KATOLJSK CERKVEN LIST. ..Danica" izhaja vsak petek na celi poli in velja po posti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za «Viert leta I gl. 20 kr. V uskarmci sprejemana za celo leto H gl. 60 kr.. za po! leta 1 gl. 80 kr.. za 1 4 leta90 kr.. ako zadene na ta dan piaznik. izide ..Danica • dan pop ej. Tečaj XLVI. V Ljubljani, 31. sužca, 1893. List 13. Kterega hočete, Baraba, ali Jezusa? (Mat. 27. 17.). I)ve osebi, neskončno nasprotni, ste stopile na oder, kakor še niste nikdar poprej, kar svet stoji, in ne boste nikoli več do konca časov. Xe-številnim Judom in paganom, ki so prišli k velikonočnemu prazniku v Jeruzalemu, bil je predstavljen Jezus in poleg Njega Baraba, oba v eno versto postavljena ko za oženca. Pilat je že na več načinov skušal Jezusa rešiti: spustiti ga si ni upal, ker se je bal zamere, obsoditi ga tudi ni mogel, ker je spoznal Njegovo nedolžnost. Pa vsi poskusi so mu spodleteli: ravno prej ga je poslal k Herodu in mislil, da se bo sedaj izvil iz neljube mu obravnave. Ali Herod, ta zoperni, zviti „lisjak,u Jezusa zasramuje in ga pošlje nazaj Pilatu, in ta je bil spet v prešnji zadregi. Ob velikih praznikih je imel poglavar navado, ljudstvu izpustiti enega jetnika, kterega so hoteli. To priložnost je Pilat porabil. Imel pa je takrat razglašenega jetnika, upornika in ubijalca, ki se je imenoval Baraba. In ko je bla množica zbrana, ji predstavi Pilat Jezusa in Baraba, ne iz hudobije, ampak iz dobrega namena, in reče: „Kterega hočete, da vam izpustim, Baraba, ali Jezusa?" Upal je, da bo sedaj Gospod gotovo oproščen: saj ga je ljudstvo tako rado imelo in še le pred štirimi dnevi ga je spremljalo v slovesni procesiji v Jeruzalem in klicalo: „Hosana Sinu Davidovemu! In posebno če vidi onega razbojnika Baraba, se bo s studom proč obernilo in prosilo za Jezusa. Pa kaj so si Judje izbrali? Tega bi si Pilat še v sanjah ne bil mislil. Poglejmo si ta dva zatoženca boli natanko, in sicer najprej tistega, kterega je Pilat najprej ljudstvu predstavil, Baraba. Podobo Barabovo slikajo evangelisti s čer-nimi hojami: sv. Marko priča o njem. ..da je bil s puntarji vred vklenjen," ker je ljudi šuntal k uporu, in je v puntu človeka ubil;" po izreku sv. Janeza je bil ..razbojnik," in sv. Matevž ga imenuje ..slovečega jetnika." Baraba je torej bil izjemno surov človek, strastno divji, nalašč hudoben in po svoji prederznosti nevaren: od vseh ki so živeli v Judeji, gotovo najzlobnejši: njegovo ime je bilo samo treba slišati, da se je sovražilo: zaradi svojih zločinov, punta in uboja je v ječi sedel: zaradi svojih umorov od vseh zaničevan, kot razbojnik smerti kriv, in za nič bolj vreden, kakor — za vešalo ali križ. V človeški družbi je bil ubijalec, v stanovališčih tat, za cestami zalezovalec, na samotnih pešpotih zavratni lopov, v hostah razbojnik in ropar — povsod hudobnež! Bil je kuga za deželo, goreča baklja v Jeruzalemu, šiba Judeje, izmeček in stud vseh Judov. Skoraj se ne more izmisliti kteri zločin, s kojim bi se ne bil oskrunil. Slednjič prekleli so ga vsi, razen onih, ki so mu bili po svojih hudobijah najpodobnejši. Ali je bih» mogoče, da je bil kdo podoben temu nestvoru. tej pošasti! Tega tedaj, pervega iz verste tihotapcev, privedel je Pilat iz ječe, da ga javno izpostavi, nikakor kaj druzega pričakujoč, kakor da se vsi pri pogledu tega človečeta od njega proč ober-nejo in ga razserjeni in razljuteni k smerti obsodijo. To je torej tisti, s kterim so primerjali Njega, „ki je boljši nad vse dragocenosti, s kterim se vse, kar si kdo želeti more. nikdar primerjati ne more" (lz. 4U, 17.), to je — Jezusa. — < e je na tem svetu kaj dragoceno, je le od tod, ker tisto je Jezus vstvaril: če je kaj lepo, je le zato lepo. ker je t' Jezus olepšal: če je kaj liube vredno, je le zato. ker ono je Jezus ljubil: če je na zemlji kaj sladko, je le zato sladko, ker se je .Jezus tega dotaknil. Zakaj po nebesih vsi tako hrepenijo, ali zakaj so nebesa vredna, da po njih vsi kopernimo? Zato ker je tam sladkost serca in veselje angeljev, to je, Jezus, ki tam kraljuje v neskončnem veličastvu in se daje uživati svojim izvoljenim. Zakaj je zemlja tako lepa? — Ker so Jezusove noge po zemlji hodile. Zakaj je zrak tako zdrav? — Ker ga je Jezus dihal. < e je kdo v tem življenji srečen, je le zato. ker Jezusa ljubi: če je kdo varen, je varen, ker v Jezusa upa: tisti človek je blag, ki Jezusa vboga: tisti radosten, ki po Jezusu hrepeni: tisti moder, ki Jezusa posluša, tisti je čist. ki na Jezusa misli. Jezusu služiti je najvzvišenejša čast, je kraljevati sv. Aug.i: Njemu slediti največja varnost. zaupanje Nanj rodi mir, Njega poljubiti je čistost. Njega uživati — zveličanje! Za Jezusa vojskovati se. je zmaga: za Njega terpeti slava: za Njega umreti — življenje. Tolika je vzvišenost Jezusova, in vendar nisem nič povedal o Jezusu v primeri s tem. kar naj bi se povedalo o Njem. Zberi iz vseh ljudi, ki so se kedaj rodili. ki živijo in ki bodo živeli, naj imenitnejše gospode na zemlji, velikaše, kneze, kralje, cesarje, vzemi vso njihovo oblast, njihova bogastva, njihove zaklade, njihove moči, njihovo čast, njihovo slavo, vzemi vsa kraljestva na svetu, otoke, pokrajine, mesta, vzemi vse darove človeške. podeljene od narave ali milosti, modrost Salamonovo. moč Sanisonovo. lepoto Absalonovo, znanje Aristotelovo, zgovornost Tullijevo: pripelji vse ljudi vseh stoletij in celo vseh devet angeljskih korov: prideni vse