Gradbeni vestnik letnik 75 september 2026 210 prof. dr. Tjaša Redek, univ. dipl. ekon. tjasa.redek@ef.uni-lj.si asist. dr. Eva Erjavec, mag. posl. ved eva.erjavec@ef.uni-lj.si Ekonomska fakulteta, Kardeljeva ploščad 17 1000 Ljubljana Znanstveni članek UDK/UDC 69:005.412(497.4) ANALIZA STANJA IN RAZVOJNIH PERSPEKTIV SLOVENSKEGA GRADBENEGA SEKTORJA Z VIDIKA PODJETIJ ANALYSIS OF THE CURRENT STATE AND DEVELOPMENT PROSPECTS OF THE SLOVENIAN CONSTRUCTION SECTOR FROM A BUSINESS PERSPECTIVE Povzetek Prispevek analizira stanje, razvojne perspektive in ključne omejitve slovenskega gradbenega sektorja z vidika podjetij. Anali- za temelji na anketi, izvedeni marca 2026, v kateri je sodelovalo 199 podjetij. Poseben poudarek je namenjen razlikam med uspešnejšimi in manj uspešnimi podjetji na področju agilnosti, digitalizacije, vlaganj v neotipljivi kapital ter pričakovanj glede poslovanja v letu 2026. Rezultati kažejo, da se uspešnejša podjetja od manj uspešnih najbolj razlikujejo po večji organizacijski in vedenjski agilnosti, medtem ko so razlike pri zaznanem pomenu investicij v neotipljivi kapital in pri digitalizaciji precej manj izrazite. Podjetja za leto 2026 večinoma pričakujejo stabilnost poslovanja, vendar ob izrazitih stroškovnih pritiskih, zlasti zaradi rasti stroškov dela, materialov in energije. Med najpomembnejšimi ovirami izpostavljajo tudi pomanjkanje ustrezne delovne sile, davčno in administrativno obremenitev ter regulatorno nepredvidljivost. Predlogi podjetij za izboljšanje poslovnega okolja so osredotočeni na davčno razbremenitev, zmanjšanje birokracije, večjo podporo investicijam ter izboljšanje kadrovske politike. Ključne besede: gradbeni sektor, uspešnost podjetij, agilnost, digitalizacija, neotipljivi kapital, poslovno okolje Summary The article examines the current state, development prospects, and key constraints of the Slovenian construction sector from the perspective of companies. The analysis is based on a survey conducted in March 2026, covering 199 companies. Particular attention is given to differences between more and less successful companies in terms of agility, digitalization, investment in intangible capital, and expectations for business performance in 2026. The findings show that more successful companies differ from less successful ones primarily in their greater organizational and behavioural agility, while differences in the perceived importance of intangible capital investments and digitalization are considerably less pronounced. For 2026, companies mostly expect business stability rather than major expansion, but under strong cost pressures, especially due to rising labour, material, and energy costs. Among the most important barriers, companies also emphasize the lack of adequately skilled labour, the tax and administrative burden, and regulatory unpredictability. To improve the business environment, companies emphasize focus mainly tax relief, less bureaucracy, stronger support for investment, and improvements in labour market and skills policies. Key words: construction sector, company performance, agility, digitalization, intangible capital, business environment prof. dr. Tjaša Redek, asist. dr. Eva Erjavec ANALIZA STANJA IN RAZVOJNIH PERSPEKTIV SLOVENSKEGA GRADBENEGA SEKTORJA Z VIDIKA PODJETIJ Gradbeni vestnik letnik 75 september 2026 211 iprof. dr. Tjaša Redek, asist. dr. Eva Erjavec ANALIZA STANJA IN RAZVOJNIH PERSPEKTIV SLOVENSKEGA GRADBENEGA SEKTORJA Z VIDIKA PODJETIJ 1 UVOD Gradbeni sektor je eden ključnih segmentov slovenskega go- spodarstva, saj pomembno prispeva k ustvarjanju dodane vrednosti (6,7 % BDP), zaposlovanju ter razvoju infrastrukture in širšega gospodarskega okolja. Zaradi svoje povezanosti z drugimi dejavnostmi, kot so industrija, energetika in storitve, ima pomembno multiplikativno vlogo ter vpliva na investicij- sko aktivnost in gospodarsko rast. Hkrati je to panoga, ki je iz- razito ciklična in občutljiva na makroekonomske spremembe, kar povečuje pomen razumevanja dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost podjetij v tem sektorju. Kljub relativno velikemu ekonomskemu pomenu se gradbeni sektor sooča z vrsto strukturnih izzivov. Panogo zaznamuje iz- razita razdrobljenost, saj v njej deluje približno 25.000 podjetij, med katerimi prevladujejo mikro in mala podjetja, kar omejuje izkoriščanje ekonomij obsega in zmanjšuje investicijsko sposob- nost. Produktivnost, merjena z dodano vrednostjo na zaposle- nega, kaže na izrazit zaostanek za predelovalnimi dejavnostmi, kar kaže na relativno nizko učinkovitost sektorja. Dodatna ome- jitev je nizka stopnja digitalizacije. Sektor se sooča tudi z izrazi- timi kadrovskimi izzivi, povezanimi s pomanjkanjem ustrezno usposobljene delovne sile. Ti pritiski so dodatno okrepljeni z rastjo cen materialov, energije in dela ter z administrativnimi in regulatornimi ovirami, kar ustvarja negotovo poslovno okolje. Osrednji cilj prispevka je analizirati značilnosti poslovanja pod- jetij v gradbenem sektorju ter preučiti razlike med