?« »Spustite me noter in vam bom povedal.« »Ne. Za kaj gre?« »Zelo osebno. Če ne želite slišati od mene, pojdem po Richarda Meegana in ga pripeljem sem. Mogoče boste povedali njemu.« Slišal sem zbegan vzklik. Čez nekaj trenutkov: »Kako to, da ste to rekli? Povedala sem vam, da ne poznam nikakega Richarda Meegana«. »Niste na tekočem. Pravkar sem videl podobo z naslovom »Tri mlade kobile na paši«. Spustite me noter«. Obrnil sem se in pritisnil roko na kljuko. Škrtnilo je in kljuka se je vdala. Potisnil sem vrata in vstopil. Preko majhne veže sem prišel do dvigala, pritisnil na gumb 5 in se odpeljal kvišku. Ko sem se ustavil, sem odprl vrata in se prikazal v majhnem preddverju. Vrata so bila odprta in na pragu je stala gospodična Jones v zapeljivem negližeju. Hotela je nekaj reči, a sem jo grobo ustavil. »Poslušajte,« sem rekel; »nima smisla, da bi šlo tako naprej. Sinoči sem vam dal na izbiro gospoda Wolfa ali narednika Stebbinsa; zdaj se odločite ali za Wolfa ali Meegana. Dejal bi, da vam bo ljubši gospod Wolfe, zakaj to je take vrste mož, ki razume; to ste rekli sami. Počakal bom tukaj, da se preoblečete, ampak ne poskušajte telefonirati, ker ne veste, pri čem ste, dokler se ne pogovorite z Wolfom — a tudi zate, ker verjetno prisluškujejo telefonskim pogovorom.« Stopila je k meni in me potrepljala po rami. »Archie, kje ste videli tisto podobo?« »Povedal vam bom spotoma. Pojdiva«. Lahno me je potegnila za roko. »Ni vam treba tule čakati. Vstopite in sedite.« Potrepljal sem jo po prstih, ker nisem hotel biti tečen Žal mi je,« sem rekel, »ampak mladih kobil se bojim. Nekoč me je ena brcnila.« Obrnila se je in izginila v stanovanju, ne da bi zaprla vrata za seboj. Ne kličite me gospa Meeganova!« je zavpila Jewel Jones Wolfe je bil tako slabe volje kakor ona. Res je, da je bila brezupno Ujeta v zanko, brez orožja, brez kakršne koli pomoči, a Wolfe je bil prisiljen naročiti, Fritzu, naj odloži kosilo za nedoločen čas. Poudarjal sem samo dejstvo,« je rekel razdraženo, »da vaša identičnost ni predmet razprave. Zakonito ste gospa Meeganova, žena Richarda Meegana. Kakor hitro se to vnaprej razume, vas bom klical, kakorkoli boste hoteli. Gospodična Jones?« .Da.« Bila je na rdečem usnjenem stolu, a ni prav sedela na njem, ampak se samo naslanjala na rob, pripravljena, da bo vsak hip skočila v zrak in pobegnila. »Prav.« Wolfe jo je gledal. »Saj razumete, gospa, da bo vse, kar boste povedali, sprejeto z rezervo. Vi ste nadarjena lažnivka. Vaše sinočnje lahkotno zanikanje, da se poznate z gospodom Meeganom, je bilo več ko nadarjeno. Torej poglejmo dalje. Kdaj vam je gospod Chaffee povedal, da je vaš mož v mestu in vas išče?« »Nisem rekla, da mi je to povedal gospod Chaffee.« »Nekdo vam je povedal. Kdo in kdaj?« Ni se vdala. »Kako veste, da mi je nekdo povedal?« Požugal ji je. »Prosim vas, gospodična Jones, da se zavedate, v kakšnih škripcih ste. Ni verjetno, da si gospod Chaffee ne bi bil mogel zapomniti imena modela za tisto postavo na svoji podob. Policija tega ne verjame, nimajo pa moje prednosti, da bi vedeli, da ste to vi in da ste živeli v tisti hiši leto dni in da še zdaj kdaj pa kdaj vidite gospoda Chaffeeja. Ko je prišel vaš mož in vprašal gospoda Chaffeeja, kako je ime modelu, gospod Chaffee pa se je skliceval na slab spomin in je vaš mož najel stanovanje, s čimer je jasno pokazal, da ne misli odnehati, ni bilo več dvomiti, da vam Chaffee ne bi povedal za to. Ne zavidam vam spopada s policijo, ko bodo nazadnje izvedeli za vas.« POMURSKI VESTNIK, 10. MAJA 8