'LASILO delovnega kolektiva sozd iskra Številka 4 — Leto XXIII — 4. februar 1984 RAZGOVOR z VLADIMIROM ZORCEM 2 doseženim ne smemo biti zadovoljni čeprav je že minilo sorazmerno n '-eJ časa od izteka minulega leta, CPn }?ieno naprosili predsednika limi » Kondenzatoiji Vla- a Zorca za krajši razgovor o mi- mlem l983.1etv. ret- ”, ePrav se je pravkar izteklo že ikn k- 0 Sospodarjenja v hudih, la-ino vedno težjih ekonomskih li~ii Zače^ na^ razgovor Vla- ia ra ^0rc>“ Pa če pri tem pomislimo azmere v Jugoslaviji, ali pa na ra-,re ,v svetu, moram nedvoumno e oviti, da sta naša delovna organi- vičnejšemu nagrajevanju in podobno, ne pa, da bi se reševali pred izgubo." „In kakšna je bila, po vašem mnenju, proizvodnja v vaši delovni organizaciji lansko leto? “ »Proizvodnja je tekla v globalu skorajda nemoteno in bo približno za 17 % večja od predhodnega leta. Potrebam domačega tržišča nismo mogli popolnoma slediti, kajti še vedno je predvsem eden izmed najbolj perečih problemov možnost oskrbe z repro-dukcijskim materialom, pa ne samo z uvoznim, temveč tudi z domačim. jnP !? nJen kolektiv uspela najti tak-dde7 ^tVe’ k* 80 dostikrat kljub na-nnrr,n0-trenutno nerešljivim proble- llovnoPtTetoe Sm° P°- maln xr0 1983 sorazmerno no-'dm*0 Nobeni temeljni organizaciji, ramnc?6!3 de^a Pri nas ne 8rozi ne" (Ij..da bi lansko poslovno leto za- To Pa p°meni- da l°bnosti tklnaprej vse moči in spo" lehi U ™ko posvetili še boljšemu ianhi P°Večanju storilnosti, izbolj-J medsebojnih odnosov, pra- Zgodilo se je celo, da smo morali material zaradi nedobav jugoslovanskih dobaviteljev uvažati. Na določenih segmentih proizvodnje pa nam zaradi velikih izvoznih in seveda s tem prioritetnih obveznosti celo primanjkuje zadostne zmogljivosti strojev in opreme, kot na primer, pri programu konden-zatoriev za elektroniko. Se hujše od izpada domače proizvodnje pa je neizpolnjevanje, oziroma nedoseganje izvoznih načrtov. Res je, da smo na konvertibilno območje iz- vozili 10 % več blaga kot v letu 1982, pa kljub temu v gospodarskem načrtu zapisanih količin ne dosegamo. Posledice so jasne: kronično pomanjkanje deviznih sredstev. Na področju izvoza nismo izkoristili vseh možnosti, saj niso redki primeri, ko smo z dobavami krepko zamujali. Izvoz je zagotovo področje, kjer moramo v letošnjem letu in sploh v bodoče doseči bistveno boljše rezultate. Le tako si bomo lahko zagotovili rednejšo oskrbo z materialom in seveda ob večji proizvodnji tudi večji dohodek ter vse, kar iz njega izhaja, tudi ustreznejši osebni dohodek. V nekaj pa smo se nedvoumno prepričali in sicer v dejstvo, da je naš kondenzator še kako potreben jugoslovanski elektroindustriji in programsko izredno zanimiv, pa naj gre za energetske, elektronske ali EOM kondenzatorje. Dokaz za to je nedvomno v tem, da so vsi naši pomembni partnerji pripravljeni zdmževati devize in jih tudi zdmžujejo in to sorazmerno precej več kot z ostalimi delovnimi organizacijami v Iskri.” »Odkrito ste torej povedali tako o uspehih kot težavah vaše delovne organizacije v minulem letu. In kaj menite o perspektivah letošnjega leta? “ »Zagotovo ne smemo biti zadovoljni z doseženim in čakajo nas tudi v tem letu še težke naloge. Naj jih nekaj naštejem: posodobitev celotnega programa, povečanje proizvodnih zmogljivosti, programiranje nenor-miranih del in ustvaritev pogojev za boljšo stimulacijo dobrega dela in doslednejšo delitev po delu. Seveda pa bomo morali ob vsem tem rešiti tudi še celo vrsto organizacijskih in kadrovskih vprašanj in vse to z enim samim namenom, da bomo le tako lahko kos vse težjim pogojem, ki nas čakajo v tem letu. Ena resnica in eno spoznanje pa zagotovo ostajata pri vsem tem nenehno nespremenjena in tudi preverjena v naši, še kar dolgi skupni pre-teMosti in sicer spoznanje, da je: v slogi moč. To pa nam tudi daje moč, da bomo tudi letos kos vsem viharjem in težavam, zlasti, če je tu volja za delo in ustvarjalnost," je zaključi naš krajši razgovor Vladimir Zorc. D. Ž. D° KIBERNETIKA V Instrumentih so presegli pričakovanja Iskrina tovarna me strumentov v Otočah je cembra lani dobila p< naročilo iranskega kup 15. marca mora izvozi merilnih instrumentov r “v puuporo vseh je tovarna presegla ki T,rir, at0 80 v Instrument In rdH°VaIi podPis omenjei ^ prtje akreditiva za Dro?^ "aročenega blaga. ? meJn kdn)e takih k°ličin htPv‘mh mstrumentov je b vora"0' Potrebni repfomatr tim,?Sn0 naročili- kar je bil z odgovornim in uči ni strokovnih delavce dejavnostih DO Iskra Kil oranju, predvsem v Nabav irektor temeljne orgai 8Podarskih tokov vUSža nje z naročili, zlastfv II ‘etju lanskega leta pa Predvsem _______:i„ • izvozno naročilo za iranskega kupca v vrednosti ca. 800 tisoč dolarjev. Doslej praktično, največje izvozno naročilo v enkratnem znesku je bilo pogojeno z zelo kratkim dobavnim rokom. Ker so zmogljivosti naših proizvodnih linij za zahtevne instrumente bistveno manjše in ob upoštevanju izpolnjevanja ostalih planskih zadolžitev, smo morali tem zahtevam prilagoditi celotno organizacijo proizvodnje. Danes že lahko ocenjujem, da nam je zahtevna organizacija dela, ob posebnem angažiranju vseh vodilnih in vodstvenih delavcev, podpori družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov ter popolnem razumevanju delavcev o potrebnosti takega načina dela, v celoti uspela.« 'SI NA DELO V PROIZVODNJO Poglejmo, kako je delavcem Instru-icntov uspelo doseči zastavljene nalo-e. Sprejeli so program ukrepov in ak-ivnosti za realizacijo izvoznega naro-ila za Iran. Program med drugim vse-mje prerazporeditev delovnega časa la 12 ur na vseh kritičnih proizvodnih inijah, premestitve delavcev za_od-iravo ozkih grl, omejitev gibljivega de-ovnega časa in dopustov, dvodnevno lelo režijskih delavcev v proizvodnji, inevno obveščanje kolektiva o izvaja-iju naloge in drugo. Poleg tega, so se tdločili, naj bi vsak delavec opravil tajmanj osem prostovoljnih ur v proi-:vodnji za Iran ali, kjer se bodo pojav-jala ozka grla. Akcija je presenetljivo dobro stekla. Direktor Instrumentov dipl. ing. Jože Jelenc ugodno ocenjuje izvozna prizadevanja. V tovarni ni bilo delavca, ki ne bi poprijel po svojih najboljših močeh. Ozka grla so se najprej pokazala v pakirnici. Na pomoč je priskočil oddelek operativne priprave proizvodnje. Sledile so spodbude ostalih, najprej so se za prostovoljno delo odločili člani strokovnega kolegija z direktorjem Jožetom Jelencem na čelu. Prizadevanja za izvedbo naloge so podprli tudi komunisti, ki so prav tako opravili po osem prostovoljnih ur v proizvodnji. Vodilni in vodstveni delavci so kmalu presegli načrtovano število prostovoljnih ur, zato so . sklenili, da bodo osem ur opravili vsak mesec, pridružili1 so se jim tudi predsedniki samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Skratka, nikogar ni bito, ki bi nasprotoval ali izražal nezadovoljstvo s to ak- (Nadaljevanje na 2. strani) Prešernov dan Kot vsako leto bomo tudi letos 8. februarja praznovali slovenski kulturni praznik — Prešernov dan. In kako proslaviti ta dan, ki je v srcih vseh Slovencev vedno obudil spomin na kulturo, na pesnika, na lepoto. Zlasti danes, v času hudih gospodarskih in drugih težav bi se zdelo navidez sleherno slavljenje pesnika in kulture morda celo odveč. Pa vendar ni tako, kajti prav v teh resnih trenutkih nam prav kultura lahko nudi marsikaj: od tihe zbranosti, želje po kakovosti, iskanja korenin, stremljenja po stabilnosti, globljem spoznanju — skratka, predajanje kulturi in njeni notranji moči ter svetlobi je lahko še kako pomemben stimulans slehernemu izmed nas, da z resno mirnostjo, treznim preudarkom, oboroženi s spoznanjem in zavestjo, kar vse lahko v veliki meri ponudi prav kultura, kljubuje in premaguje sam in skupaj z vsemi vse tegobe, težave in ovire, ki se nam jih je tudi v tem letu na naši razvojni poti toliko nakopičilo. In končno, tudi Prešernova spoznanja, izkušnje, prestane bolečine in udarci, ki jih je nemalo doživel v -Svojem življenju, kot njegova vera v prihodnost, vse to sta sporočilo in izkušnja tudi za današnjo rabo in za današnji čas. In če v tej luči danes in zdaj pojmujemo tako naš kulturni in pesniški praznik, potem je vsekakor tudi črnogledosti manj, je manj tarnanja, manj obupavanja pa več samozavesti, zaupanja vase in notranjega bogastva, ki ga nudi prav kultura, potem tudi naša prihodnost ne bo tako temna in črna kot se nam včasih, v prebliskih obupa, le zazdi. In če bomo v tem smislu proslavljali spomin na pesnika inz njim na vso našo dosedanjo kulturo in umetnost, sem pa sodi tudi Človeško delo, sleherno človeško delo kot del človekove ustvarjalnosti in njegovega obstoja, potem bomo zagotovo najdostojneje in notranje zbrani najlepše proslavili spomin na pesnika in na praznik, ki smo mu položili temeljein ga razglasilimorda prav v najusodnejšem času naše zgodovine, med našim narodnoosvobodilnim bojem. „ D.Ž. PRED PROBLEMSKO KONFERENCO ZKS Za politiko opiranja rta lastne sile ■ Predlagana problemska konferenca Zveze komunistov Slovenije o aktualnih vprašanjih razvoja in krepitve inovacijske sposobnosti delavcev v združenem delu o kateri smo poročali že v prejšnji številki je nadaljevanje kontinuirane aktivnosti ZKS v smeri spodbujanja, pospeševanja in krepitve samoupravno organiziranih ustvarjalnih sposobnosti nosilcev inventivne in raziskovalno-razvojne ter drugih inovacijskih dejavnosti. V lanskem letu je CK ZKS obravnaval posebna vprašanja razisko-valno-razvojne dejavnosti tudi v razpravah na sejah CK ZKS o samoupravnih integracijskih procesih v gospodarstvu, o aktualnih vprašanjih kadrovske politike ter o uresničevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Program dolgoročne gospodarske stabilizacije, in še posebej gradivo »Temelji strategije tehnološkega razvoja", prav tako pomeni pomembnejšo podlago za razpravo in postavitev inovacijske dejavnosti v okvire izpeljave pohtike opiranja na lastne sile. Za ovrednotenje rezultatov dosedanje aktivnosti sta pomembna tudi oba družbena dogovora, ki urejata naloge nosilcev pri razvoju in krepitvi inovacijske dejavnosti: 1) Družbeni dogovor o inovacijah, kije v Sloveniji veljaven od febmaija 1977 in 2) jugoslovanski družbeni dogovor o spodbujanju in vrednotenju ustvarjalnosti, ki je veljaven od junija 1977. Na uresničevanju stalnih nalog, opredeljenih v navedenih dogovorih že doslej v Sloveniji organizirano delujejo podpisniki dmžbenega dogovora o inovacijah." Svoje akcije usklajujejo v koordinacijskem odbora podpisnikov družbenega dogovora o inovacijah (KODDI). V okvir uresničevanja politike opiranja na lastne sile ter izvajanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije pa potrebo po šiiS družbeni akciji za krepitev inovacijske sposobnosti utemeljuje še vrsta dragih dejstev: Naš tehnični napredek je v sedemdesetih letih slonel predvsem na razvejani investicijski dejavnosti, premalo selektivno kupovanje tuje tehnologije pa ni bilo naklonjeno močnejšemu opiranju proizvajalcev na lastne inventivne sposobnosti ter domače raziskovalno-razvojne zmogljivosti. Delež proizvodnje, kije slonela na domači tehnologiji, je padel od 51 % v letu 1974 na 40% v letu 1978, pri čemer pa se je večala tudi odvisnost od uvoza surovin in reprodukcijskih materialov za novo vpeljane proizvodnje. Inventivna dejavnost je v Jugoslaviji in Sloveniji še vedno na zelo nizki ravni, kar utemeljuje tezo, da prav na področju družbenousmeijene inovacijske dejavnosti leže ne aktivirane še izjemne ustvarjalne rezerve. Ce vzamemo ilustrativno za kazalec ravni aktiviranih ustvarjalnih sposobnosti število registriranih patentov na 10.000 prebivalcev, potem ni težko oceniti, kolikšne so še neizkoriščene ustvarjalne sposobnosti delavcev vzdru- (Nadaljevanje na 2. strani) Za politiko opiranja na lastne sile (Nadaljevanje s 1. strani) ženem delu: leta 1980 je bilo število registriranih patentov na deset tisoč prebivalcev v Jugoslaviji 0,3, v Bolgariji 2,0, v Grčiji 2,2, v Turčiji 0,1, v Češkoslovaški 5,6, v Finski 4,0, v Italiji 1,4, v Japonski 3,9, v Nemški DR 3,5, v ZR Nemčiji 3,3, Norveški 5,2, v Romuniji 0,9, v Švici 9,4 itn. Delež priznanih patentov slovenskih avtoijev v celotnem številu jugoslovanskih patentov v zadnjih letih prejšnjega desetletja ni bil slab — med 23 % in 41 %, vendar pa tako v Jugoslaviji kot v Sloveniji pretežna večina patentov pomeni plod individualne ustvarjalnosti, saj se le v zanemarljivem številu med prijavitelji pantentov pojavljajo OZD materialne proizvodnje ali pa raziskovalno-razvojne organizacije. Organiziranja in pravnega urejanja inventivne dejavnosti se še vedno lotevamo preveč formalistično, medtem ko po drugi strani podcenjevanje prispevka inventivne dejavnosti k izboljševanju materialnega položaja OZD omogoča, da se tudi v ocenjevanju gospodarske koristi posameznih izumov ali tehničnih izboljšav ter v določanju odškodnin avtorjem predlogov prepogosto uveljavljajo preveč subjektivni kriteriji in razpoloženje do inovatorjev. Večina OZD v Sloveniji doslej tudi ni uspela poiskati samoupravne rešitve za preseganje tistih omejitvenih določi) in tolmačenj, -iti ne priznajo pravice do ustreznih nagrad in odškodnin celim skupinam delavcev. Podcenjevalen odnos do množične inventivne dejavnosti je gotovo tudi med vzroki, da le manjše število OZD problematiko inventivne dejavnosti vključuje tudi v razprave o planih in gospodarskih načrtih TOZD ter da v zaključnih računih le redko namenjajo tudi posebna sredstva za razvoj invencij in tehničnih izboljšav ter za nagrade in odškodnine avtorjem izumov, tehničnih izboljšav iz koristnih predlogov. V procesih intenzivnejšega vključevanja v mednarodno delitev dela ugotavljamo, da v primerjavi s ponudbo tujih konkurenčnih proizvajalcev zaostajamo v pogledu produktivnosti dela proizvodnih stroškov, doseganja standardne kvalitete proizvodov, pogosto pa tudi na področju oblikovala, kar bistveno vpliva tudi na komercialno uspešnost izvoznih poslov. Samoupravno dogovorjena in usmerjena inventivna dejavnost vseh delavcev je zato eden od načinov, ki more prispevati, da bi dohodek OZD rastel hitreje od samega fizičnega obsega proizvodnje, da bi se ustvarjali ugodnejši pogoji za gospodarsko rast, za ohranjanje življenjske ravni delavcev in za doseganje drugih ciljev stabilizacijskega programa. V Instrumentih so presegli