uspešnej- šimi in manj uspešnimi podjetji, zlasti na področju agilnosti, digitalizacije in vlaganj v neotipljivi kapital. Poseben poudarek je namenjen identifikaciji ključnih dejavnikov, ki prispevajo k poslovni uspešnosti podjetij, ter razumevanju njihove vloge v pogojih povečane negotovosti in strukturnih omejitev. Metodološko analiza temelji na kvantitativni obdelavi anketnih podatkov, zbranih med podjetji v gradbeni dejavnosti v Slove- niji. Uporabljene so deskriptivne statistične metode za prikaz osnovnih značilnosti vzorca ter metode večrazsežnostne ana- lize, kot so analiza glavnih komponent (PCA) in razvrščanje v skupine, ki omogočajo identifikacijo razlik med podjetji gle- de na njihovo uspešnost, vedenjske značilnosti in investicijske vzorce. Takšen pristop omogoča celovitejši vpogled v hetero- genost sektorja in boljše razumevanje dejavnikov, ki vplivajo na poslovno uspešnost. Pri interpretaciji rezultatov je treba upoštevati določene ome- jitve raziskave. Te izhajajo predvsem iz strukture vzorca, v ka- terem prevladujejo mikro in mala podjetja, ter iz dejstva, da podatki temeljijo na samoocenah respondentov, kar lahko vključuje določeno stopnjo subjektivnosti. Poleg tega presečni značaj podatkov ne omogoča analize dolgoročnih trendov ali vzročno-posledičnih povezav med posameznimi dejavniki. Prispevek je strukturiran v več poglavjih. V drugem poglavju so predstavljeni značilnosti gradbenega sektorja v Sloveniji in dejavniki uspešnosti podjetij v gradbenem sektorju. V tretjem poglavju sta predstavljena metodologija raziskave in opis ana- liziranega vzorca. Sledi empirična analiza v četrtem poglavju, ki vključuje pregled značilnosti poslovanja podjetij ter primer- javo med uspešnejšimi in manj uspešnimi podjetji. Prispevek se zaključi z razpravo, v kateri so rezultati umeščeni v širši kon- tekst, ter s sklepnimi ugotovitvami in implikacijami za prakso in nadaljnje raziskave. 2 ZNAČILNOSTI GRADBENEGA SEKTORJA V SLOVENIJI IN DEJAVNIKI USPEŠNOSTI 2.1 Značilnosti gradbenega sektorja Gradbeni sektor v Sloveniji je pomemben segment nacional- nega gospodarstva, saj prispeva približno 6,7 % BDP in zapo- sluje okoli 85.000 ljudi [Statistični urad Republike Slovenije, 2025]. Gre torej za strateško pomembno panogo, ki ima velik vpliv na gospodarsko aktivnost, investicije in razvoj infrastruk- ture. Po krizi (2009–2014) je sektor okreval in v zadnjih letih ponovno raste, vendar ga zaznamujejo izrazita razdrobljenost, nizka produktivnost in visoka cikličnost. V panogi prevladuje- jo mikro in mala podjetja, kar omejuje izkoriščanje ekonomij obsega in krepi cenovno konkurenco, ki se pogosto osredoto- ča na zagotavljanje najnižjih cen, zlasti v okviru javnih naročil. Produktivnost, merjena z dodano vrednostjo na zaposlenega, je v letu 2024 znašala 38.199 evrov in zaostaja za predelovalni- mi dejavnostmi (56.114 evrov), hkrati pa so prisotne velike raz- like med posameznimi podpanogami, kar kaže na heteroge- nost sektorja oseb [Statistični urad Republike Slovenije, 2025]. Gradbeništvo je izrazito ciklično in močno odvisno od doma- čega trga, zaradi česar je občutljivo na makroekonomska ni- hanja in investicijske tokove. Pomembna značilnost sektorja je tudi relativno nizka stopnja digitalizacije, le okoli 10 % podjetij v gradbenem sektorju je visoko digitalno naprednih, medtem ko približno 36 % podjetij še vedno sploh ni digitaliziranih, di- gitalne investicije pa so usmerjene predvsem v kratkoročne operativne učinke, medtem ko strateški vidiki ostajajo manj iz- postavljeni. Sektor se sooča tudi z izrazitimi izzivi na trgu dela, zlasti s pomanjkanjem ustrezno usposobljenega kadra, visoko fluktuacijo in naraščajočo odvisnostjo od tujih delavcev (53 % vseh zaposlenih v sektorju predstavljajo tujci [Statistični urad Republike Slovenije, 2025]), kar dodatno povečuje stroškovne pritiske. Ti pritiski so okrepljeni še z rastjo cen materialov in energije ter z administrativnimi in regulatornimi bremeni. 2.2 Dejavniki uspešnosti podjetij v gradbeništvu Dejavniki uspešnosti v gradbenem sektorju presegajo zgolj tradicionalne vidike stroškovne učinkovitosti in vključujejo širši nabor strateških usmeritev. V sodobni literaturi se uspešnost podjetij pojasnjuje skozi kombinacijo notranjih in zunanjih dejavnikov, pri čemer imajo ključno vlogo predvsem notranje zmogljivosti podjetij, kot poudarja pristop na osnovi virov (angl. Resource-Based View – RBV), po katerem trajna konkurenčna prednost izhaja iz edinstvenih, težko posnemljivih virov, kot so znanje, organizacijske sposobnosti, inovativnost in človeški kapital [Barney, 1991]. Med ključnimi dejavniki se izpostavlja uvajanje inovacij in digitalizacije, pri čemer imajo pomembno vlogo napredna orodja, kot so informacijsko modeliranje gra- denj (siBIM) in uporaba dronov, ki prispevajo k večji učinkovi- tosti v izvedbi. Pomemben dejavnik uspešnosti je tudi usmer- jenost v trajnostni razvoj, z vključevanjem obnovljivih virov energije, zelenih praks ter odpornih (angl. resilient) rešitev kot odgovor na