stvari, ktere more vstvariti neizmerna vsemogočnost Božja, z vsemi bogastvi, ki so v nebesih in na zemlji — večni Bog! kakšna polnost in množina bi bila to! In vendar, kaj je vse to v primeri z Jezusom? Izaja prerok naj odgovori: ,.tvMiasi 11011 sint, sic sunt coram eo. vse je pred Njim kakor da bi tistega ne bilo: kakor nič in prazna reč mu velja." ilz. 40, 17.) Kden las z glave Kristusove je več. ko vse to. — I)a je Kristus tako velik, povedo očaki, poterdijo preroki, pišejo evangelisti. pridigujejo apostoli, uči vera, oznanuje vesoljna Cerkev. In vendar ga stavijo na isto stopinjo z Bar a bom. z najbolj zaverženim vseli za-verženih. z gnjusobo vsega človeštva! Za vsakega poštenega človeka je veliko zaničevanje, če ga kdo primerja s spridenim in nič vrednim pobalinom. Komu pa so primerili Jezusa, velikega Kralja, ki je „Sanctus sanetorum" in žar večne luči? Že veliko sto let pred se je Gospod pri- tožil po Izaji: „Komu me priličujete in enačite, in primerjate, in delate podobnega?" (Iz. 46, 5.) Kterega hočete tedaj? Baraba ali Jezusa? Vsemogočni Jezus vlada čez nebo, zemljo in peklo, čez angelje, ljudi in hude duhove, čez vse kar je bilo, kar je in še bo ali bi moglo biti, vlada z neomejeno oblastjo kot Kralj kraljev, Gospod gospodujočili, njegovo kraljestvo vstaja vso večnost: „pred njim se pripogibljejo, kteri svet nosijo1' (Job. (J. 13.): pod njegovimi nogami leži vsa visokost neba in velikost zemlje; njegove stopinje poljubujejo najmogočnejši gospodje sveta: njegovi vladi se podveržejo z bagrom oza-lišani knezi in kronani cesarji; on je „svitloba časti (Boga Očeta) in podoba bitja njegovega, ki vse z besedo svoje moči nosi in sedi na desnici veličastva v visokosti, in je toliko boljši od angeljev, kolikor višje ime je mimo njih dobil (Iierbr. 1, 3.): on se sveti ko solnce in ogreva vse ko ogenj, on je dih Božje moči, in čist iztok svetlosti vsemogočnega Boga, on je lepši kakor solnce, in preseže vso vredbo zvezd (Modr. 7.), on je solus Sanctus, solus Dominus, solus Altis-simus!" In Jezus se primerja z Barabom! Eden grabi ljudem denarje, drugi pa grabi naša serca in jih poteguje za seboj: eden odira ljudi njihovega imetja, drugi pa odterga oblastim in močem, to je hudičem, vso moč, kojo so imeli: eden prihaja od očeta greha, od hudiča, drugi pa od Boga Očeta — Baraba in Kristus! Pilat pa ni vedel, kaj bi storil! nemiren in neodločen, hotel je Kristusa spustiti, pa vendar tako, da bi Judje tega ne opazili. Rekel je Judom: Kterega hočete, da vam izpustim? — in Judje? „Obstupescite eoeli super hoc, stermite nebesa nad tem, in njih vrata močno žalujte, ker dvojno hudobijo je moje ljudstvo storilo: Mene, studenec, žive vode, so zapustili, in si kapnice skopali, kapnice špranjaste, ki ne morejo deržati vode!" (Jer. 1, 12.) Judje, „vsa množica" (Luk. 23, 18.), našuntana od judovskih duhovnov in starešin, je koj od vseh strani zavpila in zatulila kakor stekle zveri: „Proč s tem, in spusti nam Baraba !u — O ljudstvo, kdo bo ozdravil tvojo strašno slepoto! Toliko let si zdihovalo po Njem, in zdaj, ko je pred teboj, ga ne maraš! Ali ne veš več, koliko dobrega ti je storil Gospod: ali ni bil vselej ljubeči oče ubogih in najboljši pastir? Kje ste zdaj vi vsi, ktere vas je ozdravil od vaših bolezni: vi vsi, kteri ste po več dni pri njem ostajali brez jela in pila, kajti nasitoval vas je s svojim naukom in svojim obličjem; kje ste vi tisoči, ktere je hranil z nebeškim kruhom, ktere je tako ljubeznjivo uril: kteri ste stermeli nad Njegovimi čudeži: kie ste v« vsi, ki ste ga ljubili? Ali ni nobenega, „da bi me miloval, ali ga ni, da bi me tolažil?41 vpraša osamljeni Gospod in se milo ozira po množici. Xe, ni ga, ne najde ga (Ps. (>8, 21.), temveč vsa množica hrumi: Proč s tem ! — Vprašajte vendar angel je, po čem najbolj hrepenijo: za vami pridejo nešteti mu-čenci, ki bodo terpeli neizrekljive bridkosti, pridejo či-tc device in sveti spoznovalci, ki bodo vse posvetno veselje in vso bogatijo proč pometali kakor blato, med njimi perva največja hči izraelska Devica Marija, in vaš veliki rojah, sv. Pavel (Kil. 3, 8.): vsi pa samo, da bi dosegli Jezusa. Vprašajte o aka zVbrahama, s katerim se tako radi ponašate: ali o njem pravi Gospod : „Abraham, vaš oče, se je silno veselil videti moj dan: videl ga je, in je bil vesel." (Jan. 8, 56.) Vprašajte celo hudobe, kaj bi si želeli in po čem hrepeneli, ko bi jim bilo zopet dano spoznanje — o gotovo, vsi zbori angeljev v nebesih, vsi dobri ljudje na zemlji, in vsi hudi duhovi v peklu bi si sprosili največje dobro, namreč tisto, ktero si je nekdaj David sprosil: „O Bog, pokaži nam svoje obličje, in bomo oteti!" (Ps. 71), 4.) Vprašajte celo Heroda: tudi on vas osramo-tuje, ker bere se: „Herod pa, ko je videl Jezusa, se ga je zelo razveselil!41 (Luk. 23, 8.) In zakaj tudi ne ? Jezus je „doveršena lepota, veselje vsega sveta.44 (Žal. p. 2, 15.) Sv. Janez je še pred rojstvom poskočil od veselja v pričujočnosti Gospodovi. Še je skriti Bog ležal v jaslicah, ko so nebeški poslanci z višave naznanjali veselje: „Glejte, oznanjamo vam veliko veselje, ktero bo vsemu ljudstvu----44 (Luk. 2, 11.) — Vam pa je ljubši Baraba! — Ce veržeš suho gobo v sredo morja, se ne bo tako napila vode. kakor je izvoljena duša v nebesih napojena z nepopisljivim veseljem, ki se izliva iz gledanja Jezusovega obličja. Vi Judje pa vpijete: Proč steio, Baraba nam bol j ugaja! Vi branite volka in morite Jagnje, vi