pričakovanja (Nadaljevanje s 1. strani) djo. Do sredine januarja se je odzvala že dobra polovica članov kolektiva. Delavci Instrumentov so zelo zadovoljni, da imajo delo, saj so v preteklih obdobjih že občutili pomanjkanje naročil. Zato jim ni težko priti v tovarno ob sobotah ali nedeljah. Poleg rednih nalog bodo morE^I do 15. marca izdelati 45.000 instrumentov z vrtljivim železom, 5.500 frekvencmetrov in 5.500 cos • — metrov, ki jih je naročil iranski kupec. Do 21. januarja so opravili že 3.779 prostovoljnih ur ali 76 odstotkov predvidenega fonda ur. UPOKOJENI DELAVCI SE VRAČAJO V TOVARNO Plod pristnih stikov, ki jih goji Tovarna merilnih instrumentov z nekdanjimi sodelavd, je tudi njihovo spontano vračanje v kolektiv in prostovoljna pomoč pri izpolnjevanju omenjene izvozne obveznosti. Na družabnem srečanju pred novim letom so se upokojena Instrumentov seznanili z velikimi napori vseh članov kolektiva za doseganje izvoznih naročil in izrazili pripravljenost za prostovoljno delo, če bo še naprej toliko dela. Njihova pomoč je bila letos še kako potrebna — povabili so jih — in prišli so! Okrog 20 se jih je že odzvalo in opravilo precejšnje število prostovoljnih ur. S prostovoljnim delom so priskočili na pomoč tudi učend na proizvodnem delu. Med prostovoljd je bil tudi Vladimir Silič, predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Radovljica. Vse to dokazuje, da so Instrumenti zdrav, enoten kolektiv, ki se zaveda svojih sposobnosti. Alojz Boc Kolektiv je dnevno seznanjen s potekom proizvodnje za Iran. Klub inovatorjev vabi VSE ŠTIPENDISTE ISKRE, KI SE ŽE ALI BI SE RADI UKVARJALI Z ELEKTRONIKO, DA SE NAM PRIDRUŽIJO — če si začetnik in ti nič ne uspeva — če zgubljaš čas po trgovinah in nič ne dobiš — če potrebuješ raznorazne najnovejše načrte — če si absolvent in bi rad prišel do gradiva za tvoj o diplomo PRIDI V KLUB IN SKUPAJ BOMO REŠILI TVOJE PROBLEME. Stopnja izobraženosti ter starost nista ovira, važna je le volja do dela. V Klubu ti bo na razpolago elektronska oprema in ročno orodje. Dobimo se vsak ponedeljek med 18. in 20. uro. Takrat se tudi pogovorimo o nadaljnjem delu med tednom ter tekočih problemih. Klubski prostori so v Ljubljani, Rožna dolina, c. 6 (nad gostilno KATRCA, vhod z dvorišča). Ob ponedeljkih nas lahko pokličete na tel. št.: -gostilno KATRCA, vhod z dvorišča). Ob ponedeljkih nas lahko pokliče-e na tel. št.: 061-266-801 med 18.in 20. Pišete nam lahko na: KLUB INOVATORJEV Iskra, Ljubljana, Trg revolucije 3/XI. Julij Novljan Tržno področje Razviti zahod 11 je glede na konvertibilni izvoz daleč najmočnejše v Iskri Commerce. Vodi ga dolgoletni Iskrin strokovnjak Julij Novljan in z njim je stekla beseda o lanskih uspehih in težavah pri Iskrinem nastopu na tržiščih Avstrije, Švice, Zahodne Nemčije in Skandinavije ter, seveda, tudi o načrtih za letos. Takoj moramo poudariti, da je Iskra v minulem letu izvozni načrt v višini nekaj manj kot 42 milijonov dolarjev skoraj povsem uresničila: približala se mu je na 99%. Po posameznih državah smo v Zvezno republiko Nemčijo lani izvozili za 12 milijonov mark več kot leto prej, v Skandinavijo, preračunano v njihove nacionalno valute, za skoraj tretjino več, nekoliko pod načrtovanim planom pa je bil izvoz v Avstrijo in Švico, čeprav je bil precej večji kot v letu 1982. Omenjenih 99% izvoznega načrta velja za izvoz, preračunan v dolarje, kajti izvozne številke v nacionalnih valutah in z njimi tudi končni odstotek so povsem drugačne, predvsem pa dosti bolj vzpodbudne. Verjetno je odveč poudarjati, da se je dolar lani okrepil tudi do drugih valut in ne samo dinarja. V Iskri smo se pač odločili za obračunavanje našega izvoza in uvoza v dolarjih in je torej omenjenih 99 % končen in tudi statističen podatek. Najpomembnejša Iskrina izvoznika v evropske države, ki jih obdeluje tržno f "‘N DO TELEMATIKA, TOZD PTN, BLEJSKA DOBRAVA Letos osem krat večji izvoz Delovni kolektiv tovarne posebnih telekomunikacijskih naprav delovne organizacije Tele-matike na Blejski Dobravi šteje 460 zaposlenih. Prizadevanja tega delovnega kolektiva prav gotovo zaslužijo več pozornosti, vendar naj za danes spregovorimo zlasti o delu njihove proizvodnje za izvoz. Lani so delavci na Blejski Dobravi načrtovali izvoz v skupni vrednosti 360 dolarjev. Sredi letošnjega januarja pa so sklenili pomemben pose! z naročnikom iz Irana. Tja naj bi namreč v treh delih in to do 1. marca, 1. aprila in do 1. maja izvozili skupno 90 crossbar telefonskih central in sicer 50 central PABX—25-C, ter po 40 centra! PABX—SOC in PABX—100C. Sklenjeni posel z iranskim naročnikom predstavlja vrednost nekaj več kot 1 milijon dolarjev, medtem ko pa ta naša tovarna za letos načrtuje v celoti za 2,8 milijonov dolarjev izvoza. Za izpolnitev naročita za Iran bodo morali delavci na Blejski Dobravi vsekakor krepko zavihati rokave, saj predstavlja izdelava 90 telefonskih central PABX ob vseh ostalih proizvodnih nalogah gotovo zelo obsežno in zahtevno obveznost, pri kateri pa si spričo nujnosti izvoza ne bodo smeli privoščiti nikakršne zamude. Zanesljivo pa lahko računamo, da se bo marljivi delovni kolektiv te naloge lotil z vso potrebno požrtvovalnostjo in resnostjo. Razumljivo je, da za vestno izpolnitev naročila ne bo zadostovalo le delo v normalnem delovnem času, pač pa bodo delali v tem obdobju v treh izmenah in ob prostih sobotah, skratka pripravljeni so vložiti vse napore samo, da bodo v predpisanem roku naročilo v celoti izpolnili. Iskra v Avstriji, Švici, |< ZR Nemčiji in Skandinaviji^ Tržno področje Razviti zahod II. je Umi uresničilo izvoz 99. odstop Plan za letos je 48 milijonov dolarjev — Iskrin izvoz v te evropske držati bi! lahko še dvakrat večji, če... če se tovarnam ne bi bilo treba beliti l?'d zaradi pomanjkanja repromaterialov, če ne bi Mio »jugoslovanskega I mena«, kot je uvoz materiala na dodelavo, če ne M Mii tako »šlampasU proizvodnji in trženju), če M biti Iskrini izdelki lepši,če... področje Razviti zahod II, sta še naprej delovni organizaciji Elementi in Široka potrošnja. »Osebno menim«, poudarja direktor Novljan,« da bo Široka psotrošnja še več let igrala vodilno vlogo, kajti z Iskrinimi profesionalnimi sistemi nismo še na dovolj visoki tehnično ravni, niti konkurenčni, zaradi določene zaprtosti nekaterih tržišč, recimo na področju telekomunikacij.« Po mnenju našega sogovornika bi lahko Iskra izvozila lani v ta del Evrope vsaj še dvakrat več izdelkov, če se ne bi srečevala s številnimi objektivnimi, vse preveč pa tudi subjektivnimi problemi. Med prve je Julij Novljan uvrstil pomanjkanje premnogih reprodukcijskih materialov, pa tudi, kot ga je krstil, jugoslovanski fenomen, ko nam tuji kupci pošiljajo repromateriale na dodelavo. Med subjektivne, s tem pa tudi manj razumljive probleme, je direktor Novljan na prvo mesto postavil, če uporabimo njegov besednjak, »strahotno šlamparijo«. »Ponudb zlepa ne damo od sebe, na pisma kupcev odgovarjamo sila počai, ne spoštujemo dogovorov LANSKA REALIZACIJA IN PLAN ZA LETOS Realizacija 1983 dolarjev ZR Nemčija 29.476.00 Avstrija :— Švica 8.196.000 Skandinavija 3.596.000 Plan 1984 ZR Nemčija 33.000.000 Avstrija — Švica 9.800.000 Skandinavija 5.200.000 48.000.000 glede dobavnih rokov, kakovosti in še in še bi lahko našteli. Ob vsem tem pa bi rad dejal, da smo v Iskri sposobni narediti dober izdelek, toda vprašljiva zanesljivost nekaterih izdelkov nam zapira še tista redka vrata v zahodnem svetu. Tudi oblikovanost Iskrinih izdelkov je iz leta v leto slabša. Svoje dni smo imeli Iskrin hišni stil in smo za nekatere izdelke na hannoverskem sejmu Die gute Industrieform dobili lepa prizna- nja. Lani si nismo upali poslati r|C nega izdelka na to razstavo, ne ven1 ali bomo to uspeli do letošnjega ap1 Kdo je kriv za to, ali naš Marketiiipnis da Tržno področje: Razviti zahod so Obdeluje tržišča AvstrijfJT Švice, Zvezne republike Nemči)1 ' in Skandinavije Vodje področja: Julij Novljaf}® Vodje sektorjev: * ^ Avstrija, Švica, Lichtenstein -C Miha Šefic r, Zvezna republika Nemčija Alfred Brecelj Skandinavija — Andrej Bele Sti v ve Direktorji Iskrinih predstavi#^ Drago Pavš^ tev: ZR Nemčija — L/iagu Švica — Bogdan Košar ■ Skandinavija — Igor Triller ^ Avstrija — zastopa nas firma l11 V( trade iz Celovca. jz ------------------------------Iz pa zahtevajo Iskrine tovarne nekaj drugega? Velike svetovne torej naša konkurenca, imajo te s1'11! že zdavnaj rešene: nek nov izdeleto; more na tržišče, če ga niso potrdil odobrili tudi oblikovalci. |' Tudi o Iskrinih izdelkih, s kateri^1-: predstavljamo na mednarodnih seji") bi rekel lahko marsikaj pikrega: ta$ri so oblikovno nemogoči, pogostosl odrgnjeni, zarjaveli, z napakami, i!l°' Seveda smo direktorja Julija NT1 Ijana povprašali tudi za načrte tržfl®* področja, ki ga on vodi, v tem letu^ Avstrijo, Švico, Zahodno Nemčijo'^' Skandinavijo naj bi Iskra letos izvdn za 48 milijonov dolarjev, torej za ( bližno 8 več kot lani. Direktor NovW* poudarja, da je to izvozna številka na, »saj sem prepričan, da bodo lE,l c nje proizvodne razmere najtežje v 'P Iskrini zgodovini, pri čemer mislim-T sti na preskrbljenost z reprodukcijska materiali. Vsak mesec moramo izvoziti za približno 4 milijone dolatf (Nadaljevanje na 3. std Razpis nagrad Iskre za leto 1984 Na osnovi 16. člena in v skladu s členi 3., 5., 11., 17. in 18. Pravilnika o nagradah m priznanju« Iskre (objavljen v glasilu Iskra št. 41 z dne 22. 10.1983) objavljamo RAZPIS 1. za eno »Glavno nagrado Iskre«, ki se podeli delavcu Iskre za — dolgoletno ustvarjalno delo ali — vrhunske dosežke trajnega pomena, ki so odločilno prispevali k uresniče- vanju druzbeno-ekonomske vloge Iskre in k njenemu splošnemu ugledu v ožji in širši družbeni skupnosti; 2. za pet »Nagrad Iskre«, ki se podelijo posameznim delavcem Iskre, skupini delavcev Iskre in drugim fizičnim, oz. pravnim osebam za — izjemne dosežke na posameznih področjih pri razvoju samoupravljanja in družbenopolitičnih dejavnosti in — pomembne dosežke na področju inovacij, trženja, gospodarjenja, razvoja organizacije, poslovodenja, produktivnosti dela kvalitete, oblikovanja, izgrajevanja odnosa do dela, izgrajevanja odnosa med Iskro in zunanjimi institucijami ter na drugjh pomembnih področjih v SOZD Iskra. Kandidate za nagrade lahko predlagajo Komisiji za nagrade in priznanja Iskre: — vsak delavec, — samoupravni organi, — družbenopolitične organizacije in — poslovodni organi organizacij združenega dela Iskre. Pisni predlog mora vsebovati: — ime in naslov predlagatelja, — priimek in ime, poklic kandidata(ov) ter dela in naloge, ki jih opravlja(jo), oz. firmo, ali ime domače, oz. tuje organizacije, — predlog za vrsto nagrade (iz tč. 1 ali 2), — vrsto, področje, obseg in uspeh dolgoletnega ustvarjalnega dela, ali vrhun- skih dosežkov trajnega pomena (iz tč. 1) — vrsto, področje, obseg in uspeh izjemnih ali pomembnih dosežkov na po- sameznih področjih (iz tč. 2), — obširno obrazložitev in utemeljitev s potrebnimi dokazili in — družbenopolitično oceno kandidata(ov), če gre za domačo fizično osebo(e). Podpisan predlog je treba dostaviti najpozneje do 30. aprila na naslov: SOZD Iskra DSSS —Tajništvo samoupravnih organov, Ljubljana, Trg revolucije 3/12. Komisija za nagrade in priznanja Iskre po postopku, določenem v pravilniku, oblikuje predlog o podelitvi nagrad, ki ga posreduje v dokončno odločitev delavskemu svetu SOZD Iskra, najpozneje do 1. junija. Nagrade slavnostno podeli predsednik DS SOZD Iskra na proslavi dneva Iskre — dneva borca. Sklep DS SOZD Iskra o podelitvi nagrad bo objavljen v glasilu Iskra. .Kako so lani poslovali v ^Industriji elementov za »elektroniko ga v p«s# Splošna ocena poslovanja v lanskem letu v DO IEZE je bila predmet po- govora s predsednikom KPO te delovne organizacije Stanetom Kovačičem, ** J® v uvodu povedal: »V IEZE so ljudje, vključeni v realizacijo proizvodnje, ti ^ naredili veliko. Celotni plan je presežen z indeksom 103. Ta podatek dobi vett večjo težo ob upoštevanju pogojev gospodarjenja v preteklem letu.« * diiis^pSeSfznf-If13 ‘n Ž? jesen ‘82 rtar- Pnnesi« znanih pogojev gospo-—krat J* a’ ^ ^ med letom nekaj- jitcian Kljub temu je lanski som fn6?6 na *et0 ‘82 povečan z indek-• vplia I4’ ^ar ie veliko. Pri tem seveda tn-tbilJ ’ a,vse temeljne organizacije niso nčl)m u ena,0 usPešne. Elektroliti, Kera-,n:,.a '"Upori plana niso dosegli, med vljagoljsuni v letu ‘83 pa so bili Oro- 112% S 122, MaSneti s 117 in Feriti s in seveda izhaja iz rezultatov proizvodnje. Primarni cilj realizacije a stavva T .Preteklem letu je edina po-v Jč; • v celoti izpolnjena, ampak l® venr)101 s'cer ni slab dosežek, <1y7r ar 2 njim ne smemo biti zadovoljni. vfl"let °, Za ?° Pa je prvi kvartal lanskega izvn’ ? rasmo bili pokriti z naročili za 3VŠČKprf’ •-3r velia Predvsem za Upore, ciometrpHp .konden7-atorje in Poten-r v; ' O; Edina temeljna organizacija, ia ln vorin La iZlrala izvoz s 110% SO Polproizvod 1 ^ 4,8 m'° realiziranih dolarjev ______ 3’ . r pomeni 34% celotnega a nase delovne organizacije. . kazalci poslovanja e fidmesp/1 9~mesečnega obračuna in 11-, sPUpoh ne^3 začasnega obračuna so zelo P. !Eni/n VeČinoma Preko stopnje in-nJC (lndeks 140 do 150). pr*, d 30 ekonomski kazalci tako ugodni . J ® Pnpisati dejstvu, da smo se pravo-en5 ^raVedali' kakšno bo leto 83, da so seLn 'emeljmh organizacijah sestavili dčltavn^i6!1 akeijske programe kot se-itibbr v e, i>*ana in jih ob periodičnih *’l£dZ!