podnebne spremembe. Nadalje je za dolgoročni uspeh ključnega pomena sodelovanje med različnimi deležni- ki, vključno z državo, industrijo in znanstveno sfero, preko jav- no-zasebnih partnerstev, ki omogočajo hitrejšo implementa- cijo projektov. Pomembno vlogo ima tudi učinkovito upravlja- nje človeških virov, predvsem z vidika reševanja pomanjkanja Gradbeni vestnik letnik 75 september 2026 212 delovne sile in razvoja kompetenc skozi izobraževanje in uspo- sabljanje. Ne nazadnje je uspešnost odvisna tudi od sposob- nosti proaktivnega upravljanja tveganj, vključno z ekonom- skimi, zdravstvenimi in geopolitičnimi šoki, kar zahteva visoko stopnjo prilagodljivosti [Gupta et al., 2026]. Poleg statičnih virov sodobni pristopi poudarjajo pomen dina- mičnih sposobnosti (dynamic capabilities), ki podjetjem omo- gočajo zaznavanje sprememb v okolju, njihovo interpretacijo ter pravočasno prilagajanje strategij in poslovnih procesov [Te- ece et al., 1997]. V gradbenem sektorju se to odraža predvsem v organizacijski agilnosti, sposobnosti hitrega odzivanja na tržne spremembe ter učinkoviti integraciji digitalnih tehnologij in inovacijskih rešitev. Empirični rezultati potrjujejo, da uspešnejša podjetja izkazujejo višjo stopnjo prilagodljivosti, več vlagajo v neotiplji- vi kapital ter učinkoviteje izkoriščajo znanje in organizacijske prakse za izboljšanje svoje konkurenčnosti [Adarov et al., 2022; Corrado et al., 2013; Pereira et al., 2021]. Na drugi strani zunanji dejavniki vključujejo širše poslovno okolje, ki pomembno vpliva na uspešnost podjetij. Gradbeni sektor je izrazito izpostavljen makroekonomskim nihanjem, regulativnim spremembam ter stroškovnim pritiskom, zlasti na področju dela, materialov in energije, hkrati pa se sooča s pomanjkanjem ustrezno usposobljene delovne sile ter institu- cionalnimi omejitvami, kot so birokracija in nepredvidljivost zakonodaje [Thum-Thysen et al., 2019]. Poleg tega literatura poudarja pomen trajnostnega javnega naročanja kot enega ključnih dejavnikov uspešnosti v sodobnih gradbenih projek- tih. Med najpomembnejšimi dejavniki uspeha na tem podro- čju izstopajo močna zavezanost države, razvoj trga zelenih gradbenih materialov ter vključevanje naprednih trajnostnih tehnologij, zlasti v javnem sektorju, medtem ko zasebni sek- tor večji poudarek namenja izobraževanju in usposabljanju za trajnostne prakse [Van Nguyen, 2023]. Ti rezultati potrjujejo, da uspešnost gradbenih projektov ni več odvisna zgolj od opera- tivne učinkovitosti, temveč vse bolj od sposobnosti integracije trajnostnih načel, inovacij in organizacijskih zmogljivosti v ce- loten proces nabave in izvedbe projektov. 3 METODOLOGIJA IN ZNAČILNOSTI ANALIZIRANIH PODJETIJ 3.1 Metodologija Glavni cilj analize je preučiti razlike med bolj in manj uspešni- mi podjetji v gradbenem sektorju v Sloveniji, predvsem na po- dročju internacionalizacije, digitalizacije, vlaganja v neotipljivi kapital pa tudi načrtov za prihodnost (tudi za leto 2026) ter glede percepcije pomena ovir, ki izhajajo iz poslovnega okolja. Analiza temelji na anketnih podatkih, ki so bili zbrani marca 2026. Vprašalnik je vseboval 18 vprašanj, večina vprašanj pa je imela več podvprašanj, kar je skupaj omogočalo analizo 163 spremenljivk. Vprašalnik je po vsebinskih sklopih zajemal splo- šne podatke o podjetju (velikost, ciljne trge, panogo), uspeš- nost podjetja, načrte za 2026 v primerjavi z letom prej, digitali- zacijo, inovativnost, vlaganja v neotipljivi kapital ter percepcije ovir v poslovnem okolju. Na anketo, ki smo jo poslali vsem pod- jetjem v sektorju z vsaj 5 zaposlenimi, je odgovorilo 199 podje- tij, od tega je bilo 88 izpolnjenih popolnoma. V vzorcu so bila zajeta podjetja gradbeništva (SKD-panoga F). 46 odstotkov je bilo mikro podjetij z največ 9 zaposlenimi, 46 odstotkov malih podjetij z 10 do 49 zaposlenimi, srednjih pod- jetij (s 50 do 249 zaposlenimi) je bilo 6,5 %, 2 podjetji pa sta bili veliki. Analiza distribucije podjetij po uspešnosti, ki smo jo merili z dodano vrednostjo na zaposlenega, je pokazala, da le dobra petina podjetij poroča, da presega 45 tisoč evrov doda- ne vrednosti na zaposlenega, samo 11 % respondentov pa je preseglo 60 tisoč evrov na zaposlenega, kar je blizu povprečne dodane vrednosti v Sloveniji. 3.2 Značilnosti poslovanja podjetij Podjetja v gradbenem sektorju svojo konkurenčno uspešnost najpogosteje ocenjujejo kot primerljivo s konkurenti, pri čemer delež podjetij, ki se ocenjujejo kot bistveno bolj uspešna, osta- ja relativno nizek (Slika 1). Najvišje samoocene so povezane z vidiki kakovosti, zvestobe strank in ugleda podjetja, kar kaže, da podjetja svojo konkurenčno prednost vidijo predvsem v necenovnih dejavnikih in dolgoročnih odnosih s kupci. Nas- Slika 1. Samoocena uspešnosti podjetij v primerjavi s konkurenti: delež respondentov, ki je izbral določen odgovor Podatki: Anketa. 