si ohranite smert in zaveržete življenje! Kako je to mogoče? Sv. Krizostom opomni: „Cbijavci si izberejo ubijavca,44 kajti simile simili gaudet. — Ce si sedaj kaj nevoljen čez Jude, ker so tako krivično in brezglavno volili, imaš čisto prav. Pa želeti bi bilo, da bi to svojo jezo obernil proti samemu sebi. Tudi ti si pogosto vprašan: Kterega hočeš, Jezusa, ali Baraba? To je blaznost, rekel bi, kaj takega vprašati. In vendar, kaj je vsak smertni greh? Aversio a Deo, et conversio ad creaturam. Bogu herbet pokazati in izvoliti si revno stvar, ki je navadno še bolj zaničljiva, kakor Baraba. Grešnik voli majhen denar za največje dobro, ktero je Bog, voli si košček ostudnega, lažnjivega veselja za večno srečo in morje neizrekljivega zveličanja. Ponudi se mu požirek vina — Jezus se mora uganiti: milost se ugani zlatu, večnost trenutku! Res, tako volimo, da izvolimo hudo in zaveržemo dobro! Zato je tako malo dobrih ljudi, in toliko hudobnih: zato tako malo izvoljenih, in toliko pogubljenih, ker tako strašno brezumno volijo. Tako brez pameti vpije grešnik pri vsakem grehu: Proč z Jezusom, daj nam Baraha! — O slepota, o hudobija, o sramota, o terdovratnost! To je tako grozno, da se Bog sam začudi in pozove vsa nebesa, naj stermijo: Obstupescite coeli, «jnia dereliquerunt me! Stermite nebesa, ker zapustili so mene! O kako čisto drugače pa ravna Bog z nami! Človeka červička je od vekomaj ljubil, postavil ga je za kralja čez vse stvarjenje na zemlji. Nikdo nima večje časti, kot jo imajo ..spiritus administratorii44 (Ilebr. 1, 14.), namreč angel ji, in med njimi kerubini in Serafini; več pa kot do teh, bilo je Bogu do človeških otrok, ko jih je vzel za svoje sinove, ko je zavoljo njih prišel z nebes na zemljo, in ni postal angelj, ampak človek. Svojo sveto Mater, največjo izmed vseh človeških otrok, pustil je žalostno do smerti. da bi pridobil življenje meni in tebi. Svojo kri je za naju prelil, svoje Telo je za naju pustil umreti, Njegova duša je bila za naju žalostna do smerti. in izročil jo je za naju nebeškemu Očetu. V nebesih nama pa je pripravil knežji prestol — in dosegla ga bova. če nama bo vselej Jezus ljubši kakor pa ostudni Baraba. — M. Š. Cerkveno leto, ali letni sveti časi i ti dnevi. Spisal Ivan Koniljanec. Drugo poglavje. Božična doba. §. 6. Osmina rojstva Gospodovega. (Dalje.) V osmino božičnega praznika spadajo najprej trije godovi, namreč, god sv. Štefana (2(i. decembra), sv. Janeza Evang. (27. decembra», in nedolžnih otročičev (28. decembra). Vsi ti trije godovi so bili nekdaj zapovedani prazniki. Dandanes je le še god sv. Štefana zapovedani praznik. 1.) Praznik sv. Štefana ima podlago svojo ne-posrednje v sv. pismu, in mora že zavoljo tega pri-četek svoj imeti v starodavnosti. Najberže se je praznik pervega mučenca najpervo začel obhajati v cerkvi Jeruzalemski, in se je od todi razširil po za-toku. V tej slutnji nas poterjujejo apostoljska določila, ki ta praznik omenjajo. V zatočni cerkvi postavili so ta praznik po tem, ko so našli ostanke sv. mučenca, kar se je zgodilo po splošnjem menenji 1. 415. Tu ga najdemo najprej v Ankoni. — Cer- kvene listine iz s. in !*. stoletja navajajo ta god kot zapovedani praznik. 0 njem govori že zgodaj orne-nieno pismo Nikolaja I. in istotako pismo Urbana VI11 Kaj je pomen godu sv. Štefana? Sv. št »fan je bil eden izmed sedmerih dijakonov, katere s»» bili apostoli izvolili, da oskerbljujejo uboge, kerščuj''j<>. in oznanujejo besedo božjo. Sv. Stefan je goreče oznanjeval Kristusa kot obljubljenega Od-šenika v Jeruzalemu Judovski pismouki so mu ugovarjali Druhal. po njih nahujskana. zgrabi Štefana, vleče ga zunaj mesta, in ga tam kamena. (Dej. ap. 7. 1. id J Pervi je prelil kri za Kristusa; za to ga cerkev časti kot pervega mučenca. Zvezo tega godu z božičnim praznikom lepo opisuje sv. Gregor iz Ni se z besedami: rGlejte preljubi. obhajamo praznik za praznikom. Včeraj nam je dušo napolnjeval Gospod sveta, danes se pečamo z naslednikom Gospodovim: Kako to? Kristus je za nas oblekel človeka: Štefan je oblekel človeka za Kristusa. Kristus je zaradi človeka stopil na zemljo; Štefan je isto zapustil zavoljo Kristusa/ Sv. Bernard pa se javi v tej zadevi: „Sv. Štefan je bil mučenee po volji in po dejanji, sv. Jan»*z samo po volji, in nedolžni otročiči samo po dej an j i. (Vb red a posebnega ta praznik nima, razun. da s»; masnim molitvam prideva v spomin odpravljenih praznikov inučencev „Commemoratio omnium ss. Martyrurn u J.i God sv. Janeza Evang (27. decembra) navajajo že najstarejši obredniki rimske cerkve, t. j. obrednik izakramentarij> Leonov. Gelazijev (5. stol) in Gre g o rije v Hi. stol). Prazniki apostolov imajo sploh veliko starost Perve razširjevalce sv. vere je cerkev tudi najprej začela častiti. V bližinjo božičnega praznika so postavili ta god. ker je bil sv Janez učenec ljubezni, kateremu je Kristus na križi izročil v skerb mater svojo. Marijo; ker v svojem evangeliju pred vsem dokazuje, da Kristus je pravi Bog: ker je bil pripravljen dati za Kristusa svoje življenje. V dan sv. Janeza se po Nemškem in tudi po naših slovenskih krajih blagoslavlja vino. Povod temu običaju y dala pobožna povest, da je krivoverec A ris t od »mu ponudil sv. Janezu otrovano pijačo, češ. da h-»če postati kristjan, ako jo ta izpije brez škode. Sv. Janez zaznamva ponudeno posodo z znamenjem sv. križa, strup prežene in izpije pijačo brez škode. Kadi tega je za"*ela