\P0 Potrebi korigirali. Vsak n .zn,k v delovni organizaciji je bil .ImCDn,e? s planom in nalogami za S® Planskih ciljev, čemur gre zah-ia temeljna motnjami. na .Jdiskr, ez.ave.smo imeli z devizno in dinar-v°(tleta č ‘kvidnostjo, ki se je proti koncu .,čleto ,eKS,t0,pnjevala- Tako smo zaključili ° v|)ra '. !okiranim deviznim računom in dina»kim računom. To je em’ ki ga rešujemo v okviru SOZD, kjer moramo najti rešitev v primerih deviznih terjatev do kupcev (lani 2 mio dolarjev) in do naših Iskrinih dolžnikov z vidika dinarskih terjatev. Druga težava je z nabavo reprodukcijskega materiala, saj je zaradi neenakomerne dobave moten proizvodni proces, treba je menjavati vrste in serije izdelkov. Upoštevajoč navedene težave dobi omenjeni indeks 103 večjo vrednost. Zaposlovanje v naši delovni organizaciji v preteklem letu je bilo v okviru planiranega, osebni dohodki v okviru družbenih meril, na področju investicij pa sta zaključeni dve, v Feritih in Keramičnih kondenzatorjih. Z izjemo izvoznega plana smo s poslovanjem v letu 83 zadovoljni. V letošnjem letu planiramo povečati proizvodnjo za 18%, ostale dohodkovne kategorije med 30 in 40%, povečanje izvoza pa je planirano z indeksom 129. Za vsako temeljno organizacijo, za vsak tržni segment posebej je treba izdelati strategijo izvoza za obe smeri. Pojavljajo se namreč podobne težave kot lani na začetku leta, saj primanjkuje izvoznih naročil, trenutno najbolj za Potenciometre kot drugega največjega izvoznika. Zunanjetrgovinska devizna bilanca je skrbno izdelana po posameznih temeljnih organizacijah in za celo delovno organizacijo. Ta nam kaže, da bi se ob zdaj sprejetih merilih ZIS morali devizno pokriti. Pri tem da mora kot doslej priti do izraza solidarnost med temeljnimi organizacijami, saj nekatere svoj uvoz pokrivajo z izvozom do trikrat, druge samo do 30%. Investicije v letu 84 v Polprevodnikih in Keramiki so pred realizacijo, v Uporih pa v fazi pripravljenosti projektov. Investicija za Polprevodnike pomeni zadnjo možnost pred nastajanjem večjih problemov. Prvič v zgodovini tovarne bodo dobili primerne prostore za proizvodnjo polprevodnikov. To velja za procesni del, kot drugo pa novo teh- olafl1 . strt Razpis inovacijskih nagrad •skre za leto 1984 Na osnovi 35. člena in v skladu s členi 27., 30., in 31. in 17. Pravilnika o nagradah in priznanph Iskre (objavljen v glasilu Iskra št. 41 z dne 22.10.1983) objavljamo za RAZPIS j I “Inovacijskih nagrad Iskre«, ki se podelijo posameznim delavcem ali skupini Nvcev *a inovacijske dosežke zadnjih dveh let. agrade se podeljujejo iz naslednjih področij inovacijskega procesa in po njim pri-pJdajočih skupinah kriterijev: Za z'lsn°vo in hitro ter učinkovito izvedbo novega inovacijskega projekta, ki pred- __ stav!ja dohodkovno in zlasti devizno pomemben dosežes za Iskro, . vahteten razsikovalno-razvojni dosežek, ki je bil uveden v proizvodnjo in je Z 0,^al tehnološko konkurenčnost Iskre v kratkem roku ob omejenih možnostih za uvoz in investicije, za hiter in uspešen prenos iz razvoja v proizvodnjo in osvojitev proizvodnje izdelka podlagi moderne tehnologije, visokega deleža znanja in nizkega deleža mate-_ nala, zlasti uvoznega, za izum, izboljšavo ali pomemben koristni predlog s področja bodisi tehnike ali nologije, bodisi organizacije inovacijskega procesa ali njegovega dela, ki omogoča bodisi povečan dohodek oz. prihranek bodisi drugo korist ali prednost in je I^uporav*ien oz. je uporabljiv najmanj v dveh organizacijah združenega dela za hitro in uspešno izvedeno pripravo trženja in osvojitev novega segmenta tržišča popolnoma nov izdelek, sistem ali storitve (npr. inženiring, svetovanje, software ) ,ugo), ki so dohodkovno in zlasti devizno učinkoviti ter zajemajo pomemben V e*ez prihodka udeležene organizacije združenega dela. Sa a *novatijska nagrada se lahko podeli le za tisti dosežek, ki izpolnjuje vse naš-p e e kriterije v posamezni alineji. ovacijskih nagrad se podeli za najbolje ocenjene inovacijske dosežke ne glede na to, v katero od zgoraj navedenih področij nagrajevanja spadajo. Mdidate za inovacijske nagrade lahko predlagajo Komisiji za inovacijske nagrade samoupravni organi, družbenopolitične organizacije in Poslovodni organi organizacij združenega dela Iskre. __.* Predlog za inovacijske nagrade mora vsebovala: __lme 'n naslov predlagatelja,' __P™,rneJ) ln *me’ Poklic kandidata(ov) ter dela in naloge, ki jih opravljajo), __*\v f0®!6 vrsto, obseg in uspeh inovacijskega dosežka, __ j sano obiazložitev in utemeljitev s potrebnimi dokazili in družbenopolitično oceno kandidata(ov). o pisan predlog je treba dostaviti najkasneje do 31. marca na naslov: SOZD id ra, DSSS—tajništvo samoupravnih organov, Ljubljana. Trg revolucije 3/12. in3 za inovacijske nagrade zbira in vrednoti prispele predloge, zbira podatke o umentacijo za izbor kandidatov ter oblikuje utemeljen predlog delavskemu N VetUj OZD Iskra, ki dokončno odloča o podelitvi inovacijskih nagrad. agra e uo Slavnostno podelil predsednik DS SOZD Iskra na letnem posvetovanju Skl aZ^no"raz'sk°vahii dejavnosti v SOZD Iskra, predvidoma v mesecu juniju. - ep SOZD Iskra o podelitvi inovacijskih nagrad bo objavljen v glasilu Iskra. KSlifRA Kljub težkim pogojem dobri rezultati Čeprav zaključni račun za preteklo leto še ni v celoti predstavljen, pa lahko že podamo kratko oceno poslovanja Iskre Avtoeiektrike Nova Gorica v letu, ki se je izteklo pred dobrim mesecem. Rezultati, ki so že znani, so vzpodbudni, vsekakor pa je najvažnejše, da ne bo nobena od 10 temeljnih organizacij, kolikor jih je v Avt©elektriki poslovala z izgubo. Vedno, ko smo med letom pisali kar 13 odstotkov večja, kot je zapisano v planu za leto 1983. Če gledamo na dejstvo, da je poslovanje na domačem trgu vse bolj podrejeno in odvisno od izvoznih dosežkov, so biti tudi v Avtoelektriki vsi napori usmerjeni v izpolnjevanje izvoznih obveznosti, zato je bilo predvsem v zadnjih mesecih lanskega leta zadovoljevanje potreb domačih kupcev nekoliko slabše kot v preteklih obdobjih. Rezultati v izvozu so dobri, o poslovanju Iskre Avtoelektrike, vedno smo omenjati pomanjkanje raznih vrst repromateriala. Seveda pa je prav ta vplival v veliki meri na neizpolnjevanje planiranega obsega proizvodnje. Tako je ostajala neenakomerna oskrbljenost z reprodukcijskim materialom, problem tudi v zadnjih treh mesecih lani. In prav zato ocenjujemo v Avtoelektriki slabše izkoriščanje kapacitet ter skoraj za 10% manjšo proizvodnjo od načrtovane. Posebno kritičnb z oskrbo z surovinami je bilo v tovarni malih zaganjal- v veliki meri pe so ..posledica" velikih naroči k Irana. Zdaj že z gotovostjo trdimo, da bomo plan izvoza preaegli za okrog 10 V komenski Iskri komaj čakajo nove prostore. nikov, to pa je glavni vzrok, daje v tej tovarni z 340 zaposlenimi največje odstopanje od plana. Prve številke kažejo, da so v preteklem letu napravili okrog 70 tisoč zaganjalnikov manj, kot so planirali. Tudi v tovarni generatorjev in v tovarni žarnic bo verjetno izpolnjen plan proizvodnje le okrog 90 odstotkov. Po prvih ocenah pa bodo plan proizvodnje presegli edino v tovarni AET v Tolminu. V tovarni vžigalnfli tuljav v Bovcu pa je glavni problem prilagajati proizvodnjo prodajnim možnostim, saj že dlje časa beležijo velik izpad prodaje vžigalnih tuljav na domačem trgu. Vrednost prodaje pa bo kljub vsem zapletom presegla načrtovalni obseg. Dosedanje ocene kažejo, da bo iiiimiiiiiimiiimmmiiiiiiiiiimmimiiiiiimmiiiHimimimii! vodnjo samo enega tipa te sonde nadomeščeno za 500.000 dolarjev uvoza, ki je sedaj nujen. Investicijski program keramike, ki je izdelan in gre v reatizcijo (izgradnjo) spomladi 1. 1984, vsebuje poleg teh tudi nekatere druge programe. Proizvodnja v Iskrini tovarni keramike kaže, da težke gospodarske razmere narekujejo večjo delovno aktivnost in boljšo programsko usmerjenost, vse to pa prispeva k boljšim kratkoročnim in dolgoročnim uspehom. ' O. Z. odstotkov, topa je že nekaj, v dolarjih pa to pomeni ikoraj 16 milijonov. In kako ie s številom zaposlenih? Giblje se pod planiranim povprečjem, to pa pomeni, da nas je bilo 78 manj glede na plan, povprečno v lanskem letu pa 3118. Povprečni osebni dohodek v prvih devetih mesecih lani je znašal 15.832 dni, to pa je točno 30 % več od doseženega povprečja v enakem obdobju predlanskega leta. sti dohodek za 20 %. Največji vpliv ne tako nizko rast čistega dohodka ter $ tem deleža za sklade imajo večji delež vrednosti porabljenega materiala in energije, žal pa tudi obresti, ki so kar za 75 % večje od plačanih obresti v letu 1982. Spomnimo se, daje bila v devetmesečnem obračunu poslovanja prikazana izguba v tovarni malih zaganjalnikov. Danes že lahko zapišemo, da temu ni več tako in da je z zalaganjem vseh uspelo tudi tej tovarni priti na „zeleno“ vejo in kot smo uvodoma že omeniti, poslovnega leta ne bo nobena TOZD zaključila z izgubo. Toliko na kratko o prvih rezultatih poslovanja Avtoelektrike v lanskem letu. Ko pa bo obračun dokončen, bomo preleteli tudi druge pokazatelje, ki so uplivali na uspešnost tega 3100-članskega kolektiva. Marko Rakušček Iskra v Avstriji, Švici, ZR Nemčiji in Skandinaviji noiogijo, ki odpira možnost elementov," komplementarnih z mikroelektroniko, kar tvori zaključen proces: usmerjanje, izvajanje, izvrševanje. Odveč je govoriti, kaj pomeni nova investicija za Keramiko, ki je ena izmed najslabše opremljenih temeljnih organizacij v Iskri. Ta investicija bo dala osnovne pogoje za delo, koncentracijo proizvodnih postopkov na enem mestu, uporabo tehnologij za zadovoljive in konstantno dobre rezultate ter pogoje za humanizacijo dela. Po prvih letih obveznosti do investicije se bo produktivnost bistveno popravila in ludista temeljna organizacija bo lahko pristala v ekonomsko trdnejših vodah. Milan Krapež DO IEZE - TOZD KERAMIKA Delavnost, dobri programi in zaupanje V času stabilizacijskih prizadevanj je pomembno, da zagotovimo hitrejši razvoj predvsem z dobrimi razvojnimi in proizvodnimi programi. Toda sami programi še ne omogočajo večje proizvodnje in izvoza. Potrebno je več. Pripravljenost do dela in zaupanje v napredek ter zaupanje do sodelavcev so pomembni predpogoji dolgoročnega uspeha. V Iskrini tovarni Keramika so dokazali in z rezultati poslovanja tudi potrjujejo, da se ne ustrašijo še tako težkih delovnih razmer. V skrajno nemogočih prostorih in 100% odpisani opremi so uspešno izvršili sanacijo v letih 1981 in 1982 in dosegajo dobre rezultate tudi v letu 1983. Ne gre samo za skokovito naraščanje dohodka, ki je rezultat povečanega napora vseh zaposlenih.. Gre za ugotovitev, da z izrabljeno opremo in v neustreznih prostorih omogočajo izvoz skoraj 5 milijonov dolarjev izdelkov, sami pa prek sporazumov o skupnem prihodku ustvarijo 520.000 dolarjev izvoza. Področje elektronskih elementov, katerih osnova ali podlaga je keramika, je v svetu podvržena močni, zlasti kvalitetni in cenovni konkurenci. Uspehi, ki jih tovarna elektronske keramike in ostale tovarne elektronskih elementov dosegajo na zahodnem trgu, pa so posledica tudi velike delovne vneme, ki se odraža tudi z delom ob sobotah, nedeljah in v tretji izmeni. Za trajnejše uspehe so poleg vestnega dela in prizadevnosti potrebni perspektivni proizvodni programi. Take imajo v Iskrini tovarni elektronske keramike. Združiti bodo dobro delo in dobre programe in rezultat ne bo izostal. Ob upoštevanju dejstva, da ustrezni prostori in oprema dajejo dobre rezultate (za dane razmere seveda), bodo z izgradnjo nove tovarne uspehi lahko večji. Izdelava hibridnih elektronskih vezij ni možna brez dobre keramike, katero načrtujejo v proizvodnji v okviru proizvodno tehnološke menjave z LR Kitajsko. Z njo so podpisali kooperacijsko pogodbo, preko katere bodo v menjavi dobili dva proizvodna sistema. Eden od teh bo sistem za vlečenje keramične folije. Za boljšo proizvodnjo bodo Iskrini strokovnjaki za en mesec na treningu v kitajski tovarni Hong Ming. O tem drugič več. Proizvodnja te keramike bo znašala med 150 in 250 milijonov din in bo več kot 50-odstotnp realizirana v izvozu. Racionalnejša in kvalitetnejša proizvodnja keramike za upore bo realizirana preko suhega stiskanja uporov, za kar teče inovacija. Razvoj je bil uspešno zaključen. Začetek preis-kusne proizvodnje na eni od štirih stiskalnic, kolikor jih bo nameščenih v končni fazi, se je pričel v mesecu oktobru 1983. Posebna prednost stiskanja nosilcev za upore je poleg kvalitete prihranek na prostoru (3 x) in zmanjšanje števila zaposlenih od 80 na 12 delavcev. Ena od pomembnih usmeritev keramike, ki se s specialno tehnično keramiko usmerja v samostojen izvoz na zahodna tržišča, je izdelava temperaturnih in sond za analize, ki jih potrebujejo v železarnah in livarnah. Doslej so te sonde pa tudi drugo keramiko, ki jo v keramiki že proizvajajo, uvažali z zahodnega trga. Razvoj ene od sond je zaključen in v teku je preizkusna proizvodnja. V letu 1984 bo s proiz- (Nadaljevanje z 2. strani) morebitne izpade, pa bomo pozneje težko nadoknadili zaradi omejenih proizvodnih zmogljivosti«. Iskrinim komercialistom je doslej uspelo zagotoviti že približno 70 % naročil od omenjenih 48 milijonov dolarjev. Dogaja se celo to, da ima Iskra Commerce že zdaj za nekatere Iskrine tovarne preveč naročil, za druge pa premalo in ta razkorak bo treba čimprej premostiti. Tako imajo med drugim preveč naročil za elektromotorje in sesalnike iz Železnikov, pa za trboveljske polprevodnike. Najslabše je doslej pokrita z naročili delovna organizacija Avtomatika. »Prav to me osebno tudi najbolj skrbi, tudi zato, ker ima prav Avtomatika enega najbolj perspektivnih proizvodnih programov v Iskri, žal pa z n jim v zahodnem svetu še vedno nismo dovolj konkurenčni. Kljub temu ima tudi Avtomatika dosti zanimivih izdelkov za zahddno evrosko tržišče, kot na primer releje, varilne aparate, itd.