23% 28% 29% 37% 49% 50% 51% 46% 61% 55% 56% 57% 52% 58% 52% 50% 50% 46% 32% 35% 35% 29% 29% 29% 29% 28% 23% 21% 23% 20% 20% 11% 10% 7% 6% 8% 6% 4% 4% 4% 7% 5% 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% Zvestoba strank Kvaliteta izdelkov Splošen ugled podjetja Vključenost podjetja v sodelovanje z najboljšimi dobavitelji oziroma… Produktivnost podjetja Konkurenčnost cene Obsega gradbenih aktivnosti Inovativnost podjetja Pridobivanje naročil Dodana vrednost na zaposlenega Rast prodaje Rast tržnega deleža na obstoječih trgih Uvajanje novih proizvodov oz. storitev Dobičkonosnost sredstev (ROA) bistveno manj uspešni manj uspešni enako uspešni kot konkurenti bolj uspešni bistveno bolj uspešni prof. dr. Tjaša Redek, asist. dr. Eva Erjavec ANALIZA STANJA IN RAZVOJNIH PERSPEKTIV SLOVENSKEGA GRADBENEGA SEKTORJA Z VIDIKA PODJETIJ Gradbeni vestnik letnik 75 september 2026 213 protno so nižje ocenjeni kazalniki, povezani z dobičkonos- nostjo, rastjo tržnega deleža in dodano vrednostjo, kar nakazu- je omejitve pri doseganju višje ekonomske učinkovitosti. Rezultati hkrati potrjujejo, da podjetja kot ključne dejavnike uspešnosti prepoznavajo predvsem operativne in stroškovne vidike poslovanja. V ospredju so zniževanje proizvodnih stro- škov, povečevanje produktivnosti dela ter zagotavljanje konku- renčnih cen, kar odraža izrazit pritisk na stroškovno učinkovi- tost in cenovno konkurenco v panogi. Pomembno vlogo imajo tudi hiter razvoj novih izdelkov ali storitev ter razvoj strankam prilagojenih rešitev, kar kaže na potrebo po kombinaciji učin- kovitosti in prilagodljivosti. Podjetja v gradbeništvu svojo uspešnost gradijo na prepletu stroškovne konkurenčnosti, kakovosti in sposobnosti prilagajanja tržnim zahtevam, vendar z omejenim prebojem v višje segmente dodane vrednosti. V povprečju podjetja v gradbenem sektorju izkazujejo razme- roma visoko stopnjo agilnosti, saj se večina respondentov stri- nja s trditvami, ki opisujejo prilagodljivo in odzivno delovanje podjetij (Slika 2). Največ podjetji agilnost dosega z aktivnim spremljanjem najboljših praks v panogi, s hitrim odzivanjem na poteze konkurentov ter prilagajanjem poslovnih praks na podlagi povratnih informacij strank. To kaže na tržno usmerje- nost podjetij ter sposobnost učenja iz okolja. Relativno visoka je tudi sposobnost podjetij za prepoznava- nje sprememb na trgu in identifi ciranje novih priložnosti, kar potrjuje njihovo prilagodljivost v dinamičnem poslovnem okolju. Nekoliko nižje so redno izvajanje notranjih in zunanjih izobraževanj ter pomen oblikovalskih storitev pri uvajanju no- vih izdelkov ali storitev. To nakazuje, da podjetja sicer razvija- jo operativno agilnost, vendar obstaja prostor za izboljšave na področju sistematičnega razvoja kompetenc in inovacijskih procesov. Podjetja se zavedajo pomena agilnosti poslovanja v gradbeni- štvu, pri čemer ta temelji predvsem na odzivnosti, prilagajanju trgu in prenosu znanja, manj pa na formaliziranih procesih učenja in dolgoročnem razvoju organizacijskih zmogljivosti. Prepoznavanje pomena mehkih dejavnikov rasti produktivnosti je v gradbenem sektorju prisotno, vendar so njihove prioritete predvsem usmerjene v izboljšanje notranjih procesov in orga- nizacije (Slika 3). Najvišje ocenjena dejavnika sta organizacijske izboljšave in izboljšave poslovnih procesov ter usposabljanje in Slika 2. Agilnost (strinjanje s trditvami, ki opisujejo agilnost podjetij) Slika 3. Vlaganje v mehke dejavnike rasti: Kako pomembne so za uspešnost vašega podjetja investicije v naslednje mehke dejavnike rasti produktivnosti? (zelo malo–zelo močno) (N = 64) Podatki: Anketa. Podatki: Anketa. 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% Oblikovalske storitve so pomembne pri uvajanju novih izdelkov/storitev na trg. Redno izvajamo notranja in zunanja izobraževanja za zaposlene. Hitro identificiramo nove priložnosti za izboljšanje ponudbe našim strankam. Naše podjetje redno presoja posledice spreminjanja tržnega povpraševanja po naših novih izdelkih in storitvah. Naše podjetje hitro prepozna spremembe na svojem trgu (npr. konkurenca, regulacija, demografija). Naše podjetje se hitro odziva na poteze konkurentov. Naše podjetje aktivno spremlja najboljše prakse v naši panogi. Svoje prakse spreminjamo na podlagi povratnih informacij strank. Zaposleni si pogosto izmenjujejo praktične izkušnje. Sploh se ne strinjam Se ne strinjam Niti niti Se strinjam Povsem se strinjam 1 1,5 2 2,5 3 3,5 4 4,5 5 Organizacijske izboljšave in izboljšave poslovnih procesov Usposabljanje in izobraževanje zaposlenih Krepitev blagovnih znamk in ugleda podjetja Podatkovne baze in programska oprema Dizajn Raziskave in razvoj (kar ni vključeno v prejšnjih kategorijah) Nakupi patentov in licenc iprof. dr. Tjaša Redek, asist. dr. Eva Erjavec ANALIZA STANJA IN RAZVOJNIH PERSPEKTIV SLOVENSKEGA GRADBENEGA SEKTORJA Z VIDIKA PODJETIJ Gradbeni vestnik letnik 75 september 2026 214 izobraževanje zaposlenih, kar kaže na zavedanje podjetij o po- menu učinkovitega upravljanja in razvoja človeškega kapitala za dolgoročno uspešnost. Relativno visoko podjetja ocenjujejo tudi krepitev blagovnih znamk in ugleda podjetja, kar nakazuje postopno preusmerjanje k tržni diferenciaciji. Na drugi strani so nekoliko nižje ocenjene investicije v podat- kovne baze in programsko opremo, dizajn ter raziskave in ra- zvoj, kar kaže na še neizkoriščen potencial na področju digitali- zacije in inovacijskih aktivnosti. Najnižjo pomembnost podjetja pripisujejo nakupom patentov in licenc, kar kaže omejeno upo- rabo formalnih mehanizmov prenosa znanja in tehnologij. Rezultati so skladni tudi s kvalitativnimi ugotovitvami anke- te, kjer podjetja opozarjajo na pomanjkljivosti na področju menedžerskih in organizacijskih kompetenc: »Veliko podje- tij je zraslo iz garaže, lastniki imajo zelo osnovno znanje o vodenju podjetij, ekonomiki in trženju.