kerščanska pobožnost sv Jan»'zu pripisovati varstvo glede vinstva. Pitje „šenTjanž»'Vca" je s tem v zvezi. :» » Tudi praznik nedolžnih otročičev1) zajfinu svojo vsebino neposrednje iz sv. pisma, ter spada že po svoji zgodovinski podlagi v obližje bo-žičnega praznika. Iztočna cerkev ga šteje med svoje najstarejše praznike. Omenjata ga že Or i gen in Or»-gor iz Nise. V zatočni cerkvi ga tudi že pozna obrednik Leonov i-V stol >. Nedolžni otročiči so bili žertva grozovitosti kralja Heroda, in sv. » erkev se jih spominja kot cveti i c m učence v. Cerkveni obred tega dn»'- razodeva žalost. Pri sv. maši. ki se bere v obleki višnjeve barve, se opusti „Gloria." Alhduja. in _Ite. missa est/ Sv cerkev žaluje s plakajočimi materami betlehemskih otrok. Žalni ! V >kk*'iu okr.tji pravijo temu _'odu ..Pai«»Ua." obred ima svoj vzrok tudi v tem, ker umorjeni otroci še niso mogli priti naravnost pred obličje božje, ampak je bilo to mogoče še le v dan vstajenja Kristusovega. Zaradi tega tudi odpade žalni obred, ako zadene god nedolžnih otročičev v nedeljo — v dan vstajenja Kristusovega. „Tepežkovanje/ s katerim v ta dan otroci prosijo po hišah darov, spominja na kruto inoritev v Betlehemu; darila pa imajo pomen božičnih daril sploh (Dalje iia=l.) Ogled po Slovenskem in dopisi. lzTernovske župnije na Notranjskem (f Jož. Potepan. Slaba letina in nje vzroki. Romanje.) Danes ne morem rDanici" nič veselega poročati. Pokopali smo namreč 13. t. m. moža, po kterem je bilo vsakemu. kdor ga je poznal, težko pri sercu, in vsakdo je rekel: Škoda je bilo zanj. Izročili smo zemlji na Ternovskem pokopališču truplo Josipa Potepan a, posestnika iz Zemona. ki je sklenil blago življenje, komaj 45 let star, ves udan v voljo Gospoda, kten je gospodar življenja in smerti. Bil je ranjki P. skerben gospodar, izversten sadjerejec in čebelar, in v vseh gospodarstvenih zadevah jako zveden mož, v svoji priljudnosti in prijaznosti svojim sosedom pri vsaki priložnosti naj boljši svetovalec. Bil je trikrat izvoljen za župana veliki občini Jablaniški, ktera obsega 7 velikih vasi Za pošteno in izverstno županovanje je bil odlikovan od Nj. Veličanstva, presvitlega cesarja, s srebernim zaslužnim križcem s krono. Pa še bolj kot vse to, je ranjkega Josipa Potepan-a dičilo terdno versko prepričanje, iskrena udanost do sv. katoliške Cerkve, vsled ktere je zvesto spolnoval vse verske dolž osti. Že zelo bolehnega smo gledali o nedeljah in praznikih prihajati k sv. maši v tri četert ure oddaljeno farno cerkev. Svojo vernost je tudi djansko kazal, posebno o volitvah za razne zastopstva. Bil je mnogo let o vsaki volit vi volilen mož, in vedno je oddajal svoj glas narodnim konservativnim kandidatom ; in ker so se po njem ravnali tudi drugi njegovi soobčani, se je včasih pripetilo, da so 4 Jab laniški možje konservativno volili, ko so drugi sosednji občani izbrali liberalnega kandidata. Domu grede je moral marsikako pikro slišati zaradi tega; pa on se ni menil za očitanje in celo za zasramo-vanje od strani „omikanih" nasprotnikov. Svojo dolgo in mučno bolezen je terpel mirno in vdano v voljo Gospodovo; in dvakrat prejemši pobožno ss. zakramente je sklenil blago svoje življenje. Pogreb je pokazal. kako spoštovan in ljubljen je bil ranjki Josip Potepan. Marsiktero oko je polila solza, ko je sula merzla perst na truplo pokojnikovo, kteri je bil sicer prost kmetovalec, pa dober kristjan, pošten možak, ki bo še dolgo živel v spominu našega ljudstva. Naj počiva v miru! Znano je, da je bila letos po spodnjem Notranjskem. posebno v Bistriškem okraju, jako slaba letina, kakoršne ljudje skoraj ne pomnijo Podzemeljski čer v je bil vse pridelke zglodal tako, da so morali ljudje celo zimo živež, in sedaj morajo semenski krompir in žito kupovati. Naši poslanci so se sicer hvalevredno potrudili, da bi stradajoči siromaki dobili kaj podpore za nakup semena.^ Pomoč bo znabiti prišla, pa nekoliko pozno bo. — Šiba slabe letine nas opo- minja, da ne pomaga sejati in zalivati, ako Bog kteri stori, da zelišča rastejo, zemlje ne blagoslovi. Blagoslov Božji dobiva se pa le z molitvijo, ne pa z gerdimi kletvinami. kakoršnih se naši ljudje naučijo p£) Hervaškem in po daljnih deželah, kamor zahajajo po zimi dervarit To gerdo razvado prinašajo domu, ter tukaj ž njo še druge ljudi pohujšujejo, Tudi malomarnost in mlačnost do verskih zadev se po dervarjih širi po duhovniji. Oj, koliko pametneje bi ti ljudje ravnali, da bi ostajali doma. bolj pridno zemljo obdelovali in bolj varčno živeli, namesto da po daljnih gojzdih prezimujejo, ter se spomladi bo-lehni, in mnogokrat tudi brez krajcarja domu vračajo. - Govorilo se je, da se bo tudi iz naše duhovnije par ljudi pridružilo romarskemu vlaku v večno mesto. Ne vem, ali je to resnica; vsakakor pa bi bilo prav, da je tudi naša dekanija pri tem zastopana. Blagor jim, kteri bojo tako srečni, da bojo romali do tako slavnih svetišč; da bojo zamogli moliti na grobu sv. apostolov-pervakov, da bojo mogli pokloniti se Kristusovemu namestniku na zemlji, velikemu papežu Leonu XIII. ter sebi toliko odpustkov, toliko dušnih milosti pridobiti! Obiskali bojo tudi slavna svetišča v Asisu, v Loreti, v Padovi. Nekteri bojo obiskali tudi južno Italijo, krasno mesto Neapelj. o kterem pravijo Lahi: „Poglej Neapelj — in umri" Pri tej priliki naj ne pozabijo počastiti Rožnovenške Kraljice, na podnožju starega ognjometnika Vezuva, blizo razvalin posutega mesta Pompejev. O