« Verjetno ni bilo nobenega pomembnejšega Iskrinega dogovora o Iskrini zunanje-trgovinski problematiki in nobene Iskrine tradicionalne ZT—konference na kateri ne bi Julij Novljan — v Iskri je že 37 let — pošteno, kritično in konstruktivno ocenil našega nastopa na tujih tržiščih. Tudi mi smo ga ob koncu pogovora zaprosili za kratko oceno oziroma napoved, kako naj bi letos delali, da bi bilo tržno področje Razviti zahod II. ponovno med najuspešnejšimi. Tole je dejal: »Vsekakor želim, da bi postali bolj solidni partnerji, tako glede poslovne discipline, kot zanesljivosti izdelkov. Prepogosto smo doslej reševali probleme zato, ker imamo z našimi kupci zelo dobre osebne odnose. To vedno ni dovolj. Po delovnih in temeljnih or« -nizacijah bi morali resnično streme: za tem, da se naša kakovost v vseh ozirih zboljša, to pa nam bi prineslo boljše ocene in boljšo startno osnovo«. Lado Drobež DO AVTOELEKTRKA Člani ZK so ocenili svoje delo Že skoraj v vseh osnovnih organižacijah zveze komunistov v novogoriški ISKRI — Avto-elektriki so bile pred nedavnim programske in volilne konference na katerih so komunisti ocenili svoje delo, izvolili nova vodstva osnovnih organizacij in sprejeli programe dela za letošnje leto. TOZD - VELIKI ZAGANJALNIKI Dosedanji sekretar je podal obširno poročilo o delu te 00 ter poudaril, da je njihova 00 posvetila vso pozornost doseganju boljših poslovnih rezultatov, zato so v ta namen sprejeli tudi akcijski program. Zadnji dve leti so vsi komunisti spremljali izvajanje gospodarskega plana ter ob kvartalnih obračunih sprejeli svoja stališča. ,JNam komunistom je potreben vsakodnevni dialog in dogovor z drugimi delavci neposredno na delovnem me-^tu, na zboru delavcev, na sindikalnem sestanku in delavskem svetu. Odkrivati moramo bistvene probleme v svo- jem okolju, nikakor ne smemo biti v ozadju. Vsi smo odgovorni, da ne popuščamo pod raznimi pritiski, ki prihajajo iz katerih kolih sredin in se nanašajo na razne samoupravne odločitve ali pa na tendenco posameznikov ali grupe“, je med drugim podrčtal sekretar. Člani te 00 so njegovo poročilo dopolnili in se dlje časa zadržali predvsem pri perečem problemu oskrbe z repromateriali. Tu predvsem prednjačijo neizdobave odlitkov (Gostol), bakreni profili, žica in jeklo. Poudarili so tudi, da so v planskih dokumentih za letošnje leto najvažnejše naloge — osvajanje novih izdelkov in novih tržišč s posebnim poudarkom na izvozu. V nadaljevanju je sledila razprava pri oceni sedanje organiziranosti in ciljev organizacije. Ob koncu pa so za novega sekretarja soglasno izvolili Borisa Maraža. Delovno predsedstvo. Člani ZK DSSS na konferenci. SOZD ISKRA Izobraževalni center, Ljubljana razpisuje STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE na temi: MEDNARODNO INDUSTRIJSKO TRŽENJE RAČUNOVODSKE INFORMACIJE ZA UPRAVLJANJE V MEDNARODNEM POSLOVANJU v času od 21. 2. — 25. 2. 1984 (5 dni) Temi sodita v prvi sklop specialističnega in periodičnega strokovnega izpopolnjevanja, ki je namenjeno vsem direktorjem tržnih področij in vodjem sektorjev v izvozni dejavnosti Iskre, poslovodnim delavcem, svetovalcem, kakor tudi direktorjem poslovnih enot Iskre v tujini ter vodjem komercialnih OZD v delovnih organizacijah Iskre, ki hočejo postati uspešnejši v mednarodnem trženju z uporabo novih metod in pristopov. VSEBINA: 1. Mednarodno industrijsko tiženje 2. Računovodske informacije za upravljanje v mednarodnem poslovanju 3. Primer za proučevanje 4. Aktualne teme iz mednarodnega poslovanja Iskre (Večerne okrogle mize) VODJA PROGRAMA: dr. Tone HRASTELJ dr. Ivan TURK ČAS IN KRAJ: S programom strokovnega izpopolnjevanja bomo pričeli dne 21.2. 1984 ob 8. v hotelu Transturist, Škofja Loka. Zaključek seminarja predvidevamo 25. 2. 1984 ob 14. CENA: V ceno 9.600 din so vključeni penzionski stroški in kotizacija. Za navedeno ceno bodo TOZD prejele računena podlagi podpisane prijavnice. Potne stroške si uredijo udeleženci v svojih TOZD, oz. DSSS. PRIJAVE: Prijavnice pošljite najkasneje do 15. 2.1984 na naslov: SOZD Iskra Izobraževalni center, Ljubljana, Trg revolucije št. 3/XI. Podrobnejše informacije lahko dobite pri Bogdanu Pelcu, koordinatorju programa tel. št.: 061/213-213, int. 35-97. j k e , TOZD MAU ZAGANJALNIKI Sekretarka te osnovne organizacije je na volUno programski konferenci namenila največ besed poslovni problematiki njihove TOZD, predvsem neakumulativnosti njihovih izdelkov. Čeprav je bilo na tem področju veliko narejenega, pa izdelki še vedno ne prinašajo zaželenih dohodkovnih rezultatov. Pri vseh naporih, ki so jih vložili in jih še vlagajo za dosego boljših rezultatov, pa so bili devetmesečni rezultati dokaj slabi — poslovali so namreč z izgubo. (Po doslej znanih rezultatih iz lanskega leta, ta TOZD nima izgube — opomba poročevalca). Vendar ti slabi rezultati niso plod slabega dela delavcev, kakor (še) nekateri mislijo, pač pa je to rezultat nerazumevajočih odnosov njihovih kupcev do vloženega dela in materiala v njihovih izdelkih. Kritično seje dotaknila tudi sprejemanja novih članov 00 ZK, saj so na tem področju naredili bore malo, kljub mnogim razgovorom, ki so jih imeli z delavci. In nenazadnje je bila sekretarka nezadovoljna tudi z udeležbo na sestankih, ki nikakor ni taka, kot bi morala biti. Potlej bo na krmilu te 00 nova sekretarka Ines Zorzut. TOZD GENERATORJI Vodstvo 00 v tovarni generatorjev in elektronike ni v celoti zadovoljno z dejavnostjo komunistov v preteklem mandatnem obdobju. Predvsem ni zadovoljno z aktivnostjo nekaterih članov, saj so premalo nastopali kot pobudniki in nosilci akcij pri reševanju določenih problemov, predvsem znotraj TOZD. Šepa tudi idejno politično usposabljanje, saj se le posamezniki vključujejo v višje oblike takega izobraževanja. Za nameček se med komunisti kaže še neaktivnost, zlasti na sestankih osnovne organizacije, kjer se je odražala premajhna kritičnost nasproti raznim opurtuni-stičnim pojavom in delovanju posameznikov. Kljub omenjenim slabostim pa so v preteklosti prav v tej TOZD uspeli doseči zadovoljive rezultate poslovanja. Dosegli so lepo rast proizvodnje kot tudi ostale elemente gospodarjenja, splošna in osebna poraba pa se je gibala v mejah plana. Ob koncu poročila, ki so ga člani soglasno sprejeli pa je sekretarka Liljana Fer-folja dejala: „Če hočemo, da bo zveza komunistov odigrala res avantgardno vlogo delavskega razreda, se moramo vsi komunisti resno lotiti reševanja vseh problemov, ki nas pestijo pri našem delu ter se še bolj boriti za uveljavljanje samoupravljanja, saj le tako lahko rešimo težave, ki nas nemalokrat spremljajo.1* Vodstvo te 00 so soglasno zaupati Tatjani Komel. TOZD DELOVNA SREDSTVA , Vsebina in intenzivnost delovanja osnovne organizacije ZK v tq TOZD sta v obravnavanem obdobju sooblikovale predvsem aktualna gospodarska problematika v delovni organizaciji, urejanje družbeno ekonomskih odnosov, vprašanja organiziranosti in nadaljnjega razvoja, področja delitve osebnih dohodkov in vrsta drugih, prav tako pomembnih notranjih in zunanjih dogajanj, kjer je prav gotovo najpomembnejše vključevanje v aktivnosti po republiškem in zveznem kongresu ZKJ, v borbo za doseganje planskih ciljev, za večji itd. Po zadnji programsko volilni konferenci je bila aktivnost njihove 00 usmeijena pretežno v razreševanje problematike, ki je nastala z neuspelim referendumom za sprejem SaS in pravilnika o skupnih osnovah in merilih s področja osebnih dohodkov. Prav takrat se je pokazala nekakšna slabost njihovega delovanja, sqso sevključiti v reševanje že nastalih problemov, z realno oceno in zavzetim delovanjem pa so premalo prisotni med delavci v fazi priprav in odločanja o vseh pomembnih vprašanjih poslovanja in odnosov v DO. Delegati so poročila namestnika sekretarja Iva Ferija dopolniti v razpravi, istočasno pa so ga soglasno predlagati za sekretarja 00 Tovarne delovnih sredstev. Tokrat smo v tej številki na kratko pregledati delo 00 ZK v štirih TOZD Avtoelektrike, v eni prvih naslednjih številk pa bomo več prostora nameniti tudi delu osnovne organizacije v delovni skupnosti skupnih služb in če bomo dobili poročila, tudi ostalih, predvsem dislociranih 00 v temeljnih organizacijah Avtoelektrike. Marko Rakušček TOZD ANTENE, VRHNIKA Letos bodo izvoz podvojili2 Vse bolj zaostrene gospodarske razmere, ki še zlasti po izvozni plati puščajo nikakršnih improviziranj več, se v letošnjem letu zrcalijo v zahtevnih gospodarskih načrtih. V Široki potrošnji bodo v letošnjem V povsod bistveno več izvažali, zato izredno visok planirani indeks letošnjf izvoza v vrhniški temeljni organizaciji sploh ne preseneča: v plan so nad|, zapisali kar podvojen izvoz v primerjavi z lanskim! Kako bodo načrtovani indeks 211,5 tudi dosegli, je seveda že težje povedati, čeprav sami menijo, da možnosti za to so. Vseh naročil sicer še nimajo, urediti bodo morali tudi pereča vprašanja pri preskrbi s potrebnimi reprodukcijskimi materiali, vendar se pred težavami ne bodo skrivali. Načrtovanih 0,4 milijona dolarjev (kar sicer ni veliko, vendar predstavlja za 150-članski kolektiv veliko in težko izpolnjivo nalogo) je namreč številka, ki jo morajo doseči, da bodo kos plačevanju vse večjih zahtev dobaviteljev reprodukcijskih materialov po plačevanju participacij, in rednega uvoza. Sicer pa nameravajo v letošnjem letu povečati tudi fizični obseg proizvodnje (za 17 %) in domala podvojiti akumulacijo. To bo nujno zaradi v bližnji prihodnosti predvidene investicije v nove proizvodne prostore. Graditi nameravajo 1276 m2 veliko halo, kamor naj bi preselili montažne trakove in del skladišča. Novi prostori, ki naj bi jih po predvidevanjih pričeli graditi že v letošnjem letu, so predpogoj za prestrukturiranje proizvodnje, ki naf bi se vse bolj preusmerjala v izvozne tirnice. Sedanji prostori, čeprav že nekajkrat preurejeni, so postali pretesni (izvozno naročilo, ki so ga prevzeli konec lanskega leta, jih je na vseh koncih in krajih dobesedno zasulo z materialom in izdelki; skladiščiti so bili prisiljeni po hodnikih, pač povsod, kjer je bilo kaj prostora pa blaga ni bilo več kot za vagon....) in popolnoma neustrezni za ureditev tekoče, produktivnejše proizvodnje. Po izgradnji novih delovnih pro*1 rov naj bi v sedanjih organizirali pp zvodnjo polizdelkov, v 40 milijonov1 narjev vredno naložbo pa so že vŠ|1 tudi stroški za izgradnjo nove kotlov1 ce. Sedanje delovne prostore namreč vedno ogrevajo s tekočimi gorivi, bo ureditev kurišča na trdo gorivo in kle gradnja deponije za premog ena prvih zahtev, hkrati pa nujna še toli'^ bolj, ker sodi ogrevanje že zdaj i,,f ot »ozka grla«. P7 Značilnosti letošnjega poslovanja labi bodo v vrhniški temeljni organizaCndi podobne tistim, kakršne bodo v dnfoa temeljnih organizacijah. Še naprtiar predvidevajo ogromne težave z rešehali njem likvidnosti, saj obetov, da bi ptii dobili kvalitetne vire za obratna srpane stva kljub temu ni; poskušali bosrei zmanjšati odvisnost od dragih kredilcVce saj so morali lani samo za obresti o^K! teti 6 milijonov dinarjev. ate Načrti Vrhničanov so torej v Id^ njem letu pogumni, vendar pa je re^ zacija še vprašljiva. Sami bi bili nil,Vc, gam kos, vendar jih skrbi, kako bCe materialom. Že zdaj imajo namreč 'Dst like težave z dobaviteljem alumifl^ ( (Impol iz Slovenske Bistrice), ki' je|( letošnje leto ne obeta nobenega izb°j]0 šanja. Sprejete izvozne zadolžitve^ zahodnonemški trg, na katerega bo( predvidoma izvoz še krepili pa sevefy pomanjkanja materiala ne dopuščaj^ V tovarni so tu domala nemočni, z®!) seveda pričakujejo pomoč v sestavljtosi organizaciji, oz. Iskri Commerce, je Stane FleischiMlo br; aja ________________________JP< - FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani bo ORGANIZIRALA SEMINAR z naslovom: DRUŽBA, ZNANOST, TEHNOLOGIJA. Seminar bo predvidoma na Brdu v mesecu marcu 1984 v dneh od 12.—16. Vse informacije dobite v tajništvu fakultete na tel.: 265-161, int.: 253. črv ri edi elc ire Sl adr lab dr: bl: Potrebe po sodelavcih Na tem mestu bomo redno objavljali vsa prosta dela in naloge v Iskri, tako i* 10 redno delo kot za sodelovanje v občasnih projektno zasnovanih nalogah v okviru SOZD ali posameznih DO. Prav tako bomo v skladu z 89. členom samoupravnep* sporazuma o zdrulevanju v SOZD objavljali sproščene sodelavce, ki jim v TOZD " oziroma Delovni skupnosti ne moremo zagotoviti ustreznega dela ter tiste, ki sami n želijo menjati delo, bi pa radi ostali v Iskri. Objavljali bomo tudi razpise za vodilni in vodstvena dela in naloge. V glasilu, ki izhaja ob petkih bomo objavili vse potrebe, h ki bodo prispele k nam do vključno vsakega ponedeljka. F Objave zbira in ureja: Judita Bagon, SOZD Iskra DSSS, Trg revoludle 3, Ljubljena. E-11. telefon 213-213, int. 21-25. k ISKRA ZORIN TOZD CAOP, LJUBLJANA Delavski svet objavlja dela in naloge: Glavni raziskovalec Pogoji: — visoka izobrazba tehnične smeri (tehnična matematika, računalništvo); — tri leta delovnih izkušenj pri sistemskem programiranju na mikroračunalnikih; — aktivno znanje angleščine. Poleg z zakonom določenih in zgoraj navedenih pogojev bomo pri izbiri upoštevali tudi celovitost strokovnih znanj in osebnostnih vrlin in sposobnosti po družbenem dogovoru o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin. Dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z opisom dosedanjega dela in dokazilih o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa v kadrovsko službo na gornji naslov. O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 15 dneh po sprejemu sklepa o ime- > J( novanju na delavskem svetu TOZD. L ne. 1 z fka bi h ISKRA ZORIN TOZD INDOK 1. Patentni Inženir (na področju industrijske lastnine) Pogoji: Fakulteta za elektrotehniko II. st., zaželeno znanje tujega jezika, delovne izkušnje na področju razvoja in proizvodnje. Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili pošljite v 15 dneh na naslov Iskra ZORIN TOZD INDOK, Tržaška 2, Ljubljana. ISKRA INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO, TOZD Tovarna orodij Ljubljana,. Stegne 15 Komisija za delovna razmerja oglaša prosta deb in naloge asi iki ter a. ak' tai a i fei! IV C ič, ter tor at) rezka le c — 2 sodelavca Pogoji: poklicna kovinarska šola, 4 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela naj kandi- i dati pošljejo v 15 dneh po objavi v kadrovsko službo na naslov: Iskra Avtomatika He, TOZD Tov.orodij, Stegne 15 b. Kandidate bomo o izbiri obvestili najpozneje v 30 |0 dneh po končanem zbiranju ponudb. L, Čet --------------------------------------------------------------------------------L DOPISUJTE V NAŠE GLASILO čl k IE izhodišča za še bolj uspešno ^elo sindikata v nj{ Uti Na zasedanju sindikalne konference Iskre Kibernetike, ki je bilo 20. januarja 1984 v Kranju, so delegati obravnavali poročilo o delu konference v preteklem mandatnem obdobju in razrešili dosedanje organe konference. Za predsednika sindikalne konference je bil ponovno izvoljen Anton Čuda. Mira Zelnika so izvolili za njegovega namestnika, Vladimir Lampič pa je bil ponovno izvoljen za sekretarja SK. Zasedanja so se udeležili hidi glavni direktor Peter Kobal s sodelavci, predstavnica republiškega odbora sindikata elektrokovinske industrije Vida Prinčič—Gorjanc, predstavnik občinskega sveta ZSS Konrad DerHnk ter dosedanji predsedniki osnovnih organizacij sindikata ter komisij pri sindikalni konferenci. ros' pr ovl vit lovi reč -B----------------_____________ ’.z'ki„^e'u sindikalne konference v pre-1 ,ntrl 111 mandatnem obdobju je govoril 'a. L .nik Anton Čuda. Dejal je, da je 'lot1 Sln(*ikatov v Iskri Kibernetiki v ^ra/1'6171 Preteklem obdobju delovala jen!nera*1’ 80 bile pogojene z zao-iia(ahi|lm 8°sPodarskim položajem in zaCI1(ji,li'acijskimi ukrepi. Aktivnosti iflfead3*3 80 bile usmerjene predvsem v ap,rian'*iVania za Povečanje izvoza in še' li l.Sanje uvoza ter v spremljanje in ii pidi taa'e Planskih obveznosti. Za-sr^B(j °bčutnega padca življenjskega b^VemV^3 ie zveza sindikatov stalno iitOvre la'a socialne pogoje življenja de-i ^^ Jskre Kibernetike. -)ttežavam je delo konference isW -0 v skladu z začrtano organiza-let®, °ln vsebinsko spremembo: od fo-re3.no ke8a delovanja je bilo delo prene-nar v osnovne organizacije sindikata. b0jnel.avile so se tudi sindikalne sku-:č V;D ,.!n s svojim delom pokazale aktiv-riiC ^ Po uveljavljanju temeljnih pravic 'elo 1 samoupravnega odločanja. ’ suidikalne organizacije je teme-ve na uveljavljanju samou- boL ni.u odnosov in večji aktivnosti de- :ve^c,j; ičaijv Pudaljevanju poročila je predsed-zabliv Uaa Sovoril o delu komisij, ki so vlieosehVane Pb sindikalni konferenci, je, J ie Pohvalil uspešno delo komi- hmilo o ^ruzbeni standard, katere delo je br tv^3*1'2'13110 tak°> da so pobude za aia, nav° Posameznih primerov pri-Pnf 12 sindikalnih skupin. uspešnega dela komisij je kri-ri naPake, ki se še pojavljajo ednm • a*nem delovanju. Tako še el 0 ni uveljavljena oblika akcijskega ;ren anla sindikata s problemsko kon- adr^ s’ndikata z delegacijami je bil v (gi)em času boljši, vendar je ponekod dra' ^°VeZanost 8e prisotna, kar se Za Predysem v slabi prisotnosti de-k 'ina sejah skupščin in v odsotnosti k,Jnav stališč in mnenj sindikata v pPscmah SIS. —'evaremajhna ie bila tudi vloga izobra-sindikalnih aktivistov. Čeprav 3° osnove organizacije možnost, iticnp - j0 kandidate v sindikalne pori sole in na seminarje, odziv ni bil m r- Potrebne so pobude za nakup strokovne literature za sindikalne organizacije in izvršni odbor SK. Organizirati bo treba tudi več seminarjev o aktualnih vprašanjih. Kadrovsko šibkejšim organizacijam je bila nudena šibka pomoč, zato se niso znašle v novi organiziranosti, premalo so aktivne in usposobljene za izvajanje svojih funkcij. Delovanje delegatskega sistema je bilo na dnevnem redu skoraj vseh sestankov. Pomoč delegacijam s strani strokovnih služb je delegacije povezala in izboljšala vsebino dela. Premalo pa je bilo storjenega za povezavo delegacij z bazo, ker gradiva prihajajo prekasno in so preobsežna in težko razumljiva. Sindikalna konferenca se bo morala v prihodnje posvetiti tudi izboljšanju delovanja delegatskega sistema in problemom nezadostnega informiranja. Glavni direktor Peter Kobal je v razpravi obširno poročal o lanskoletnem poslovanju Kibernetike, o načrtih za leto 1984, o izvajanju investicijskih načrtov in dolgoročnem načrtovanju razvoja Iskre. Opozoril je tudi na nekatere slabosti, ki se pojavljajo v kolektivih, in na katere sindikalne skupine lahko vplivajo. Poudaril je problem nediscipline, saj je še dostikrat opaziti ljudi, ki ne delajo. Imamo še dosti rezerv, ki si jih v teh časih ne bi smeli privoščiti. Tudi glavni direktor je poudaril pomen obravnave . periodičnih in zaključnega računa, kjer je treba obvezno pregledati, kaj smo naredili in česa ne. Na podlagi razprav in slabosti v dosedanjem delovanju sindikalnih organizacij v Iskri Kibernetiki bo komisija, v sestavi Nace Pavlin, Anton Čuda, Vladimir Lampič, Štefan Perčič in Marjan Koren, pripravila zaključke in programsko usmeritev za delo konference in osnovnih organizacij sindikata. Zasedanje sindikalne konference Iskre Kibernetike bi bilo brez dvoma še bolj uspešno, če bi se v razprave vključili tudi delegati in predsedniki osnovnih organizacij sindikata. Kljub temu je bilo dovolj izhodišč in izzivov za uspešnejše delovanje v prihodnjem mandatnem obdobju. Skupaj jih moramo uresničiti! Alojz Boc n»0 tllematika pogovor z inovatorko Natašo Bu lovec Nataša Bidovec je lani pre-J6*3 občinsko priznanje ,Jno-^or leta“ in sicer za uspešno ^snovo in izdelavo program-*e8a paketa za izpisovanje diagramov poteka zveze v centra-EPABX 32 in EPABX 100. j ^komentiranje diagramov pote-.k ,^ za centrale PABX je prej pobilo !^Učno na ročni način. Delo asu Premem,be, ki so nastale v tem ie a.: P.a 80 vpisovali kar na originale in Hišo ustrezali za doku-v cntacijo. Možnost napak je bila veli-■ at° je Nataša napisala programski r„ Za avtomatsko izpisovanje dia-^ lov poteka zveze. Prednosti nove-lelav so Številne: omogoča iz-° dokumentacije o poteku obde-i it3°Ziva na P°dlagi dejanskih loti, 1 tabel v samem programskem si-. ‘m centrale (ročno se priredi samo La entar in sicer v katerem koli jezi-Ini k '• ka tiprP13^.™ 80 uporabni kot doku-30 L l’.?3! jih je možno izdelati za vsa-ta‘an* ^Html posebej. Večja je tudi [er Cnost diagramov poteka zveze, —zajeti iz delovnih pro- ■'iel omeniti tudi velik prihranek z >riix®a časa programerjev, boljšo It; S"e?ost računalniške opreme in .°* c’a se možnost napak zmanjša v “ J manjšo možno mero. Ker je pro- ----------- Inovatorka Nataša Bulovec. gram zgrajen modularno, je dodajanje novih podprogramov enostavno. Naši strokovnjaki so izračunali, da nam je Natašina inovacija prinesla 4.125.400 din prihranka v enem letu. Velika korist pa je dosežena tudi s sprostitvijo kadrov in računalniške opreme. Ta primer nam dokazuje, da lahko veliko prihranimo tudi z. inovacijo, ki ni tehnične, pač pa organizacijske narave. Inovatorka Nataša Bulovec je doma iz Poljč pri Begunjah. V Iskri se je zaposlila pred petimi leti. Zdaj je zaposlena v TOZD ZTS. Kot višji programer izdeluje programsko opremo za centrale SI 2000/010. Nataša: „Inovatorska dejavnost vsekakor lahko veliko prispeva k na- DO ŠIROKA POTROŠNJA, TOZD MONTAŽA, SP. IDRUA Možnosti za sodelovanje: GOMETAL : Iskra Pred dnevi smo bili v naši tovarni priča podpisu pogodbe med Iskro TOZD Montaža in GOMETALOM iz Gorice (Italija). GOMETAL je konzorcij obrtnikov — zamejskih Slovencev v Italiji. Gre za pogodbo o dolgoročni kooperaciji na področju razvoja, proizvodnje in prodaje agregatov za črpanje, klimatizacijo, hlajenje in ogrevanje z vgrajenimi elektromotorji, njihovih sestavnih delov in materialov za njihovo proizvodnjo. Bistvo tega sodelovanja je v tem, da si bo Iskra s tem zagotovila prodor nekaterih svojih izdelkov na italijansko tržišče, hkrati pa bi si preko ODMETALA zagotovila redno oskrbo z gredmi za motorje. Na podlagi pogodbe o dolgoročni proizvodni kooperaciji, naj bi Iskra in GOMETAL razvijala to sodelovanje še na številnih drugih področjih in v drugih oblikah, ter tako izboljšali svoje poslovanje, zlasti pa proizvodnjo. Sodelovanje naj bi npr. obsegalo tudi izmenjavo informacij o razvoju, ponudbah in prodaji tistih izdelkov, ki jih bosta partnerja skupaj proizvajala ali si jih dobavljala. Vrednost tega sodelovanja naj bi že v nekaj letih dosegla več milijard lir letno. Podpis te pogodbe pa je pomemben še z nekaterih drugih vidikov. Tako greza sodelovanje z zamejskimi Slovenci, za višjo obliko razvijanja stikov z rojaki onkraj meje, po drugi strani pa tudi za krepitev maloobmejnega gospodarskega sodelovanja, kar je tako v jugoslovanskem kot v italijanskem interesu. Neposredno pa ima od tega maloobmejnega sodelovanja korist tudi naša organizacija, saj je znano, da ostane delovnim organizacijam večji delež deviznega priliva, ustvarjenega skozi maloobmejno sodelovanje. predku, razvoju in pocenitvam proizvodnje itn. Vendar menim, da jt bila do nedavnega v naši delovni organizaciji premalo podprta. Ni bilo dovolj poudarka na njej, premalo je bilo storjenega ža njeno stimulacijo in popularizacijo. V Telematiki se je na bolje premaknilo takrat, ko je problematiko te dejavnosti začela urejati Mateja Šmalc. Pred nedavnim pa je delo na tem področju prevzela strokovna slu žba in pričakovati je, da se bo odšle vse skupaj odvijalo bolj sistematično Mislim, da bi bilo potrebno lju dem, sodelavcem, bolj podrobno pri kazovati, kakšne so prednosti in koristi od vsake inovacije. Privlačen mo tiv za spodbujanje inovatorske de javnosti je že dejstvo, da delavec z ino vacijo pogosto sam sebi olajša delo Prav tako pomemben je seveda mate rialni prihranek, ki ne gre le v korist inovatorja, pač pa tudi okolja, vseh delavcev. Če bi imeli sodelavci boljši vpogled v koristnost inovacij, na primer v mesečni kuverti, bi verjetno drugače gledali na inovatorje. Sama s tem sicer nimam težav, toda vem, da v marsikaterem okolju sodelavci z zavistjo gledajo na dosežke inovatorjev. Delavcem, potencialnim inovatorjem bi morali predstaviti tehnične in dmge probleme, ki obstajajo v delovni organizaciji. Z dobrim informiranjem, na primer z javnimi razpisi v našem glasilu, bi lahko marsikaj dosegli. V posamezni tehnični problem bi se lahko vključilo več inovatorjev s svežim načinom razmišljanja in različnimi idejami. Vsak predlog bi morali seveda simbolično nagraditi, vendar bi ob tem lahko za uporabo izbrali res najboljšo zamisel." Kazimir Mohar ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavcem in sodelavkam v Iskri Avtomatiki — TOZD AVN, Stegne, prav lepo zahvaljujem za darilo in prisrčne besede. Celotnemu kolektivu pa še naprej veliko delovnih ušpehovl Marija Stajnko Drzni letošnji planski cilji Strokovne službe v Iskri Avtoelektriki Nova Gorica so pripravile in izdale obsežen dokument, pomemben za slehernega zaposlenega, saj je v njem zapisan program za letošnje leto s planiranimi cilji. V programu zasledimo uvodoma splošni prikaz družbeno gospodarskega razvoja v letu 1984, mi pa se bomo nekoliko dlje pomudili pri planiranih ciljih za letošnje leto. Glede na predvidene možnosti proizvodnje in prodaje v letošnjem letu predvidevajo v Avtoelektriki 15 % rast proizvodnje po stalnih cenah. Tako je planirana vrednost proizvodnje 2.029.000 tisoč dinagev. Vrednost prodaje bč okrog 57 % večja, kot je vrednost ocenjene prodaje v preteklem letu. Plan izvoza predvideva 6 odstotno rast, to pa pomeni nekaj več kot 16 in pol milijonov dolarjev. Na konvertibilno tržišče bodo poslali za preko 12 milijonov dolarjev izdelkov, na klirinško blizu 3 milijone, dinarski posredni izvoz pa bo znašal nekaj več kot dva milijona dolarjev. In kako bo z uvoženim reproma-terialom? Predvidevanja kažejo, da bo treba s konvertibilnih tržišč uvoziti za preko 5 milijonov dolarjev repromateriala in režijskega materiala, iz klirinškega področja pa za 910 tisoč dolarjev. Projekcija devizno plačilne bilance predpostavlja, da bodo razpolagali s 45 % ustvarjenega deviznega priliva. V zadnjem mesecu letošnjega leta bo v Avtoelektriki zaposlenih po predvidevanjih 3339 delavcev. Povprečno, tekom celega leta pa bo 3263 zaposlenih kar pomeni 4,7 % rast glede na leto poprej. Celotni prihodek bo, tako izgleda, dosegel 48 odstotno rast glede na ocenjen celotni prihodek v lanskem letu. Vrednost porabljenih sredstev pa bo dosegla 68 % celotnega prihodka. V okviru porabljenih sredstev predstavlja poraba materiala in energije 67 % in je za 64 % večja od ocenjene porabe v letu 1983. Dohodek bo po planu za 42 % večji od ocenjenega v preteklem letu, čisti dohodek pomeni 46 % rast glede na dohodek v letu poprej, za plačilo vseh obresti pa bo potrebno okrog 253 % planiranega dohodka. Poglejmo sedaj na kratko še v delo službe za investicije. Le-ta bo v letošnjem letu usmerjeno poleg priprave in realizacije tekočih investicij, v spro-vajanje tekočih investicij v teku. Tako je v letošnjem predvidena zaključitev investicij v posebnem programu in investicije v tovarni odlitkov Komen — povečanje in modernizacija kapacitet obstoječe proizvodnje tlačnega liva in sanacija delovnih pogojev. Pripravljalna dela, ki so potekala že lansko leto in bodo zaključena v letošnjem prvem polletju pa se nanašajo na naslednje investicije: v tovarni malih zaganjalnikov — povečanje pro- (Nadaljevanje na 6. strani) SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana razpisuje v sodelovanju z Iskro DO ZORIN, TOZD Biro za industrijski inženiring STROKOVNO POSVETOVANJE na temo: SAMOUPRAVNI SPORAZUM O SKUPNIH OSNOVAH IN MERILIH ZA DELITEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE NA PODLAGI MINULEGA DELA dne 29. 2. 1984 (1 dan) dne 2. 3. 1984 (ponovitev) Posvetovanje je namenjeno sekretarjem DO in TOZD v SOZD Iskra, vsem strokovnim delavcem, ki projektirajo sistem delitve po delu in rezultatih dela in predstavnikom družbenopolitičnih organizacij, ki bodo tolmačili enotna izhodišča za delitev sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela v svojih sredinah. Na posvetovanju se boste seznanili z načinom uporabe samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela. VSEBINA: 1. Zakon o razširjeni reprodukciji in minulem delu (Poglavje o minulem delu) 2. Izhodišča za oblikovanje enotnega sporazuma o minulem delu v SOZD Iskra 3. Prikaz nekaterih rešitev o minulem delu v Sloveniji 4. Oblikovanje mase za osebne dohodke na podlagi minulega dela 5. Delitev mase osebnega dohodka na posameznega delavca 6. Praktični prikaz uporabe zahtev samoupravnega sporazuma 7. Razprava ČAS IN KRAJ: Posvetovanje bo v sredo 29.2.1984 in ponovitev 2.3. 1984 ob 8. v Klubu delegatov, Ljubljana, Puharjeva 7. VODJA POSVETOVANJA: Stane GALJOT, vodja oddelka za delitev po delu v TOZD Bil. CENA: V ceno 1.900 so vključeni stroški organizacije posvetovanja in kosilo. Za navedeno ceno bodo TOZD, oz. DSSS prejele račun na podlagi podpisane prijavnice. Potne stroške uredijo udeleženci v svojih TOZD, oz. DSSS. PRIJAVE: ’ * Udeleženci naj izpolnjene prijavnice pošljejo najkasneje do 20. 2. 1984 na naslov: SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana, Trg revolucije 3/XI. Podrobnejše informacije o posvetovanju lahko dobite pri Stanetu Galjotu na tel. št.: 061/222-963. j________ '___________________________j Avtomatizacija meritev in procesov V dneh od 21. 11. do 25. 11. 