« To dodatno potrjuje, da kljub prepoznavanju pomena mehkih dejavnikov ostajajo omejitve pri njihovem sistematičnem razvoju. Z vidika digitalizacije je napredek v gradbenem sektorju raz- meroma počasen in neenakomeren. Iz prikazanih rezultatov (Slika 4) je razvidno, da največji delež podjetij (približno 36 %) sploh ni digitaliziran oziroma ne uporablja novih tehnologij, medtem ko je27 % podjetji na začetnih stopnjah digitalizaci- je, kjer šele uvajajo osnovne digitalne rešitve. Približno tretjina podjetij je deloma digitaliziranih, kar pomeni, da so posame- zni procesi digitalno podprti, vendar še ne obstaja celovit in integriran sistem. Nasprotno je delež tehnološko naprednih podjetij in t. i. digitalnih šampionov skupaj nižji od 10 %. Takšna struktura kaže na izrazit razkorak med podjetji, ki di- gitalizacijo že aktivno uvajajo, in tistimi, ki zaostajajo. Digitali- zacija se v praksi pogosto uporablja predvsem za optimizacijo posameznih operativnih procesov, ne pa kot strateško orodje za preoblikovanje poslovnih modelov. Kljub prepoznanemu pomenu digitalnih tehnologij njihov dejanski vpliv na konku- renčnost sektorja ostaja omejen, kar nakazuje na pomemben neizkoriščen potencial za izboljšanje produktivnosti, inovativ- nosti in dolgoročne uspešnosti podjetij. 4 ANALIZA RAZLIK MED USPEŠNEJŠIMI IN MANJ USPEŠNIMI PODJETJI NA PODROČJU INVESTICIJ IN OBNAŠANJU PODJETJA S pomočjo metode razvrščanja v skupine (angl. clustering) smo podjetja razdelili v dve skupini: bolj in manj uspešna.1 Podjetja smo razdelili na podlagi vprašanja, v katerem smo podjetja prosili, da ocenijo svojo primerjalno uspešnost s kon- kurenti po 13 dimenzijah, in sicer glede kvalitete, cene, inova- tivnosti, produktivnosti, dodane vrednosti, rasti prodaje, tržne- ga deleža, ugleda med kupci, zvestobe kupcev, sodelovanja, dobičkonosnosti sredstev (ROA), splošnega ugleda podjetja ter uvajanja novih proizvodov. S pomočjo PCA smo najprej oblikovali tri dimenzije, nato pa na podlagi teh razdelili pod- jetja v dve skupini: boljšo in slabšo. V analizo smo vključili vse ankete, ki so bile izpolnjene za relevantna vprašanja, skupaj 96. Slika 4. Digitalizacija Podatki: Anketa. 1 (Podjetje še ni digitalizirano, novih tehnologij tudi ne uporabljamo. ); 36% 2 (Podjetje je začetnik na področju digitalizacije in uvajanja novih tehnologij. Z digitalizacijo ali avtomatizacijo šele začenjamo. Poslovni procesi večinoma niso digitalizirani. Uporabljamo zelo malo ali nič novih tehnologij, kot so IoT, umetna inteligen; 27% 3 (Podjetje je deloma digitalizirano. Poslovni procesi so deloma digitalizirani. Na ta način izvajamo/nadzorujemo predvsem procese v proizvodnji, nimamo pa še celovitega sistema digitalnih rešitev. Tehnologij, kot so IoT, umetna inteligenca, roboti itd., n; 29% 4 (Podjetje je zelo napredno na področju digitalizacije in uvajanja novih tehnologij. Veliko procesov je digitaliziranih. Uporabljamo tudi izbrane/določene napredne nove tehnologije, kot so CRM, CPM, ERP, delo v oblaku, IoT, umetna inteligenca, roboti itd.; 8% 5 (Podjetje je digitalni šampion, saj uporablja številne nove tehnologije. Procesi so večinoma digitalizirani. Uporabljamo vse nove tehnologije, ki so za nas relevantne. Nove tehnologije tudi razvijamo oz. prilagajamo potrebam podjetja.); 1% 1 Pri izbiri metode razvrščanja smo se odločili za omenjeno kombinacijo PCA in K-means clusteringa, saj je ta v primerjavi z dru- gimi metodami (samo K-means, Ward, PAM (K-medoidov) pokazala najboljše rezultate glede kakovosti razvrščanja, robustnosti in zmanjšanja vpliva multikolinearnosti med spremenljivkami. Indeks Calinski-Harabasz je pri PCA + K-means znašal 68,57 v pri- merjavi z 41,53 pri navadnem K-means, kar kaže na bolj kompaktne in jasneje ločene skupine. Visoka koreliranost spremenljivk Q5 (Cronbach α = 0,934) pri razvrščanju na vseh 13 dimenzijah vnaša odvečnost informacij, ki jo PCA odpravlja s strnitvijo v tri neodvisne komponente (75,1 % pojasnjene variance). Hkrati se pri vzorcu 72 enot razmerje enot na dimenzijo izboljša s približno 5,5 na 24, kar poveča stabilnost rešitve. Ujemanje z drugimi metodami (90–93 %) potrjuje robustnost rešitve, ki pripelje do dveh skupin. prof. dr. Tjaša Redek, asist. dr. Eva Erjavec ANALIZA STANJA IN RAZVOJNIH PERSPEKTIV SLOVENSKEGA GRADBENEGA SEKTORJA Z VIDIKA PODJETIJ Gradbeni vestnik letnik 75 september 