tem svetišču je „Danica" svojim bravcem povedala, kako je baziliko sozidal slavni odvetnik Jernej Longo. kako je nebeška Gospa njegovo delo s čudeži in z raznimi milostmi podpirala. Povedano je bilo v ..Danici." da so sveti oče Papež delo pohvalili, odobrili, z velikimi odpustki obdarili. Blagovolili so sami zložiti v marmor vdolbljene napise, vzidane v pročelje bazilike; in ko-nečno so sami prevzeli varstvo, protektorat nad svetiščem in dobrodelnimi napravami. To svetišče je postalo drugi Lurd ter je v malo letih tako zaslovelo, da ga poznajo po vesoljnem svetu Longov časopis „II Rosario e la nuova Pompeji" pripoveduje, da je bilo mesca februarija enega samega dne dvesto italijanskih duhovnov tu nazočih, ter da se je omenjenega dne v baziliki opravilo 170 svetih maš. S tem smo vse povedali, in nadjamo se, da potniki, kteri bojo obiskali Neapolj. se poklonijo tudi Pompejski Kraljici sv. rožnega venca in njej priporočijo sebe in drago domovino. Kdor je o tem svetišču še premalo podučen. naj se potrudi ter prebere v lanski in predlanski „Danici" članke, kteri popisujejo slavno Božjo pot Novo-Pompejsko. Gotovo bo verlega Longa — odvetnika, kteri je izgled odvetnikom vsega sveta — silno veselilo, ko bo vidil. kako goreči častilci nebeške Kraljice so verni Slovenci. Bog naj vodi in spremlja verle slovenske romarje, da se srečni in zdravi vernejo na svoj dom! J. B. Brežičani pri Prjedoru. 24. sušca. Pri sv. Antonu v Stari Rieki smo v torek prav častito in slovesno obhajali prinesenje lepe podobe cerkvenega in župnijskega zaščitnika, patrona, sv. Antona opata in začetnika redovnega, meniškega življenja. Sv. sliko njegovo v krasnem okviru nosili smo med pobožnimi molitvami v cerkev, po blagoslovu postavili smo sv. podobo nad oltar in tabernakelj. zapeli ..responzorij" sv. Bonaventura v čast sv. Antonu, potem pa v iskreni molitvi priporočili naše dobrotnike temu svetniku Božjemu. Jako dobro storil bi. kdor bi v čast sv. Antonu podelil milodar, da bi se povse plačala sv. podoba dostojno slikana na platno, ktere je polovica plačana, a polovico še na dolgu Donesene. blagoslovljene in izpostavljene, so bile pa tudi v-.'3 lepe slike: presv. Serce Jezusovo, neomadežano Serce Marije Device in sv. Jožefa Do sedaj uboga cerkev in župnija ni imela podobe „patrona" svojega. — V saboto, IS. marcija. bila je v cerkvi sv. Jožefa velika slovesna služba Božja z najsv. daritvijo nove zaveze, opravil se je sv. rožni venec in molitve, vse v čast sv. Jožefu, za opata Bonaventura v Mariji-Zvezdi in vse dobrotnike in dobrotnice uboge cerkve sv. Jožefa v Prjedoru Hvaležni, tu naseljeni, slovenski in slavenski katoliki so v prav obilnem Številu došli v cerkev k tej veliki službi Božji in so iskreno molili za dobrotnike. — Ker je bil letos praznik sv. Jožefa tiho nedeljo in so vse podobe svetih zagernjene, ni bilo slovesnega praznovanja, odloženo pa je to vzvišeno praznovanje na tretjo nedeljo po veliki noči; ipak sv. po-božnosti so se opravljale v čast sv. Jožefu v cerkvi in doma — V torek. 21. marcija. je bil sprejet protestanški mladeneč v sv. rimo-katoliško Cerkev, nagnjen od verlih katoliških mhdenčev tu in nagiban po milosti Božji je jasno spoznal jedino-pravo Kristusovo vero in cerkev rimo-katoliško; mnogo časa pripravljan m podučevan, postal je ud vseobče rimske Cerkve. Hvala Bogu! Zdaj pa na delo za Božji grob. olepšanje cerkve za slavno vstajenje od smerti Gospodove. Ali bo kaj za pirhe dobila cerkev sv. Jožefa — za nabavo zidave in stavbe silno potrebne nove hiše Božje — tu v siromaški katoliški občini ined drugoverci ? Letos so tu trije veliki posti. Katoliki se večino postijo 40 dni in noči in izven nedelj ne uživajo mesa in mesene zabelje. mnogi pa tudi mleka. sira. masla in jajc ne. Razkolne iztočne cerkve kristijani so se jeden teden prej postiti začeli in se bodo teden dni dalje postili, kakor katoliki. Razkolniki ne uživajo nič od mesa in kar od živega mesa dolnja; jed«'» le poljske rastlinske pridelke z oljem, pa tudi brez vsake zabelje. in pa ribe. Mahoinedci začeli so post „ra-mazan" is. marcija, v saboto pred našo tiho nedeljo, in skončali ga bodo v saboto pred drugo nedeljo po veliki noči. Po dnevu nič ne jedo, ne pijo. niti ne pušijo; pridno hodijo molit v džamije petkrat v dnevn. sedaj tudi jedenkrat pozno v večer. V noči pa se dobro gostijo in cig »nska-turška godba in bobnanje jih vso noč budi in k jedi opominja*! Na okrožnem mostovžu visoko gori na munaru (turni, džamiski stolp, je krasna razsvitljava z mnog obrojnimi lučimi vse noči tega posta. Vsaki dan strel iz topa, kanona. naznanja dan in pri zahodu solnca pa noč; jutranjega strelnega poka se boje, a večernega se vesel-'-. V džamijah se vsaki dan večkrat pridiguje, mnogokrat predčita iz „korana." Imajo ta čas osobito oh-novljenje in poiskrenje vere in verskega življenja in v marsičem osramote mnoge mlačne kristijane. Pervo imeli bomo katoliki tu velikonoč; našo belo nedeljo jo bodo imeli razkolne cerkve verniki ; a drugo neJeljo imeli bodo letos mahoinedci svoi *) Kar je Mohamed iz kerš«"anstva ukradel. j>- ali d-» Mučnega popačil, ali pa do krutega presilil. \ r. največi praznik bajram, ki terpi tri dni; ipak reve tavajo v dušnem mraku brez mile in svitle luči Kristusa. Boga-človeka* rarijrrad. 