1983 je bila v avli poslovne stavbe CSA v Stegnah razstava razvojnih artiklov v TOZD RI. Poleg razvojnih izdelkov je bila razstavljena tudi domača merilna in kontrolna oprema, ki jo je izdelal oddelek meritae opreme iz sektorja elementi. Razstavljena oprema je prikazala kvalitativni pregled do sedaj izdelane opreme. Razstavljene so bile tako manjše merilne naprave kot sta digitalni števec ovojev za kontrolo števila ovojev pri navijalnih avtomatih in digitalni števec amper-ur za merjenje elektrine pri elektrokemičnih procesih, kakor tudi bolj zahtevne naprave kot sta univerzalna justima naprava za justiranje in kontrolo vseh vrst relejev tipa PR in digitalni merilnik upornosti za kontrolo toleranc upornosti navitij. Začetki dejavnosti oddelka segajo v leto 1975 in sicer v laboratoriju za kontrolo kvalitete v bivši tovarni Tela, čeprav je oddelek resnično zaživel šele v letih 1977—79, ko si je nabral dovolj izkušenj m se izpopolnil z ustreznimi kadri. Od leta 1979 sestavlja oddelek šest ljudi in sicer štirje diplomirani inženirji elektrotehnike in dva tehnika. Nastanek in formiranje oddelka je narekovala potreba po primerni merilni in kontrolni opremi, ki bi bila sposobna zagotoviti zahtevano stopnjo kvalitete izdelkom proizvodnje. Že sredi 70. let je postalo očitno, da na domačem trgu opreme za specifične izdelke preprosto ni, medtem ko je uvožena merilna oprema, posebej z zahodnega trga, predraga in v večini primerov premalo specifična za določen namen. Ta problem je v zadnjem obdobju še bolj pereč, tako da je dejavnost oddelka še bolj potrebna. V slabih petih letih obstoja je oddelek razvil preko 40 različnih merilnih in kontrolnih naprav, v glavnem za potrebe TOZD materialne proizvodnje v Avtomatiki. Izdelano opremo grobo delimo v pet skupin: stabilizirani napajalni viri, ju-stime naprave, kontrolne naprave, merilni instrumenti in razni manjši merilni in delovni pripoihočki. Prva skupina za- TRD, procentualni merilnik upornosti, merilnik majhnih upornosti (pod 1 , ), ki dosegajo svoj vrh v avtomatskem merilniku relejev — artistu, ki je sposoben v 2,5 sekundah izmeriti vse parametre preizkušanega releja. Četrta •skupina zajema merilne instrumente od digitalnih merilnikov toka, napetosti in upornosti do merilnikov kapadtivnosti in frekvenc, medtem, ko spadajo v peto skupino manjši merilni pripomočki za kontrolo posameznih funkcij izdelkov. Že na začetku je bil eden izmed zastavljenih ciljev oddelka avtomatizacija in robotizacija proizvodnje. Medtem ko je oddelek uspešno deloval na področju avtomatizacije pa je področje robotizacije ostalo neobdelano. Glavni vzrok je pomanjkanje sredstev za na- jema družino stabiliziranih napetostnih in tokovnih enosmernih in izmeničnih virov v obliki laboratorijskih napajalnikov ali programiranih napetostno-tokovnih generatorjev za vgradnjo v večje sisteme. Značilni predstavnik druge skupine je univerzalna justima naprava, namenjena kontroli vseh vrst relejev PR 42-59. Takih in podobnih naprav je izdelal oddelek prek 150 tako, da v bistvu pokrivajo vso proizvodnjo relejev v Avtomatiki. V tretjo skupino sodijo kontrolne naprave kot so kontrolna naprava za vse vrste časovnih relejev tipa TRC in Precizni merilnik upornosti. Posnetek prikazuje univerzalno justirno napravo PR 41-59. Drzni letošnji planski cilji (Nadaljevanje s 5. strani) izvodnje malih zaganjalnikov in kapacitet hladnega preoblikovanja ter vlaganja spremljajoče dejavnosti. Na ravni delovne organizacije izgradnja dislociranega obrata za proizvodnjo sestavnih delov v Predmeji v ajdovski občini, v tovarni žarnic v Ljubljani — izgradnja nadomestnega objekta, v TOZD Inštitut za avtoelektriko - izgradnja preizkuševalnice motorjev. Skladno s pripravo novih programskih investicij, bo investicijska dokumentacija izdelana za vse te in še za nekatere druge investicije kot so: tovarna avtoelektričnih vžigalnik sistemov Tolmin - modernizacija kapacitet in povečanje proizvodnje magnetnih vžigalnikov in drugih proizvodnih programov, tovarna genera-toijev in elektronike - modernizacija kapacitet in povečanje proizvodnje altematoijev, tovarna žarnic — modernizacija zmogljivosti za obstoječi proizvodni program in osvajanje novih bavo potrebne opreme, ki pa je v glavnem zahodnega izvora. Čeprav je to pereč problem celotne Avtomatike upamo, da bomo v letu 1984 lahko začeli delovati tudi na tem področju. Pahor Božidar TOZD TGA, RETEČE Boljše sodelovanje sindikata v matični tovarni in obratu DO AVTOMATIKA Kadri in zaposlovanje proizvodnih programov, tovarna vži-galnili tuljav Bovec — razširitev obsto-ječega proizvodnega programa in v tovarni velikih zaganjalnikov — prav tako razširitev obstoječega proizvodnega programa. Posvetimo za zaključek nekaj besed še tovarni delovnih sredstev. Njeni strokovnjaki so pričeli pred dvemi leti sodelovati s skupino avtorjev, ki je razvila elektronsko vezje za adaptivno krmiljenje procesa na strojih, ki obdelujejo z grezenjem. Naprava, ki so jo preizkusili pri zahtevnem zahodno-nemškem proizvajalcu je bila ugodno ocenjena, to pa je pripeljalo do odločitve, da se že takoj v letošnjem letu prične z izdelavo prototipov. Vse dosedanje delo in tudi delo v letošnjem letu sodi v razvoj, oz. pripravo za izdelavo elektroerezijskega stroja, ki ga nameravajo predstaviti leta 1986 na sejmu BIAM. Seveda jim vsi želimo, da bi vse skupaj potekalo brez zapletov! Marko Rakušček 2675 delavcev. V njenem desetletnem razvoju se je število zaposlenih povečalo za 1124 delavcev, kar pomeni, da je zaposlenost rasla po poprečni 3,8% stopnji. Temu skladno pa je rastel tudi dohodek in storilnost. V lanskem letu se je število zaposlenih povečalo za 119 delavcev, kar predstavlja 3,2% povečanja v,odnosu na leto 1982. Na dan 31. 12.1983 je bilo v DO zaposlenih 3799 delavcev, poprečno tekom leta pa 3698 delavcev. Rast poprečno zaposlenih v letu 1983 v odnosu naleto 1982 jeznašalale 1,6 %. Na nedavnem občnem zboru osnovne organizacije sindikata Tovarne gospodinjskih aparatov iz Reteč so pri ocenjevanju dela v preteklem obdobju precej pozornosti namenili tudi povezovanju dela osnovne organizacije v matični tovarni v Ratečah in dela sindikata v obratu v Azanji, (SR Srbija). Usklajevanje dela je bilo v začetku zelo težavno, saj v okviru koordinacijske konference na ravni TOZD delo nikakor ni uspelo zaživeti. Slednjič se je le izkazalo, da za povezovanje zadošča en človek, ki koordinira delo v obeh okoljih. Iskanje prave organizacijske oblike osnovne organizacije sindikata pa je bila tudi ena izmed pomembnejših nalog sindikata v preteklem obdobju; skrčili so izvršilni odbor OO, od katerega pričakujejo večjo učinkovitost, čeprav bo pravilnost take spremembe seveda potrdilo bodoče delo. Na občnem zboru so izvolili tudi nove člane komisij, ki delujejo v okviru osnovne organizacije (komisija za razvoj samoupravljanja, za kulturo in izobraževanje, za družbeni standard, za šport in rekreacijo, blagajna vzajemne pomoči) ter novo predsednico'osnovne organizacije sindikata. Izvoljena je bila Majda Bohinc. SF Letni plan kadrov v letu 1983 polnili 100%, ob tem pa zap^fj g g naše štipendiste vseh stopenj. V5 pravnikov v DO smo zaposJ|^||r< vključno s poklicno šolo pa prej^®» kar pomeni, da smo rast zaposj . ' pokrili izključno iz lastnih kad1 Mg £ virov. ^ V tem obdobju, to je od konsdl — i 'IISK DO, je značilen pozitiven trend ševanja izobrazbene strukture v nih. Največji porast izboljšanja1 zbene strukture od leta 1976 dž ležimo v lanskem letu in sicer: V skladu z določili samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana postaja dogovorjena kadrovska politika pomemben dejavnik na področju kadrovske dejavnosti v DO s posebnim poudarkom na skupnem planiranju in usklajevanju kadrovskih potreb in usklajenega zaposlovanja v okviru DO. Princip produktivnega zaposlovanja se je v lanskem in preteklih letih uveljavil tudi v naši DO, kot posledica stabilizacijskih in restriktivnih ukrepov gospodarjenja. Prav tako postaja pomembno tudi diferencirano zaposlovanje v okviru DO, kar pomeni, da se med drugim uveljavlja prioriteta zaposlovanja po programih, ki so strateškega pomena za DO. Zaradi tega je pomembno obravnavati rast zaposlovanja v okviru DO, med drugim tudi zato, ker se v okviru programskega prestrukturiranja izvaja tudi prestrukturiranje in razporejanje kadrov v okviru DO skladno s programsko usmeritvijo. Zaposlovanja kadrov iz zunanjih virov smo se posluževali predvsem v primeru potreb po visoko strokovnih (tehničnih, ekonomskih in komercialnih) profilih in v primerih nadomeščanja in ob tem zasledovali cilj prestrukturiranja kadrovskih potencialov. Ko se je DO AVTOMATIKA v letu 1975 samoupravno organizirala je štela \_stop. VS Mgr. Dr. VŠ SS PŠ 06-priuč. leto\_^ VII/1,VI1/2,VIII VI/1 V IV I,II,III 1985 376del. 189d. 745d. 958d. 1531d. 9,9% 5,0% 19,6% 25,2% 40,3% 1982 8,8% 4,7% 18,8% 25,5% 42,2% 1976 9,8% 4,5% 14,2% 25,0% 51,7% . S 5 ie«v denjt z za pc gelsl č slicij ^ dežu i getsl hov! jihoi I koti Razlogi za uspešno dvigovanje izobrazbene strukture zaposlenih so v pravilni ciljno usmerjeni štipendijski politiki, ustreznem zaposlovanju in izobraževanju zaposlenih. V DO je zaposlenih 2019 moških in 1780 žensk, njihova poprečna starost pa znaša 33 let tako pri moških kakor tudi pri ženskah. Fluktuacija kadrov v DO se je' v primerjavi z letom 1982 zmanjšala za 0,9% in znaša 4,3% brez upoštevanja odhodov v JLA, z upoštevanjem odhodov v JLA pa znaša 5,8%. V obeh procentih pa ni upoštevana migracija kadrov v okviru DO. V DO imamo med JHovna ‘ je p, drugim 19 dr. in mgr. elektrote^{^nir strojne in kemijske znanosti, ^ , 217 dipl. ing. elektrotehnike,^^0*’!1 ing. strojništva, 28 dipl. oec., I” C‘JS pravnikov, 10 dipl. org. dela. j vt elektrotehnike, 34 ing. strojni5*y. v ekonomistov, 278 elek11 - 1 nikov, 225 elektroni;''°c kov, 132 strojnih mehanik^™ v$ ključavničarjev, 96 orodjarjev, garjev, 34 finomehanikov. Vsehce|, ’ cev z osnovno šolo in manj pa j®, . 1499, ki so si pridobili določetfp®11 lovno usposobljenost na delu in^ močjo razljčnih oblik izobražen , 1 AJojz KkinL^ vucijsl nalni sign Jo; bni I redi i oječi °k ; dno •me; . enja t.roki Poti me ret: na Po 16 letih dela v obratu VF Keramik e v Stegnah je odšla v pokoj 49-letna Dt6~ ne Borič. V teh letih je opravljala različna dela v proizvodnji: »Začela sem s /roda. delom v pripravi mase, po štirih letih tega dela sem postala kurjač, kot pravim^'- kri cu, nato sem prebirala, vlagala v oblikovalnici. Nikoli mi ni bilo nobeno delop^in ko. Tudi sedaj bi še rada delala, pa sem morala zaradi zdravja v invalidski P~ ki Svojih 16 let v Iskri se bom rada spominjala, saj smo se s sodelavci lepo razunit‘< premagovanju težav in reševanju problemov pa sem vedno lahko računala na < _____ ško pomoč.« Tako je povedala Dragojla, ko je prišla, zdaj že kot upokojenka svoje nekdanje sodelavke, ki so ji za spomin na skupna leta izročile darilo. Pa _____ le to spominjalo nanje, saj se v letih skupnega dela stke toliko vezi, ki ostanejo, ' kot darilo, ki so ji ga izročili. Gotovo se bodo nekdanji sodelavci z Dragojlo st srečali, do takrat pa bodo skupaj na fotografiji, ki smo jo posneli na njenem1,1 njem delovnem mestu. SOZD ISKRA, Izobraževalni center Ljubljana razpisuje: Temeljni seminar za pripravo opravljanja strokovnega izpita f delavcev za delo v J zunanjetrgovinskih poslih |» v času od 5. 3. do 17. 3. 1984 v Red eo tih Delavci, ki opravljajo posle zunanjetrgovinskega prometa morajo imeti po zakojhi » o prometu blaga in storitev s tujino ustrezno strokovno izobrazbo in morajo izpolni® w vati druge pogoje, ki jih določi Gospodarska zbornica Jugoslavije v sporazumu zg® spodarskimi zbornicami republik in avtonomnihjjokrajin (Ur. 1. SFRJ 9-78J. Za g. lavce, ki so dolžni opraviti strokovni izp;t organiziramo kot pripravo z* izpit razpisal P seminar. mmar. Opravijenistrokovni izpit, ki je pogoj za delo v zunanjetrgovinskih poslih je hkr^j IZOBRAŽEVALNI PROGRAM: f — zunanjetrgovinsko poslovanje, 'V — zunanjetrgovinski in devizni režim SFRJ, — pravni posli v zunanji trgovini, — plačilni promet s tujino, " 1 — mednarodni transport in transportno zavarovanje, — carine in carinsko poslovanje, _ j ; — družbenopolitične in družbeno ekonomske osnove ureditve SFRJ ter druz zaščita. N ČAS IN KRAJ: Seminar se bo začel 5. 3. 1984 v Radencih. * q0 NOSILEC PROGRAMA: Gospodarska zbornica Slovenije z izvajalci: VEKŠ, ^c ribor, Ekonomska fakulteta, Ljubljana in DU Boris Kidrič. " 10 CENA: Cena seminarja je 6.500 din. Navedeni znesek bodo TOZD in DSSS vpla' j čale na naslov Gospodarske zbornice, na podlagi podpisane prijavnice kandidata. Pl^af; čilo pertzionskih in potnih stroškov uveljavljajo kandidati v svoji organizaciji. Cena ^ opravljanje strokovnega izpita znaša 1.800 din. p, PRIJAVE: Prijavnice naročite na telefon (061) 222-212, oziroma v Izobraževal’ d nem centru SOZD Iskra, Ljubljana, Trg revolucije 3 -XI in izpolnjene vrnite na isti n*1 j1 slov, najkasneje do 15. 2. 1984. Kasnejših prijav v nobenem primeru ne bomo mo£ > sprejeti. ISf^ AVTOMATIKA 1983 £ i zap' enj .gradnja distribucijskega ^gektroenergetskega h ^stema na območju /ektro Ljubljana konsO1 trend :ture zf išanjai 976 da sicer: Luč. ie« S^ct!em “Zasnov vodenja Elektro—energetskega sistema Sloveni-denr khi in z vključitvijo distrihudjskega omrežja v enoten sistem vo-asa n8’«80 tu<^ v ^e*ovn* organizaciji Elektro Ljubljana dane vse možnosti eefrsk aV'?ev *toncePta vodenja in nadziranja distribucijskega elektro-euer-sticii s‘s*ema- V ta namen je bila izdelana študija, na njeni osnovi pa invc- ^ dežuP? ^^umentacija za izgradnjo distribucijskega centra vodenja na se-'i Betelt il ^^'Ljubljana ter centrov za vodenje in vzdrževanje na petih ener-l. - bovl' .0*lm^čjih: Ljubljana—mesto, Ljubljana-okolica , Novo mesto, Tr- ’ ^ jj}, ojie m K°čevje, ki skrbijo za obratovanje in vzdrževanje postrojev na svo- : ^ Na imenovanih območjih je bila obnovitev oz. posodobitev več Potrebna, saj so nespremenjeni obratovali ie ZO let. ----1 ^ organizacija Elektro Ljub- l| cen,P°Verila izgradnjo štirih od Ctr0t6lttika °^el0vni organizaciji Av-MStl’ a> so h;i Sistemi. Konec leta iiibuciilkiSk eil^ene prve P0godbe za iee-> zjiteriLj center vodenja Ljubljana leia’,£ter , fnJa Ljubljana—mesto ter "T M1987 denja Ljubljana-okolica, v e 6 ,o m nPa Se Za ccnter vodenja Novo ktrfjP enter vodenja Trbovlje, laniko k e 5° vsebovale kompletno jev’ ^ Ine Vv’ 'zdelavo programske Vseh ektonv0 aparatume opreme, pa jCta4?, k° ureditev prostorov, o!očeV trr sPuščanje centrov v obrato-e!u ‘ntri se UStJCZno šolanje koristnikov. lbraze/ , kadijo postopno s tem, da bo Kletji J ijana, ki predstavlja koor-('"rlter za vsa oskrbovalna di-letu lof?dr0y.£;’ aktviviran zadnji. "ibrat,, je bil spuščen v posku-lest x anle Pr'- ! center za Ljublja-ičilišp’ etu 1984. pa se bodo redn°StL L Pri vključevanju cen-to H-. 