2026 215 V prvo skupino, ki jo sestavljajo uspešnejša podjetja glede na lastno primerjalno oceno, je bilo razvrščenih 47 podjetij. Med njimi je 55 % malih podjetij, 6 % pa srednje velikih, preostala so mikro podjetja. Drugo skupino, ki vključuje manj uspešna pod- jetja, sestavlja 49 podjetij; tudi v tej skupini prevladujejo mikro podjetja, ki predstavljajo 41 % vseh podjetij v skupini, medtem ko srednja podjetja in eno veliko podjetje skupaj predstavljajo dobrih 9 odstotkov vseh podjetij v tej skupini, preostalo pa so mala podjetja. Podjetja smo povprašali tudi o višini ustvarjene dodane vred- nosti na zaposlenega v letu 2025. V skupini manj uspešnih podjetij je samo petina podjetij poročala, da je dodana vred- nost na zaposlenega znašala več kot 45 tisoč evrov. V skupini uspešnejših podjetij je bil delež takšnih podjetij okoli 35%. Slika 5 prikazuje samoocene podjetij glede njihove uspešnosti v primerjavi s konkurenti na Likertovi lestvici od 1 do 5, kjer vred- nost 1 pomeni bistveno manj uspešno, vrednost 3 enako uspeš- no, vrednost 5 pa bistveno bolj uspešno podjetje. Prav ta samo- ocena je bila uporabljena kot osnova za razvrščanje podjetij v skupine. Rezultati kažejo izrazite razlike med skupinama v vseh obravnavanih dimenzijah. Te razlike so pri skoraj vseh kazalni- kih tudi visoko statistično značilne (p = 0,000), izjema je le kon- kurenčnost cen, kjer je statistična značilnost razlik nižja, vendar še vedno prisotna (p = 0,004) (glej tudi tabelo A1 v prilogi). Slika 6 prikazuje primerjavo povprečnih vrednosti izbra- nih kompozitnih indeksov med obema skupinama podjetij ter tako podaja strnjen pregled razlik, ki jih v nadaljevanju podrobneje obravnavamo po posameznih vsebinskih sklopih. Slika 6. Primerjalna ocena uspešnosti podjetij v obeh skupinah Slika 5. Primerjalna ocena uspešnosti podjetij v obeh skupinah (1 = bistveno manj uspešno, 5 = bistveno bolj uspešno) Podatki: Anketa. Lasten preračun. Podatki: Anketa. Lasten preračun. iprof. dr. Tjaša Redek, asist. dr. Eva Erjavec ANALIZA STANJA IN RAZVOJNIH PERSPEKTIV SLOVENSKEGA GRADBENEGA SEKTORJA Z VIDIKA PODJETIJ Gradbeni vestnik letnik 75 september 2026 216 Posamezni indeksi so izračunani kot povprečja odgovorov na petstopenjski Likertovi lestvici. Indeks uspešnosti temelji na povprečju 13 samoocen podjetij glede njihove primerjalne uspešnosti v odnosu do konkurentov. Indeks neotipljivega kapitala je oblikovan kot povprečje sedmih postavk, ki se na- našajo na pomen podatkovnih baz, patentov, organizacijskih izboljšav, usposabljanja, blagovnih znamk, dizajna in raziskav ter razvoja za uspešnost podjetja. Indeks operativnih učinkov digitalizacije povzema sedem ocen kratkoročnih koristi digita- lizacije, kot so znižanje stroškov, izboljšanje kakovosti, večja sle- dljivost, učinkovitejše upravljanje zalog, manj administrativnih obremenitev, večja fleksibilnost in hitrejša odzivnost. Indeks strateških učinkov digitalizacije pa temelji na šestih postav- kah, ki merijo dolgoročnejše učinke tehnologije, med drugim razvoj novih poslovnih modelov, oblikovanje novih rešitev za kupce, ustvarjanje težje posnemljivih konkurenčnih prednosti in povečevanje dodane vrednosti. Indeks izvozne usmerjenosti je izračunan kot povprečje treh postavk o pomenu posamez- nih izvoznih trgov oziroma usmerjenosti podjetja na trge Zahodnega Balkana, Evropske unije in drugih držav. Iz prikazane slike je razvidno, da Skupina 1 pri skoraj vseh in- deksih dosega višje povprečne vrednosti kot Skupina 2. Najiz- razitejša razlika se pojavi pri indeksu uspešnosti, kjer je razko- rak med skupinama največji, kar potrjuje smiselnost izvedene razvrstitve podjetij, ta razlika je tudi visoko statistično značil- na. Blizu značilnosti (Preglednica A2) je tudi razlika indeksa, ki meri pomen neotipljivega kapitala za uspešnost podjetij (p = 0,051), preostale razlike, čeprav so (razen inovativnosti), v prid boljše skupine, pa niso statistično značilne. Digitalizacija je pomembna tako za operativno kot za dolgoročno uspeš- nost v obeh skupinah, tudi delo na tujih trgih je pomembno v obeh skupinah. 4.1 Investicije v neotipljivi kapital, agilnost podjetja in uspešnost Zaradi hitrih sprememb na trgih in naraščajoče negotovosti postaja agilnost podjetij eden ključnih dejavnikov uspešnosti v sodobnem poslovnem okolju. Agilnost omogoča podjetjem, da zaznavajo spremembe, se nanje pravočasno odzivajo ter prilagajajo svoje strategije, procese in ponudbo, kar je še po- sebno pomembno v dinamičnih in projektno usmerjenih pa- nogah, kot je gradbeništvo (Audretsch & Belitski, 2021; Pereira et al., 2021; Teece et al., 1997). V tem kontekstu agilnost presega Opis Povprečje Sk. 1 Povprečje Sk. 2 Razlika p (Mann- Whitney) Značilnost Agilnost podjetij Aktivno spremljanje najboljših praks v panogi 4.18 3.74 0.44 0.004 ** Hitro odzivanje na poteze konkurentov 4.08 3.64 0.44 0.006 ** Spreminjanje praks na podlagi povratnih informacij strank 4.28 3.85 0.44 0.006 ** Redno presojanje posledic spreminjanja tržnega povpraševanja 3.92 3.69 0.23 