24. sušea 1893 (Poterdilo in n«_'ktere vesele misijonske naznanila.) Častno Vam naznanim, da sem prejel Vaše predrago pismo 11 preteklega mesca in tudi svoto fio gld. ktere ste s toliko do-brotnostjo nabrali pri svojih dobrih sorojakih za naš greko katoliški misijon Priserčna hvala za to zopetno dobroto, in prosim Boga. da Vas še mnogo let ohrani in Vam pomnoženo poverne dobroto, ki jo nam ska z ujete; prosim tudi Boga, da bi rosfl svoj nebeški blagoslov nad dobrotne Vaše sorojake. ki tako radi s svojimi darovi hite na pomoč našemu misijonu. In ka: ste mi pisali ozirom^ na mladenča Jak. Je .. n a. šel sem osebno na parobrod ,.Taurus." tam sem ga našel zdravega in sem mu izročil znesek (nekterih forintov». kakor ste odločili. Bil je zelo raz-veseljen. skazal mi je parobrod lil bastimente) in mi postregel s kavo in z vinom (koopravnik na parniku po priljudni jutrovi šegi — Vr.). Imel je drugi dan priti v našo hišo obiskat me. ker se je pa vreme na hudo obernilo. ga dosedaj še ni bilo. Povedal sem Vam v zadnjem pUmu. da smo pisali razna pisma do načelnikov in naroda greške cerkve in to o priliki, ko je bil vstal in se razširil n«kak šum. da sv. Oče pripravljajo neko okrožnico lenciklikoi o zedinjenji obeh cerkev. Ne more se še vedeti za gotovo, kaj je temeljnega na tem; gotovo pa je. da več greško razkolnih časnikov je pisalo članke, ki so zedinjenju prijazni, to je reč. kakoršna se poprej ni godila, in še več, pisali so. da gospod Trikupis. sedaj predsednik greške vlade, hoče vrav-rati cerkveno zedinjenje. To so zares vesela znamnja in nadjati se je. da se bliža čas. ko se bodo razne razkolne cerkve na Jutrovem odpovedale svojim zmotam in se ze-dinile s svojimi katoliškimi brati pod očetovsko oblastjo naj v i šega Poglavarja, namestnika našega Gosi «*la Jezusa Kristusa na zemlji/) V našetn misijonu Malgare (mala gora v» se je v kratkem spreobernilo pet družin. Še več. po Božji milosti in po gorečnosti našega misijonarja, se je v eni bližnjih vasi dvajset družin pokatoličilo. Opomnili srno bulgarskega katoliškega škofa, da naj enega mašnikov svoje narodnosti tje pošlje... Ponavljam naj preserčniSo zahvalo Vam in vsim Vašim dobrim rojak«.m ter voščim vsim veselo in blago Velikonoč t« r bivam itd Polikarp Anastasiadis. arhiinandrit greško-katol. misijona. Amerikanske novice. VToweru, kakor ,Ame-rikanski Slovenec4 naznan ja, je bil s. t. m pokopan g Fran«v Cerm. ki je v Kompoli. v dobrepoljski fari na Kranjskem, zapustil vdovo z dvema sirotama. Bog mu daj večni mir' — V Vašingtonu se je o vmeščevanji novega amerikanskega predsednika Cle-veland-a sošl«» 2ooooo ljudi. — Strašen je konep ljudi, kterim je denar nad dušo m nad večnost! V San-Frančišku je pred malo dnevi p-nesrečeni borzni igravee W. C. Hippy vstrelil mili- *» To vrselo upanje poterjajo tudi novejše dogodbe v Perziji. v Siriji itd. Nadjati se smemo, da po tolikem terpljenji in bridkostih m«d doma«'i mi nehvaležnimi kat«»liOani bo usmiljeni Zv«-lu-ar s v« »jo sv. Cerkev in njenega p«jglavarja potolažil z veselimi d<»«o«tbami v daljnih krajih. Vr. jonarja Jan. \V. Mackey a, potem pa hudodelnik končal tudi samega sebe! — srahovite nesreče v naravi se v Ameriki godijo pogosto. Grozen vertinec je H. sušca razdjal me-stici Marion in Touniscba. Poderl in porušil je po nekaj vse hiše; mnogo ljudi je pod razvalinami konec storilo — V Našvillu je Bog prav očitno pokazal da vlada Njegova večna pravica nad ljudmi Neki Har. Weakly je bil zatožen umora. Pri obravnavi ga vpraša sodnik: ..Izpovejte resnično, če ste Vi zveršili umor, ali ste nedolžni?" Za toženec odgovori na to: „Bog na j me kaznuje na mestu, kjer stojim, a ko sem jaz morivecp — Vsa množica, ki je bila pričujoča pri obravnavi, se je silno prestrašila, ko se je nesrečnež mertev na tla zgrudil. — To naj pomislijo tudi mar-sikteri v naši deželi, o kterih tožijo sodniki sami. da večkrat, djal bi, kar očitno po krivem prisegajo. K sercu naj si to vzamejo tudi mnoge barabe in bara-bovke, ki za očitne laži Boga na pričo kličejo: „Bog ve. da je res!" in več tacega, kar jim je tako v navadi. da za vsak nič Boga na pričo kličejo. To so prav ger«le pošasti. Nič boljši niso ostudni „pridu-šov«-ia v kmečkih jopičih in gosp«*»skih suknjah, kteri so od rotenja in preklinjevanja pogosto popolnoma obdivjani! Ni čudo, da se toliko nepričakovanih sm«irtnih slučajev in druzih nesreč zgodi. Bog daj. da bi se vsi preklinjevavci. rotivci in krivoprisegovci spreobernili saj zdaj v velikonočni spovedi. Razgled po svetu. Dunaj. Ker je deržavnega zbora predsednik Smolka zaradi starosti odstopil (če samo zarad starosti V). je izvoljen za predsednika nemški liberalec Chlumecky; pervi podpredsednik je Kathrein, drugi podpredsednik pa Poljak Madejski. Morebiti bo ta sprememba Slovane kaj zmodrila, posebej Poljake? V glavni proštevni obravnavi je poslanec Thurnher po pravici žaloval, da se za posvečevanje nedelj ni nič zgodilo v sedanjem zasedanji, ko je vender edina rešitev deržave mogoča le v kerščanstvu, kterega načela morajo veljati v šoli, kakor tudi v domačem življenji. — Eden dunajskih časnikov imenuje derž. zborni«-obesedno tovarno, iz ktere časniki dobivajo svojo obilno kermo. Kako silno draga je ta tovarna, je sploh znano in vredno bi bilo prešteti. koliko besed je praznih in koliko morajo dežele za vsako teh plačati. Nekega pomena je, da je (sicer z malo glasovi) sprejeta postava zoper kaženje in ponarejanje jedil in pijač, k temu so pripomogli konservativci in Poljei, pa nekteri protijudovci lantisemiti». Morebiti se bodo ostrupovavci človeštva vender