0^ratovanje je pomembno n L. j6. Potrebno istočasno prik-aalnis all'usk0 vodene objekte na signal preizkusiti njihovo delovalo ■, u' kot lud‘ komandni smeri. bn-L \eVa ve*ik° koordinacijo z S rerln-1’ ^er se vsa dela izvajajo oiečih’m obratovanjem naprav, v ok z, nadz°mih mestih. dno kraTet'3^ fne faZC je bil Šumem .n°.*<*iUb osnovi Siemensovi ;v;J«Brretnf>aCI * P°iskati lastne rešitve za nam probieme. Računalniški sito neporLCe^mo8oča: -^^7omret°r ^ B,'“!i="J=Posawz„ih=lem=„,ov Osnovna naloga distribucijskega centra je nadzor in vodenje postrojev na tehnološko in organizacijsko zaključenem distribucijskem elektroenergetskem območju. V prvi fazi se bodo vanj stekali podatki iz posameznih centrov (javljanje, meritve in nekatere izračunane vrednosti). V drugi fazi pa bo distribucijski center v določenih časovnih obdobjih prevzemal funkcijo centrov vodenja. Torej bo mogoče iz distribucijskega centra preko centrov vodenja krmiliti posamezne razdelilne transformatorske postaje. Ob njem se bodo organizirale še ostale dejavnosti: analiziranje pogonskega stanja omrežja, okvar na omrežju, izvajanje omejitev porabe električne energije, vzdrževanje programske in strojne opreme, koordinacije vzdrževanja postroja itd. V zadnji fazi izgradnje procesnega sistema bo distribucijski center vodenja povezan z Območnim centrom za Savske elektrarne in z Republiškim cen- Dispečerski center vodenja DCVElektro Ljubljana-mesto. **£ 6ra*™ogo S„„je poda, 1 n0 ienka, Rcv Paje' teio, < jlo 'sl eni k1 — protokoliran je izbranih mernih veličin na način, ki zagotavlja optimalno izrabo vrednosti, — in povezavo z višjim centrom vodenja. Nekaj težav je bilo tudi z uvozom komponent za računalnik in periferijo. Ko je bila oprema že narejena, je Siemens ponudil u ugoden, triletni kredit, tako da je 1982. leta prispela prva pošiljka, v 1983. pa še preostali del potrebne opreme. Ob zaključku preteklega leta je bil zgrajen in 28. decembra spuščen v enomesečno poskusno obrar tovanje center vodenja Ljubljana-mesto. Istočasno pa so potekala montažna dela in preizkusi v centru za območje Ljubljana-okolica ter na centrih v Novem mestu in Trbovljah. Sistem vodenja in nadzora je organizacijsko sestavljen iz: DCV 0CV- SEL CV CV CV U-OKOIICA TRBOVLJE N. MESTO ! KOČEVJE j n-f i i i ! / j ,Me) i f 1» tp] S-fiRTPl frup] ij m LiJ / /f / /// P7! M I l I rR/pi^pifp-] L..— J :akoi >oinjf u zg1* Za*, zpisal (Ve leti kri nega "brata v otedršici lavcev^D610 ^poštenih SO de-tiehe ~ Fretesni prostori - Po- letih 1979 in 1980 so vpla-. i. Plačna los^et!0 Zače^i Lkati možnosti za neH Pr°8rama kam drugam. ™?ž2osti jebUa odprtje meh do takrat ni- Po dmoi e?e®a- industrijskega obra-i v J dovolf/V2™ pa bil° v Hotedr--'-‘ja ti de oT6 inatudi zani" mogbi leta los i' ?lxP,odl51 dogovorov 1 začeli obnavljati staro osnovno šolo in pripravljati prostore za proizvodne potrebe. Na začetku naslednjega leta je stekla poskusna proizvodnja lužnih črpalk. Na začetku so v tem obratu na dan naredili približno 2000 črpalk, zaposlenih pa je bilo okrog 30 delavcev. Takrat smo s tolikšno kohčino narejenih črpalk pokrili potrebe vseh domačih kupcev. S časom so se pokazale potrebe po izdelovanju črpalk za izvoz, pa tudi potrebe domačih kupcev so se bistveno povečale, trenutno pa so tolikšne, da bi morah narediti na dan več kot 3000 črpalk. Kljub temu, da se je tudi število zaposlenih povečalo na več kot 50, pa je zelo težko dosegati planirane količine predvsem zaradi premajhnih in tudi drugače neustreznih prostorov. Zelo se je namreč povečal pretok materiala in kot že rečeno je večje tudi število zaposlenih delavcev. Začasna rešitev bi bila v tem, da se pokrije dvorišče, kjer naj bi bilo skladišče, vendar to še ni narejeno. Daljša, dolgoročnejša rešitev pa je v novogradnji. Je pa lokacija obrata v trom vodenja, s čimer bo omogočen pretok informacij na oba višja nivoja ter sprejem iz sosednih območij. V posameznih centrih vodenja pa naj bi se zbirale informacije iz srednje napetostnega in nizko napetostnega omrežja, ki bodo prihajale iz objektov in nudile dežurnemu bremenilcu vpogled v trenutno stanje omrežja."Na podlagi tega stanja bo vodil in usmerjal odpravo napak ter vzpostavil breznape-tostno stanje za vzdrževalna dela na postrojih. Za -kvalitetno in strokovno opravljeno delo so v TOZD Sistemi podelili skupini, ki jo je vodil Željko Karaš kolektivno priznanje. Posebno priznanje za izdelavo programske opreme in testiranja računalniškega sistema je prejel tudi Borut Pavlin. Š.D. Hotedršici zelo ugodna, saj kraj leži ob glavni cesti, tako, da ni večjih problemov pri prevozu polizdelkov in izdelkov. So pa v zadnjem času določeni problemi pri oskrbi z reprodukcijskimi materiali, v zadnjem času pa se pojavljajo zastoji tudi zaradi redukcij električnega toka. Sicer pa je organizacija proizvodnje urejena tako, da v matični tovarni teče proizvodnja polizdelkov in osnovnih materialov, izdelava statoija, montaža in odprema pa v obratu. Velja pa povedati, da je obrat Iskre v Hotedršici za tamkajšnje krajane precejšnja pridobitev, saj se mladi po končanem šolanju lahko zaposlijo doma, enako tudi tisti, ki so se prej vozili v druge kraje, predvsem v Logatec. Ivan Lazar ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrija za elektroniko, telekomunikacije, elek-tromehaniko, avtomatiko in elemente — Ljubljana — Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika: Miloš Pavlica, odgovorni urednik: Dušan Željeznov, tehnični urednik: Janko Čolnar, novinar: Mara Ovsenik. — Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Kibernetika), Špela Dittrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Stane Fleischman (Široka potrošnja), Milan Krapež (IEZE), Kazimir Mohar (Telemati-ka), Marko Rakušček (Avtoelektri-ka) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. — Naslov: Ljubljana Trg revolucije 3, tel.: 213-213, int.: 34-95 do 34-98 — Tisk: Časopisno-tiskarsko podjetje PRAVICA-DNEVNIK, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasilo opreščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. /z tujega strokovnega tiska Pršilniki z zrakom Za pršilnike (spraye) uporabljajo kot pogonski plin freon. Znano je, da freon zdo onesnažuje okolje, saj načenja v vrhnjih plasteh zemHe zaščitno plast ozona. Znastveniki že dolgo časa opozarjajo, da bo treba v pršilnikih zamenjati plin. Prvi poskusi so nakazali možnost uporabe ogljikovega dioksida, vendar so sedaj Finci odkrili, da je mnogo bolje uporabljati kot pogonski plin - zrak, za sedaj samo tam, kjer v pršilniku niso lahko vnetljive snovi. Nov sistem terja sicer drugačno konstrukcijo ventilov, vendar je primeren za sleherno uporabo embalaže, kot so plastika, steklo ali kovine. S pritiskom na pršilnik bo uporabnik načrpal toliko zraka, da bo zatem lahko iztisnil določeno količino pršila. Nov sistem odlikuje nizka cena in velike možnosti uporabe. Taktel — vlakno prihodnosti Angleška firma ICI prikazuje na tekstilnih sejmih novo umetno vlakno taktel. Novo vlakno so razvijali tri leta in ima lastnosti poliestra ter nylona. Znano je, da so nylon popolnoma izrinila s tržišča druga vlakna zaradi neprijetne lastnosti skoraj neprodušnega dostopa zraka. Taktel je zelo podoben bombažu, ima pa lastnosti nylona s preprostim vzdrževanjem in privlačnim izgledom poliestra. Proizvajalec zatrjuje, da bodo novo umetno vlakno najprej uporabili pri izdelavi športne konfekcije, kjer so najbolj zaželene trpežne kakovosti umetnih vlaken. Letošnjo jesen lahko že pričakujemo tekstilne izdelke iz taktela. Vplinjanje odpadkov Angleško podjetje je izdelalo napravo za vplinjevanje organskih odpadkov iz gozda in polja z izkoristkom 65 do 80 %. 1 kg fesa tako daje 1 kilovat električne energije. Zmogljivost naprave je od 100 kg do 4,5 tone biomase na uro. Naprava lahko neprekinjeno deluje 12 mesecev. Sončna centrala V monakovski stanovanjski zgradbi je začela poskusno delovati majhna elektro-centrala na temelju sončne energije. Na strelu so uporabili Siemensove polprevod-niške elemente, ki dajejo na leto 5 tisoč kilovatnih ur električne energije. Mimo tega so sestavili tudi elektronski inverter, ki pretvarja enosmerno energijo, pridobljeno s strehe, v izmenično. Zahodnonemški časopis Die Zeit, ki poroča o tem navaja da novi inverter ni večji od aktovke. Inverter deluje na ta način: elektronski instrumenti merijo 500 tisočkrat v vsaki sekundi izmenično napetost v mestnem omrežju in v pravšnjem trenutku dovajajo isto napetost s strehe tako, daje solarna izmenična napetost sinhronizirana s tisto iz mestnega omrežja. S tem je izpolnjena zahteva mestne električne distribucije o vključevanju solarnega toka v mestno omrežje. Moduli s površino 50 m2 na strehi so sicer zaenkrat še predragi za serijsko uporabo, saj veljajo nad 100 tisoč mark. Sčasoma bo cena seveda nižja, dotlej pa bodo nemški strokovnjaki dobili z novim eksperimentalnim sistemom potrebne izkušnje. Emajliranje pločevine Tovarna Bayer je odkrila nov sistem emajliranja standardne jeklene pločevine. Po novem postopku emajliranja se osnovni in površinski sloj nanašata hkrati drug za drugim po sistemu mokro na mokro. Zatem se emajl suši in peče. Stroški so za polovico manjši, ker sušijo in pečejo samo po enkrat. Razen tega je površina ravna zaradi vlažnega nanosa. Sprememba tehnološkega postopka ne tega velikih inves- Visokonapetostni kabel Švicarji so iz 170/98 kV z žico nordel tovarne Du trajanja. Izolacija bakrene žice Tovarna Era Technology je izdelala nov postopek za izolacijo bakrene žice s steklasto ali oksidno prevleko. Dosedanji postopek izolacije s tanKim slojem sintetičnih smol (lakov) je znan in je splošno v rabi, vendar imajo organske prevleke pomanjkljivost, da ne zdržijo visoke temperature, prav tako pa se tudi pri visoki temperaturi zmehčajo in razpadejo, pri tem pa pride do preboja izolacije. Po novem postopku se izolacija nanaša na bakreno žico z jonsko radiofrekvenco. Take izolacije zdrže visoko temperaturo in ni mehaničnih poškodb pri zvijanju kablov. In še nekaj: zaradi uspešnejše izolacije je lahko električna naprava (npr. motor) manjše mase. Zobniki iz nylona Zobniki iz nylona, ki so vliti na injekcijski način, so veliko cenejši v primeriavi s kovinskimi. Zobniki so iz zmesi 13 % nylona, 40 % steklenih vlaken in 5 % moUbde-nsulfida (preostalega odstotka snovi tovarna ne navaja). Vlivanje zobnikov poteka pod pritiskom 280 kg na cm2. Zobniki imajo izredne lastnosti glede trdnosti in se tudi ne izrabijo. Odliv zobnikov tudi ne tega dodatne obdelave-. Zbral, prevedel in priredil Marjan Kraj yxs^x*i«v.1jae.i TiavA.uiidpciu3uu ».aoei ueiovne napetosti preseka 300 mm2. Žico so izolirali s sintetičnim kavčukom vrste Pont. Kabel se dobro zvija in ima veliko odpornost ter dolg vek Z N SOZD ISKRA Izobraževalni center Ljubljana razpisuje STROKOVNO POSVETOVANJE na temo: Razvoj pravnega sistema z vidika ekonomske stabilizacije dne 8.2.1984 (1 dan) Posvetovanje je namenjeno sekretarjem DO in TOZD v SOZD Iskra in vsem strokovnim delavcem, ki imajo pomemben vpliv na razvoj samoupravnega prava na vseh ravneh v SOZD Iskra. Na posvetovanju se boste seznanili z najnovejšimi stališči v zvezi z razvojem pravnega sistema ter vplivi teh sprememb na razvoj samoupravnega prava v združenem delu. VSEBINA: L Aktualna vprašanja razvoja pravnega sistema 2. Statusni položaj TOZD, DO in drugih oblik združevanja 3. Planiranje, vloga trga in delovanje enotnega jugoslovanskega tržišča 4. Razvoj normativnih dejavnosti v OZD 5. Zaposlovanje in delovna razmerja 6. Uresničevanje odgovornosti v pravni ureditvi S posvetovanjem bomo pričeli v sredo 8. 2. 1984 ob 9.uri v Klubu delegatov, Ljubljana, Puharjeva 7. VODJA POSVETOVANJA: Jože GOLOB. dipl. prav., DSSS, SOZD Iskra CENA: V ceno 600 din so vključeni stroški organizacije posvetovanja in kosilo. Za navedeno ceno bodo TOZD oziroma DSŠS prejele račun na podlagi podpisane prijavnice. Potne stroške si uredijo udeleženci v svojih TOZD oziroma DSSS. PRIJAVE: Udeleženci naj takoj pošljejo prijavo na naslov SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana, Trg revolucije 3—XI. Podrobnejše informacije o posvetovanju lahko dobite pri Jožetu Golobu, tel. št.: 061-213-213, int.: 31-94. V______________________________________________________________________y Z usklajenim delom do boljših poslovnih rezultatov Lansko leto je bilo za DO Elekttozveze prelomno, tako glede poslovanja, kot zaradi poenotenja akcij. DPO organizacije so odpravile marsikatero razhajanje in s tem tudi po tej strani dale osnovo za skupno delo. Posebej so se pri tem potrudile O O ZK in kot rečeno uspeh nf izostal. Sicer pa nam je nekoliko več o njihovem delu povedal predsednik akcijske konference ZK v DO Elektro-zveze Peter Manojlovič. »Delovanje OO ZK je v lanskem letu minile? predvsem v znamenju kvalitetnih sprememb. Te so se pokazale skoraj na vsakem koraku, saj smo uspeli odpraviti številna razhajanja iz prejšnjih let in uskladiti stališča. Vse to je potekalo vzporedno z izboljševanjem povezav med posameznimi temeljnimi organizacijami v naši DO in ob dobrem sodelovanju vseh DPO in vodilnih delavcev v TOZD ter še posebej z. vodilnimi delavci DO Elektrozveze. Vse to je vplivalo na hitrejše reševanje posameznih problemov in s tem tudi na izboljšanje poslovnih rezultatov, hkrati pa tudi na še večjo pripravljenost za izvrševanje delovnih nalog. V TOZD TTS, ki je imela ob koncu leta 1982 veliko izgubo, lansko leto pa je zaključila celo z ostankom dohodka se je to še posebej pokazalo. Prizadevnost delavcev v TOZD TTS je bila resnično izjemna, saj so velikokrat delali v podaljšanem delovnem času in ob sobotah ter nedeljah in s tem pokazali, da so kolektiv, ki se ne boji naporov in zna enotno ter učinkovito nastopiti. S postopnim reševanjem svoje devizne odvisnosti s povečevanjem izvoza in nadomeščanjem uvoženega materiala z domačim, bodo v bodoče lahko brez dvoma dosegali še ugodnejše rezultate. Pri tem naj dodam, da je bilo v lanskem letu zelo uspešno tudi pridobivanje deviznih sredstev od naših kupcev, ki so pokazali več razumevanja za devizno udeležbo pri nakupu uvoženega repromateriala. Veliko zaslug, da; so ta sredstva pridobljena v tolikšnem obsegu ima tudi prodajni sektor iz TOZD KI. Kljub očitnim spremembam na bolje pa ostaja v DO Elektrozveze še veliko odprtih vprašanj. Zato bomo morali na tem področju odločno nadaljevati z delom. Da je to še kako pomembno, smo lahko občutili lani, ko smo si zastavili določene cilje, npr. izvedbo referenduma o združitvi v DOf tik pred referendumom pa se je razširila informacija, ki je vnesla zmedo in nato še politično škodo. S tovrstnimi problemi smo tudi sicer imeli veliko opravka. Kljub temu lahko rečem, da smo’na tem področju precej naredili, kar dokazuje popolni uspeh decembrskega referenduma. Ob precejšnjem izboljšanju zaupanja delavcev v DPO je zelo pomembno, da smo z našim delom pripomogli k poslovnemu uspehu, saj je bil ta celo boljši, kot smo si ga v začetku leta optimistično zastavili. B.