0.075 Hitro prepoznavanje sprememb na trgu 3.95 3.69 0.26 0.154 Hitra identifikacija novih priložnosti 4.03 3.51 0.51 0.005 ** Pomembnost oblikovalskih storitev 3.46 3.38 0.08 0.773 Redna notranja in zunanja izobraževanja 3.79 3.56 0.23 0.199 Izmenjava praktičnih izkušenj med zaposlenimi 4.26 3.82 0.44 0.003 ** Investicije v neotipljivi kapital Podatkovne baze in programska oprema 2.95 2.76 0.20 0.247 Nakupi patentov in licenc 2.77 2.78 -0.01 0.879 Organizacijske izboljšave in izboljšave poslovnih procesov 3.27 3.12 0.15 0.214 Usposabljanje in izobraževanje zaposlenih 3.25 3.10 0.15 0.221 Krepitev blagovnih znamk in ugleda podjetja 3.30 3.12 0.17 0.065 Dizajn 2.95 3.02 -0.07 0.546 Raziskave in razvoj 2.91 2.98 -0.07 0.435 Preglednica 1. Ocena pomena investicij v posamezne dimenzije neotipljivega kapitala za poslovno uspešnost (1 = sploh ni pomembno, 5 = zelo je pomembno) in strinjanje s trditvami o obnašanju podjetja (1 = sploh se ne strinjam, 5 = popolnoma se strinjam)2 Podatki: Anketa. Lasten preračun. 2 V vprašalnik smo vključili tudi dimenzijo dizajna, ki je lahko za podjetja, ki opravljajo širši nabor gradbenih del, tudi pomembna. Neznačilnost razlik in pa nizka ocena kažejo, da za dani nabor podjetij ta dimenzija vseeno ni ključna. prof. dr. Tjaša Redek, asist. dr. Eva Erjavec ANALIZA STANJA IN RAZVOJNIH PERSPEKTIV SLOVENSKEGA GRADBENEGA SEKTORJA Z VIDIKA PODJETIJ Gradbeni vestnik letnik 75 september 2026 217 zgolj operativno fleksibilnost in vključuje širše organizacijske sposobnosti, kot so učenje iz okolja, hitra prilagoditev poslov- nih modelov ter učinkovita izraba informacij. Literatura poudarja, da je agilnost tesno povezana z dinamič- nimi sposobnostmi podjetij, ki omogočajo zaznavanje prilož- nosti, njihovo izkoriščanje ter preoblikovanje organizacijskih virov (Teece et al., 1997). Podjetja z razvitimi dinamičnimi spo- sobnostmi so bolje pripravljena na soočanje z nepredvidljivimi spremembami ter lahko hitreje uvajajo inovacije, kar nepos- redno vpliva na njihovo konkurenčnost in dolgoročno us- pešnost (Pereira et al., 2021). Agilnost tako predstavlja ključni mehanizem, preko katerega podjetja pretvarjajo svoje vire in znanje v dejanske poslovne rezultate. Je pa agilnost tesno povezana tudi z drugimi notranjimi dejav- niki, zlasti z znanjem, kompetencami in organizacijskimi pra- ksami. Raziskave kažejo, da sposobnost podjetij za učinkovito uporabo digitalnih tehnologij in izkoriščanje potenciala neo- tipljivega kapitala v veliki meri temelji prav na njihovi agilnosti ter razpoložljivosti ustreznih znanj (Čater et al., 2021; Erjavec & Redek, 2022). Brez teh komplementarnih sposobnosti podje- tja težje prepoznajo strateški pomen inovacij in digitalizacije ter jih učinkovito vključijo v svoje poslovanje. Hkrati literatura opozarja, da tudi zunanji dejavniki, zlasti in- stitucionalni in regulativni okvir, pomembno vplivajo na razvoj agilnosti podjetij. Regulativni sistemi, ki niso dovolj prilago- dljivi hitro spreminjajočim se tehnologijam in poslovnim mo- delom, lahko omejujejo inovacije ter zmanjšujejo sposobnost podjetij za prilagajanje (Crouzet & Eberly, 2019). V takšnih razmerah postaja organizacijska agilnost še pomembnejša, saj podjetjem omogoča, da kljub omejitvam okolja ohranjajo konkurenčnost in izkoriščajo nove priložnosti. Teoretične in empirične ugotovitve poudarjajo, da imajo zna- nje in t. i. mehki dejavniki rasti, kot so digitalizirane informacije, inovacijski kapital in kompetence, ključno vlogo pri povečeva- nju produktivnosti (Corrado et al., 2016, 2019; Piekkola et al., 2025). Ob tem hitre spremembe v tržnem okolju dodatno iz- postavljajo pomen agilnosti podjetij, ki omogoča učinkovitejše prilagajanje in odzivanje na nove razmere (Redek et al., 2022). V raziskavi smo zato podjetja vprašali, kako ocenjujejo pomen vlaganj v dejavnike neotipljivega kapitala za svojo uspešnost ter kako se prilagajajo spremembam na trgu (Preglednica 1). Uspešnejša podjetja se od manj uspešnih najbolj jasno razli- kujejo na področju agilnosti poslovanja, medtem ko so razlike pri investicijah v neotipljivi kapital precej manj izrazite. Pri agil- nosti so statistično značilne razlike ugotovljene pri petih od devetih postavk. Uspešnejša podjetja bolj aktivno spremljajo najboljše prakse v panogi, se hitreje odzivajo na poteze konku- rentov, pogosteje prilagajajo svoje prakse na podlagi povratnih informacij strank, hitreje prepoznavajo nove priložnosti ter v večji meri spodbujajo izmenjavo praktičnih izkušenj med za- poslenimi. Pri drugih vidikih agilnosti, kot so redno presojanje posledic sprememb v tržnem povpraševanju, hitro prepozna- vanje sprememb na trgu, pomen oblikovalskih storitev ter re- dna notranja in zunanja izobraževanja, razlike med skupinama niso statistično značilne. Pri investicijah v neotipljivi kapital med skupinama ni stati- stično značilnih razlik pri nobeni od obravnavanih dimenzij. To velja za podatkovne baze in programsko opremo, patente in licence, organizacijske izboljšave, usposabljanje zaposlenih, krepitev blagovnih znamk, dizajn ter raziskave in razvoj. Čeprav uspešnejša podjetja pri nekaterih postavkah, zlasti pri krepit- vi blagovnih znamk in ugleda podjetja, izkazujejo nekoliko višje povprečne vrednosti, te razlike niso dovolj izrazite, da bi jih lahko šteli za statistično značilne. Rezultati tako kažejo, da uspešnejša podjetja od manj uspešnih v večji meri odstopajo predvsem po organizacijski in vedenjski prilagodljivosti, ne pa po zaznani pomembnosti posameznih vrst neotipljivih naložb. 