malo ustrašili. Videlo se bo, kaj postava prepoveduje. Levičarji pa so vse poskušali, da bi bili vso to postavo overgli. Vidi se tedaj pod novim predsednikom levičarji niso vsemogočni. Deržavno zborovanje se je s sejo 23. t. m. odložilo in poslanci so se na vse strani razveli. Tudi škofovske posvetovanja, ki so terpele čez štirnajst dni, so 23. t. m. prejeniale. Rusija in Bulgarija. Ruski „Grašanin" tarna, da Bulgari niso nikoli bili posebno „pravoslavni" (gre-škemu razkolstvu udani), da med nižjim duhovstvom je verjetno nad vse pričakovanje veliko „izdajavcev pravo&lavja" (t. j. tacih, ki se nagibajo h katoličan-stvui, da tudi številni udje „sabranja" (deržavnega zbora), kakor se sliši, poterjujejo to misel, da naj bi se Bulgarija zedinila z Rimom, da to bi vterjalo neodvisnost in samostojnost te dežele. .. Pristavljamo k temu Slomšekovo prošnjo: Sv. brata Ciril in Metod, prosita za uboge razkolne greke!" in zavračamo na to, kar je rDanica" nedavno naznanovala o spre-obračanji k katoliški cerkvi v Macedoniji in kar ima danes v dopisu iz Carigrada. Časniki so poročali o bolezni kneza Ferdinanda; zdaj pa se naznanja, da je bilo presiljeno ali čisto izmišljeno. Kaj pa da, princ je katolišk, in to nesrečne liberalce peče. skli in bode. Žalostna jim majka! Silo veliko in naglo množenje katoličanov v Berlinu. Ljudje se začenjajo trezniti in resnice vedno bolj odkritosrčno iščejo. To kaže ne le Dunaj, temuč posebno še Berolin, kar je znano že na daljo in šir-javo. V tem glavnem mestu nemštva in protestan-stva, kakor piše „Mark. Kirchenblatt" v Berolinu, je bilo 3. dec. 1867 (med (»31.296 protestanti) čez 41.000 katoličanov; pri števstvu 1. 1880 je bilo katoličanov že 79 652, — čez pet let jih je bilo 99 228, in zopet čez pet let (1890) že 135.931. Ali ni tudi to tolažilo za sv. Očeta Leona XIII. v njih veliki bridkosti, ktero jim delajo italijanski in drugi framasoni, pri vsem tem. da so šolske zisteme s časništvom vred skorej povsod vstrojene na zatiranje katoličanstva. Bulgarija (Knez in katoliška vera.) Bulgarski narod se je že obširno izrekel za svojega kneza in zanesljivo se upa, da veliko sobranje, ki se ima skoro zbrati, bode zadostilo željam knežjim, da njegova družina ostane katoliška. Temu prelepemu izgledu mladega kneza priterjuje vsako pošteno kato liško serce in bulgarski narod bode vedel spoštovati tako stanovitni značaj; postavimo pa, da bi sobranje sklenilo, da knez mor i po vsaki ceni biti razkolne vere, se je vender zanašati, da zarad časne krone bi knez večne ne zavergel. ne odstopil od svoje edino-prave zveličavne vere. I. Bratovske zadeve molitvenega apostoljst va. Nameni za mesec marcij (sušeč.) a) Glavni namen: Živa vera. (Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII.) (Konec.) Čista in odločna vera ima potem tudi zaupanje, da ohrani božje kraljestvo na zemlji, da bodo vedno popolniše prinašala na zemljo kraljestvo božje v svoji popolnosti, kraljestvo ljubezni Jezusovega Serca. Ne bogastvo in čast, ne mogočnost in spoštovanje, ne modrost in učenost, ne umetnost in dobro življenje, temveč nezapopadljivi in nepopisljivi. nevidni in v resnici neprecenljivi zakladi vere, nadnaravne moči milosti so, ki so ustanovili kraljestvo božje; ohranili ga bodo tudi v človeški družbi in v sercu vsacega posameznega človeka, ki se hoče z njih po- močjo rešiti. Ena najvažnejših teh moči in potrebna podlaga za delavnost vseh druzih rti oči v bužjem kraljestvu je živa vera. Kjerkoli je v: Zveličarjevi zgodovini, v svetih evangelijih, govorjenje o pomanjkanju tacega delovanja, nanaša se krivda na pomanjkanje vere: Kaj dvomite, maloverni? Nasprotno pa se živi veri pripisuje vse, celo moč gore prestavljati; pripisuje se ji zmaga čez celi svet. Vera pa je nadnaravna, od Boga dana čednost, s ktero vse terdno in neomahljivo verujemo, kar j<-Bog razodel, in tem manj si jo moremo zaslužiti. k»T je perva vseh milosti in popolnoma nezaslužen in nezaslužljiv začetek blagra. Moremo pa od Boga nam v serca dano vero vterditi in pomnožiti, jo oživljati, se bolj in bolj navdajati z /erskim duhom, rim rajše sledimo milosti vere, ki prigovarja našim sereem. okleniti se vsake božje besede z vsem prepričanjem, čim bolj se združimo z Gospodom ter Ga poslušamo, ki nas povzdiguje k sebi v razodenji svoje resnico, v veri. tem terdniša. krepkejša in popolnejša bo naša vera. Čitn pobožnejše in stanovitnejše milimo za verski duh. tem obilnejše nam bo Bog to milost dodelil. ker nobenega svojih darov pobožni in stalni molitvi ne odreče. Čim stanovitniše in krepkejše spoznavamo svojo vero. čim zvestejše po njej živimo in zveršujemo njene dela ter prinašamo njene sadove, tem bolj nas bo napolnil sv Duh. ki nas je v zakramentu sv. birme prevstvaril v verske vojake, z versko močjo in verskim duhom: čim popolniše se ravnamo po Kristusovem nauku, tem bolj bomo spoznali, da je od Boga. Oklenimo se tedaj po posredovanju in priprošnji presv. Device tesno Zvehčarja Jezusa Kristusa! Združimo se kolikor moč z Jezusom v zakramentih ljubezni in milosti, ktere je On postavil; slušajmo Jezusa Kristusa, slušajmo pridigo Njegove vere. besede Božje, gojimo in množimo v sebi vsaki dan dar vere z dobrim berilom, resnim premišljevanjem in koristnim pogovarjanjem; odvračajmo od sebe veri nasprotna zabavanja, berila in vsakoverstne verske dvome; sledimo Kristusu vsaki dan v verskih delili in z vso pobožnostjo. Tako bo slednjič po prelepih