Č. C IZLET NA LIMBARSKO GORO V Planinska sekcija DO ISKRA Kranj bo v soboto, 11. februarja priredila izlet s Trojan čez Limbarsko goro do Moravč. Avtobus nas bo zjutraj ob 7. uri odpeljal izpred kranjskega hotela Creina na Troja-ne. Od tu bomo šli po Domžalski planinski poti čez hribčke na Limbarsko goro in sestopili v Moravče. Približno 4 ure bomo rabili za to pot. Domov se bomo vračali z rednim avtobusom skozi Ljubljano. Če bo prijav za izredni avtobus premalo, bomo šli na pot z rednim avtobusom ob 5.40. Vodnika Igor Kloar in Edo Erzetič priporočata udeležencem dobro zimsko pohodno opremo in smučarske palice. v Prijave in vplačila (20 din povratek plača vsak sam) sprejema Volga Pajk iz tajništva DO ERO, te.: 28-22, do srede 8. februarja. REKLAMNA PRODAJA: V$e Iskraše obveščamo, da DO EROše vedno prodaja omarice in mize KLIP KLAP z našlednititi ugodnostmi: -—41% nižje cene — možnost plačila v šestih obrokih — brez pologa — organiziranje dostave, če iz enega kraja naročite večje število izdelkov S primerjavo običajne in znižane cehe lahko izračunate, koliko bpste prihranili, če boste kupili: Nova Znižana Višina Izdelek cena cena obroka 1. Omarica KLIP KLAP 4 stojalo za omarico 9.797,95 din 6.858,55 din p Miva VI IP VI AP + omarica in stojalo 15.845,15 din 11.091,60 din 1.143.00 din 1.849.00 din 6 Izdelki so prvovrstni in imajo enoletno jamstvo. ® Omogočajo vam, da si na majhnem prostoru v hiši, garaži, kleti in podobnem uredite delavnico.' # Z nakupom omarice klip klap bo vaše orodje vedno urejeno in varno spravljeno. ® Omarico lahko pritrdite na steno, če pa jo želite premikati, pa na posebno stojalo. B Na mizi klip klap boste pritrjevali nove in stare klip klap priključke, upenjali obde-lovance različnih oblik ter jo uporabljali za razna druga dela. S Mizo klip klap boste lahko zložili ter z njo zaprli ter zaklenili omarico klip klap: Velikost omarice OM 210: i252'x 620 x 230. mm Velikost mize DM 201: delovna ploskev 1100 x 600 x 25 mm višina 775 mm Vse informacije dobite v Kranju, DO ERO, pri tovarišici Betka BOLKA (tel. 22-221, int.) ter v Ljubljani, pri Dragici BRZIN. Prodaja ERO. Trg revolucije 3 (tel. 213-213, im. 15-30). Če niste iz Kranja ali Ljubljane vam priporočamo, da vas sindikalni poverjenik zbere vaša naročila ter se z nami dogovori za način dostave. Ponuja se vam priložnost ki je ne kaže zamuditi! Iskrini likovniki razstavljajo na Jesenicah V petek, 27. januarja 1984, ob 18. je bila na Jesenicah otvoritev razstave likovnih del desetih likovnikov, članov društva likovnikov Iskre. Sodelovanje med likovniki DOLIK z Jesenic in Iskre je že tradicionalno in postaja vedno pomembnejše, tako za spoznavanje med umetniki, kakor za ogled umetnin. To pot na Jesenicah razstavljajo svoja dela naslednji Iskrini likovniki: Martin Goričanec, Franc Guček, Izidor Jalovec, Boris Lavrič, Mladen Radoj-čič, Tomaž Sebrek, Vladimir Sitar, Vida Štemberger ter Zlata Volarič in Jože Volarič. Na otvoritvi v novi galenji DOLIK se je zbralo večje število likovnikov in ostalih ljubiteljev te vrste umetnosti z Jesenic. Navzoče je najprej pozdravil Jože Varl, znani jeseniški delavec s področja kulture in dolgoletni urednik časopisa »Železar«. Nato je sledil kulturni program. Na gosli sta igrala Ana in Jože Bedič, Mojca Strgar in Jasna Ambrožič pa sta brali in recitirali pesmi Jožeta Volariča in prozo Zlate Volarič. O razstavi in razstavljenih delih je nato govoril mentor Iskrašev dr. Cene Avguštin. Med drugim je omenil, da je umetniška raven razstavljenih del v samem vrhu samorastniške ustvarjalnosti v Sloveniji ter, da je društvo uspešno in zelo aktivno. Razstava na Jesenicah v novi galeriji DOLIK bo odprta do 8. februarja 1984. Zlata Volarič ISKRA HORJUL Sindikalno prvenstvo v veleslalomu Športna komisija Iskre Elektronike Horjul je tudi letos organizirala prvenstvo tovarne v veleslalomu. Tekmovanja, ki se je odvijalo v nedeljo, 22. 2. 1984 na smučiščih v Šentjoštu, se je udeležilo 27 delavcev iz tovarne in kar več kot 50 tekmovalcev in tekmovalk iz okoliških vasi. Vendar pa prvenstvo ni minilo brez težav. Še med pripravami nanj je slabo kazalo, saj je bilo snega komaj dovolj, vreme in razpoloženje pa prav nič zimsko. Kljub temu so Člani ŠD Šentjošt pripravili progo, katero pa je v noči s sobote na nedeljo na debelo prekril novozapadli sneg. Toda tako organizator, kot tekmovalci se niso vdali. Družno so nanovo poteptali progo, ki je sicer ostala mehka, vendar ni to nikogar posebej motilo. Tudi sneženje, ki je ves čas spremljalo tekmovalce na progi, ni nikogar odvrnilo od namena, da preizkusi svoje smučarske sposobnosti. Rezultati: Iskra (2 teka): članice do 25 let: 1. Jelka Vrhovec (55.76), 2. Metka Krvina (56.78), 3. Joži Čepon (59.33); člani nad 35 let: 1. Anton Tominc (57.70), 2. Medic Janez (57.75), 3. Matija Kavčič (59.87); člani 25 do 35 let: 1. Darko Zdešar (5036), 2. Franc Leskovec (52,51), 3. Peter Janša (52.85), 4. Franc Vrhovec (53.11), 5. Franci Ogrin (58.68); člani do 25 let: 1 Hinko Košir (50.24), 2. Franci Vrhovec (51.45), 3. Stane Oblak (56.14), 4. Robi Malovrh (56.18), 5. Martin Mole (63.62); Ostali (1 tek): članice^ L Mihaela Oblak (28.03), 2. Marija Herič (28.92), 3. Mateja Logar (29.54), 4. Alenka Prebil (30.32), 5. Darinka Leskovec (30.65), itd. (uvrščenih 11 tekmovalk); člani: 1. Andrej Maček (23.62) 2. Janez Kozina (24.47), 3. Vinko Maček (24.52), 4. Andrej Potrebuješ (24.54), 5. Matjaž Filipič (24.58) itd. (uvrščenih 38 tekmovalcev). Po končanem tekmovanju je bila razglasitev rezultatov v prostorih kulturnega društva Šentjošt. Lične diplome in medalje je prvim trem iz vsake skupine podelil predsednik KS Horjul Pavel Zdešar, ki je čestital tudi ostalim tekmovalcem in jim zaželel še veliko športne sreče. Tako smo kljub težavam uspešno spravili pod streho še eno veleslalomsko prvenstvo Iskre Horjul. Jelka Vrhovec ZAHVALI Ob boleči izgubi drage mame MARIJE ŽUPANČIČ se zahvaljujem vsem sodelavcem montaže ploščatega releja za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in denarno pomoč. Vsem iskrena hvala I Mihaela Zupančič. Ob smrti moje drage mame ANČKE ALIČ se iskreno zahvaljujem vsem sodelavpem delovne organizacije Iskra-Avtomatika- TOZD Naprave za energetiko za podarjeno cvetje, izraze sožalja in za spremstvo na njeni zadnji poti Fani Kočar z družino. Časopisne novice V Iskrini tovarni Kibernetika v Kranju so, kot smo že poročali, izdelali nap!] za nadzor konice odjema električne energije. Z njo je mogoče pri večjih •j rabnikih uravnavati enakomeren odjem električne energije. Z napravo je m0' prihraniti od 10 do 15 % elektrike. Korak naprej pa so napravili v grosupeljski tovarni Black & Decker, kjeij pred časom razvit podobno napravo, ki že več mesecev uspešno deluje. PrihUf energ" ------ "* * " ' ’ * " ’ " rgije je pri njih še večji, saj je izračun prikazal, daje kar 33 %. Inovator Alojz Mencin, ki sicer dela v žužemberški tovarni Iskre, je pripij \ sistem, ki odpravlja konično porabo elektrike v industriji brez motenj v delo’ procesu. Za to skrbi posebna naprava, ki v primeru prekoračitve dovoljene p< preklaplja določene stroje in naprave na lastni agregat. Ta se avtomatično vklop1 porabnik se tako izogne prekoračitvi porabe. j Inovator je hkrati z lastno zamislijo povsem izključil tudi zaplete zaradi n3! delavcev, ki v posameznih okoljih skrbe za delovanje elektroenergetskih sisteff-■ I1LC saj nad porabo in preklapljanjem v celoti bdi avtomatika." - Delo, Ljubljana, zadnjem časti.SEJ za o81 Za gorenjsko gospodarstvo predstavljajo tečajne razlike v zadnjem težje breme, ki so nastale pri najemanju in odplačevanju tujih kreditov opreme in drugega. Ker delovne organizacije niso imele deviz za vračilo teh jih je zanje založila banka. Temeljna banka Gorenjske je na ta način odplačevfllr 27 milijonov dolarjev tujih kreditov. Pri tem je nastalo za 1,2 milijarde din* -M 27 milijonov dolarjev tujih kreditov. Pri tem je nastalo za 1,2 milgafde stroškov, oz. tečajnih razlik. Ker bi bilo z me, če bi morali sedmih letih jonov dinarjev), _____________________________________________________a____ jev). Od teh je le Iskra lani poravnala predlagano sedmino stroškov pri vrač* tujih kreditov. ..Beograjska Hitra pomoč bi morala dobiti novo telefonsko centralo v zaifr letošnjega leta, toda to ne bo mogoče. Iz ljubljanske Iskre so nam namreč sporo* da je tovarna v zadnjih mesecih lanskega leta delala samo za izvoz. Zato bo m0' Kranjski Glas je objavil obširen intervju z direktorjem Ljubljanske banki Temeljne banke Gorenjske Vladom Sodinom, ki je svojo prvo delovno dol#' ‘ciji pred mnogimi leti prevzel v Iskri. 11 na Za nas je morda pomemben njegov odgovor na vprašanje, kam bo tem«; So , banka letos investirala: Jiavo „Kreditno-monetama politika je za letošnje leto zelo restriktivna. Za in ves 6 ne ti smeli porabiti več kot lani. Če bomo zagotovili sredstva za redno reorot -ta Je bomo zagotovili sredstva za redno repro cijo, kot je "kratkoročno kreditiranje za selektivne namene - priprava izvori1 v Is "obno in če bo ostalo v predlanskem obsegu;.! ;p , izvoz, proizvodnja opreme in podob__________________________ ,___________________ r kar dovolj. V prvi vrsti bomo kreditirali investicije, ki bodo usmegene v izvoV n surovinsko bazo in nujni delež bo šel za kmetijstvo, ki nam bo zagotavljalo razsv no proizvodnjo hrane, in v turizem, ki bo usmerjen za tuje goste. Od večjih mvT cij bodo krediti le za elektrojeklarno II., ker se ta financira iz sredstev konzol^ slovenskih bank." [V dr -^tl o nz Zbral in uredil Marjan Pl' acij leže —4ndai leno RAZPIS XXII. ZIMSKO ŠPORTNIH IGER SOZD ISKRA Tako tili Is Propozicije za tekmovanje na XXII. zimskošportnih jgrah SOZD Iskra, ki Aljini 24. in 25. februarja 1984 v Gozd Martuljku in Kranjski gori. akor XXII. zimsko športne igre obsegajo tekmovalni disciplinski tek in veleslalom v0zn Udeleženci tekmovanja se lahko prijavijo v naslednje tekmovalne razrede: osti t TEKI: proč' moški: 10 km — tekmovalni razred A ' c (zajema tekmovalce, ki do 1. 1. 1984 niso dopolnili 30 let) nl_e! moški: 5 km — tekmovalni razred B (zajema tekmovalce, ki so do 1. L 1984 dopolnili 30 let in niso staref viai od 40 let) e i>v1 . jvjl moški: 5 km — tekmovalni razred C ,, ’ (zajema tekmovalce, ki so do 1. 1. 1984 dopolnili 40 let) ženske: 5 km — tekmovalni razred A (zajema tekmovalke, ki do 1. 1. 1984 niso dopolnile 30 let) riprs ženske: 5 km — tekmovalni razred B _ 3 Pora: (zajema tekmovalke, ki so do 1. 1. 1984 dopolnile 30 let in niso starejfelite ženske: od 40 let) 5 km — tekmovalni razred C (zajema tekmovalke, ki so do 1. 1. 1984 dopolnile 40 let) Tekmovanje v tekih bo 24. 2. 1984 ob 15. v Gozd Martuljku. VELESLALOM: bo dne 25. februarja 1984 ob 10. uri v Kranjski gori. moški: tekmovalni razred A (zajema tekmovalce do 24. leta starosti) moški; tekmovalni razred B (zajema tekmovalce od 25. do 29. leta starosti) moškktekmovalni razred C (zajema tekmovalce od 30. do 34. leta starosti) mošldi tekmovalni razred D (zajema tekmovalce od 35. do 39. leta starosti) moški-tekmovalni razred E (zajema tekmovalce od 40. do 44. leta starosti) moški tekmovalni razred F (zajema tekmovalce od 45. do 49. leta starosti) moški: tekmovalni razred G (zajema tekmovalce, ki so do 1. 1. 1984 dopolnili 50. let) ženskei tekmovalni razred A (zajema tekmovalke do 29. leta starosti) ženskei tekmovalni razred B (zajema tekmovalke od 30. do 39. leta starosti) | ženske: tekmovalni razred C (zajema tekmovalke, ki so do 1. 1. 1984 dopolnile 40. let) Rezultati tekmovanja v tekih in veleslalomu se ocenjujejo posamezno in ekipti1' Za ekipno uvrstitev se točkujejo teki in veleslalom najbolje uvrščenih iz vsakega pzi luno Preje Piro: Mal £je i aten anju e BI epro udi uma lela i Zai ade\ tema te zreda moških in žensk. Za nepopoldne ekipe se za ekipno uvrstitev štejejo kazenske točke zadnjega tri! movalca 1 lovalca v razredu, s pribitkom 500 KT. VM Pritožbe in ugovore bo reševala 5-članska komisija, ki jo bo imenovala komisija f $? šport in rekreacijo pri SOZD Iskra. Tekmovanja se lahko udeležijo samo člani SOZD Iskra, ki bodo svojo udeleži prijavili pri svojih referentih za šport in rekreacijo, pri DO SOZD Iskra. Vse delovne organizacije morajo svojo udeležbo prijaviti pismeno do 15. 02.19<| na naslov: »ISKRA« INVEST SERVIS, Področje za rekreacijo, Ljubljana, Trg revolucije * Za prijavo je veljaven seznam tekmovalcev, ki ga potrdi kadrovska služba. Prijava mora vsebovati: — priimek in ime tekmovalca • — rojstne podatke I — razred v katerem bo tekmoval V primeru spora ima komisija za pritožbe pravico identificirati tekmovalce s 1 močjo osebne izkaznice, vsi tekmovalci morajo na cilju imetTosebno Izkaznico,| kateri koli dokument, ki ima fotografijo (vozniško dovoljenje, potni list, itd.) in pot|i jeno zdravstveno izkaznico. Vsak tekmovalec mora tekmovati v svojem starostnem razredu. V primeru, da komisija za pritožbe ugotovi, da tekmovalec ni član SOZD Iskra,* da tekmovalec ne tekmuje v ustreznem razredu, diskvalificira vse tekmovalce delovf organizacije tekmovalnega razreda. Vodja ekipe je dolžan 60 minut pred začetkom tekmovanja javiti vodstvu tekmovl |' n ja vse nastopajoče tekmovalce. Naknadnih sprememb in prijav vodstvo tekmoval1) ne bo upoštevalo. Tekmovalci tekmujejo na lastno odgovornost. Prireditelj ne prevzame nobene c* ! govornosti za morebitne poškodbe. Organizatbr tekmovanja si pridržuje pravico, spremeniti čas in kraj tekmovanj3-1 bodo to zahtevale okoliščine. O tem bo vodstvo zimskošportnih iger SOZD Iskra pl1 vočasno obvestilo vse prijavljene. j •