bese«lah zvel. P. Ramiera vera zopet postala „navadno pravilo naših misli, našega mišljenja vsega našega delovanja. Duhovni in verniki, služabniki in otroci Božji, ne bo-demo več dovolili, da zasedejo duh in ser«-e človeške zadeve, človeške bojazni in človeški predsodki; marveč vse naše prizadevanje merilo bo le na to, da vresniči Božje namene združeno z Jezusovem Sercein; in svet, kije zopet paganski postal. b<> z nova kmalu premagan, kakor je bil z vero pervih Gospodovih učencev." Nameni za mesec mali traven (april i a) Glavni namen: Terdno k>r eunnit«> j-tva M no« i maloM-niti terpini. Zmožnost za delo svoje«a po-kli».i. Neozdravljivi. ♦'« S. Kslst. Mnogi, ki so v silno veliki nevarnosti zarad >v<• i'ju zv«-ii"ari|a. Ohranjanj*« življenja pri vpljivnib osebah. redit V ii m dobrotnih. Bolni na duhu. 7 S. Herman Jožef. 1'lmgi otr«««i nevernih starš«*v. Vestno v novanje k«-r>tm- n**d«>!žiiosti. B«dnišn «e in ubožnice. s S. Notkar. P»»veriijenje prave kernanske umetnosti. Ze-«itnj*-ii|«> u«Viio > Posebno pa ti jih darujem za terdno kerščan-sko upanje tudi za vse zadeve, ki so priporočene ud«>m molitvenega apostoljstva v tem mescu in današnji dan. 0 sladko Serce mojega Jezusa, daj, da te vodno bolj ljubim. Amen. ( Vsakrat 300 dni odpustka ni «■«* s»- vsak dan moli. «-nkrat v ra«»s«-u popolni odpustek. Pii IX. 2»;. l. isT»;.» Sladko serce Marijino, bodi moje rešenje. (Vsakrat Snu dni odpustka. Pij IX 1So2.) Sv. Jožef, prijatelj najsvetejšega Serca, prosi za nas. i ion dni odpustka enkrat na dan. Pij IX IS ?4.) Sv. nadangelj Mihael, sv. Bonifacij, zvel. Peter Kanizij. prosite za nas! U. Bratovske zadeve N. lj. Gosp* presv. Jezusov. Seroa. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora m Fortunata. naših angeljev varhov in vsih naših patronov. Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje. um«»re in samomore, odpad, in brezverstvo. prešest-vanje in vse nečist«.»sti. sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pn iirehe. — I »v«- osebi v dolgi bolezni, prav posebno potrebni pomoči, za k ter«« prosimo na priprošnjo žalostne Matere Božje, sv. J«»ž«'ta in sv. Antona Pad. — Hudo bolan duhoven za pomoč. Listek za raznoterosti. Bratovščina presv. Kešnjega Telesa bode prihodnji četertek 0. aprila obhajala svojo redno mesečno po-božnost v uršulinski cerkvi. Ob 4ih zjutraj bode ena sv. maša ob 5ih bo slovenska pridiga, potem sv. maša z blagoslovoma za žive in mrtve ude bratovščine. Tudi pri tej priliki skupno sv. obhajilo. „Stabat Mater4 (Žalostna je Mati stala) — koncert je bila .Glasbena Matica" 24. in 27 marca s premnogim pevstvorn priravnala v mestni „Reduti", kteri se je tako spodbudno, čversto in umetno ob-nesel. da ga umetniki ne morejo prehvaliti. Iz Cerkelj se 28 t. m. sporoča „Slovencu \ da je mnogečastiti g. Vino Majer v Zalogu zelo nevarno bolan. Bodi iskreno priporočen v molitev! Iz Rima odgovarjajo zaradi Slovenskih romarjev, da bodo 15. aprila sprejeti od sv. Očeta z avstrijskimi vn-d. — Teški romarji pa bodo imeli avdienco pri sv. Očetu 20. aprila Verona. 14. sušea 1*'J3 (Poterdilo.\ Bil sem daleč od doma od Verone. in vernivši se prejel sem Vaše predrago poslanje od ls. febr. ter dobil na pošti darov 4."» gl. (za afrik. misijon), za kar naj-priserčniša zahvala! (Op. Drugi.- darove za tega in druge afrikanske misijone navadno oddajemo doma v kn. škotijski pisarni, ktera jih pošilja zadevnemu odboru na Dunaj. Vr ) Hvaležni sluga J. Sembianti 1 r. Prelepa nova moštranca za božjepotno cerkev M. D na Brezji je ali bode skoro čisto gotova in bode od nedelje dalje kake dni pri preč. prokuratorji P. Tadeju v frančiškanskem samostanu. Delo gospoda pasarja Kregarja je silno lepo, z mnogimi dragimi kamni itd.; „lunula14 sama stane 300 gld., celo delo stane čez šestnajststo gld. — Zdaj pa ima v delo priti tudi prav lep kelih v ravno ta namen, kteri naj bi bil vreden sloveče božje poti na Brezji in tudi bode, ako se zadosti pomočkov nabere. V ta namen, kakor se sliši, so že nektere dobre roke darovale nekaj lepih darov, zlatih verižič in perstanov. Lepa je prilika, v sedanjih hudih časih in mnogih nesrečah veliki Pomočnici na Brezji se prikupiti z darovi v denarji, ali pa v zlatih in srebernih kinčih se ji pripo-čiti. Oddajajo se lahko pri prečast. prokuratorju P. Tadeju, ali pa na frančiškanski „porti;" posredva z veseljem tudi „Zgod. Danica." Kakor je že znano, prevzeli bodo omenjeno božjo pot čč. oo. Frančiškani, in kakor se doveršuje ondotno svetišče, tako je želeti. da se s potrebnimi napravami lepo oskerbi in okovan. Bog daj srečo! Dobrotni darovi. Zn dijaško mizo\ Z Dražgoš č. g. Fr. Goroljub 5 gld. — Preč. jrosp. dekan Mat. Kožuh 10 gld. — 0. g. župnik Jož. Laznik 2 gld. 50 kr. - Č. 40 kr. Za sr. JMinstto: Neimen. z Brezovice 1 gld. — Po č. g. kapi. Ferdinandu Cekalu. poslal bi. g. L. Ravnik. 22 gld. — Z Jeseni«- po č. g. župniku letni doneski družbenikov 8 gld. — < as. g. M. Sitar, kurat v Šempetru. 8 gld. — Fdje in dobrotniki živi in mertvi. po č. g. £imnu Zupanu 80 gld. Za razširjanje sr. rire: Udje in dobrotniki, živi in mertvi, po č. a. Sim. Zupanu 8<» gld. Za bnhjarski misijon: (last. g. župnik Jož. Laznik 2 gld. 50 kr. Zt mrle Hožj*ya »jroba: Z Jesenic zbirka po č. g. župniku Jan. Kerši«"u 14 «rld. .">0 kr. — Fara Semič po preč. gosp. dekanu 12 gld. Zn afr. misijon: Stara Loka. nabirka po pre«". gospodu dekanu 20 gld. — Č. g. župnik. Jož. Laznik (zbirko) 5 gld.