4.2 Digitalizacija in uspešnost Digitalizacija je pomemben dejavnik konkurenčnosti podjetij, vendar rezultati v analiziranem vzorcu ne kažejo izrazitih razlik med uspešnejšo in manj uspešno skupino. Razlike v ocenah učinkov digitalizacije so praviloma majhne, večinoma pa tudi statistično neznačilne. Enako velja za samoocenjeno stopnjo digitalizacije podjetja, kjer med skupinama praktično ni razlik (2,16 v Skupini 1 in 2,08 v Skupini 2; p = 0,973), kar kaže, da se uspešnejša in manj uspešna podjetja v povprečju ne razlikuje- jo v zaznani stopnji digitalne razvitosti. V anketi je vrednost 2 označevala začetnike, 3 pa deloma digitalizirane.3 Pri ocenah kratkoročnih oziroma operativnih učinkov digitali- zacije je statistično značilna razlika ugotovljena le pri postavki, da digitalizacija omogoča hitrejše odzivanje in boljše reakcij- ske sposobnosti, kar uspešnejša podjetja ocenjujejo višje kot manj uspešna (3,89 proti 3,49; p = 0,032). Pri vseh drugih ope- rativnih učinkih, kot so znižanje stroškov, povečanje kakovosti, večja sledljivost, zmanjšanje administracije in večja fleksibil- nost, razlike med skupinama niso statistično značilne. Omeniti velja, da manj uspešna podjetja nekoliko višje ocenjujejo uči- nek digitalizacije na znižanje zalog izdelkov, vendar tudi ta raz- lika ne dosega običajne ravni statistične značilnosti (p = 0,096). Podobno tudi pri dolgoročnih oziroma strateških učinkih digi- talizacije med skupinama ni statistično značilnih razlik. Uspe- šnejša podjetja sicer pri vseh šestih obravnavanih postavkah dosegajo nekoliko višje povprečne vrednosti, vendar so razli- ke majhne in statistično neznačilne. Rezultati zato kažejo, da podjetja ne glede na uspešnost razmeroma podobno vredno- tijo potencialne koristi digitalizacije, pri čemer se uspešnejša podjetja nekoliko bolj nagibajo k razumevanju digitalizacije kot dejavnika večje odzivnosti ter dolgoročne ustvarjene vrednosti. 4.3 Napoved za poslovno leto 2026 Slika 7 kaže, da podjetja za leto 2026 večinoma pričakujejo le omejene spremembe. Pri večini kazalnikov je največji delež odgovorov namreč v kategoriji, da se stanje ne bo spremenilo, kar kaže na previdna pričakovanja in zadržan pogled na pri- hodnje leto. Najbolj izrazita in hkrati najbolj enotna so pričakovanja na stroš- kovni strani poslovanja. Pri stroških dela največji delež podjetij pričakuje rast, pri čemer je ta delež zelo visok, saj povečanje ali precejšnje povečanje pričakuje skoraj devet od desetih podjetij. Podobno velja tudi za stroške materiala in stroške energije. Pod- jetja za leto 2026 torej pričakujejo močne stroškovne pritiske. 3 Vrednost 1 je označevala podjetja, ki niso digitalizirana, 4 podjetja, ki so napredna v digitalizaciji, 5 pa podjetja, ki se označujejo za digitale šampione, so uporabniki in/ali razvijalci novih tehnologij. iprof. dr. Tjaša Redek, asist. dr. Eva Erjavec ANALIZA STANJA IN RAZVOJNIH PERSPEKTIV SLOVENSKEGA GRADBENEGA SEKTORJA Z VIDIKA PODJETIJ Gradbeni vestnik letnik 75 september 2026 218 Opis Povprečje Sk, 1 Povprečje Sk, 2 Razlika p (Mann- Whitney) Značilnost Kratkoročne, operativne Znižanje stroškov zaradi medsebojnega povezovanja 3.54 3.32 0.22 0.240 Povečanje kakovosti 3.53 3.43 0.09 0.536 Povečanje sledljivosti 3.89 3.62 0.27 0.235 Znižanje zalog izdelkov 3.11 3.41 -0.30 0.096 Zmanjšanje dokumentacije in administracije 3.82 3.62 0.19 0.185 Povečanje fl eksibilnosti v proizvodnji 3.50 3.33 0.17 0.469 Hitrejše odzivanje in boljše reakcijske sposobnosti 3.89 3.49 0.41 0.032 * Dolgoročne, strateške Ustvarjanje novih poslovnih modelov 3.41 3.03 0.38 0.100 Ustvarjanje najboljših rešitev za kupce 3.42 3.17 0.25 0.373 Generiranje rešitev, ki jih je težko posnemati 3.22 3.03 0.19 0.315 Ustvarjanje večje vrednosti v primerjavi s konvencionalnimi načini 3.41 3.20 0.21 0.394 Večja dodana vrednost na zaposlenega 3.49 3.24 0.25 0.336 Koristi presegajo stroške na dolgi rok 3.44 3.32 0.12 0.827 Stopnja digitalizacije podjetja 2.16 2.08 0.07 0.973 Preglednica 2. Razlike v povprečnem strinjanju o učinkih digitalizacije (Označite strinjanje s trditvami: Digitalizacija in nove tehnologije omogočajo ... Likert 1-5) Podatki: Anketa. Lasten preračun. Slika 7. Napoved za leto 2026 v primerjavi z letom 2025: napovedana sprememba obsega v letu 2026 glede na leto 2025* Podatki: Anketa. Lasten preračun. 6% 12% 4% 41% 32% 7% 18% 18% 33% 42% 8% 23% 34% 43% 17% 18% 16% 26% 30% 16% 12% 7% 3% 6% 20% 4% 3% 3% 81% 69% 83% 43% 51% 77% 57% 61% 52% 40% 73% 57% 47% 37% 62% 60% 56% 48% 42% 58% 61% 62% 66% 60% 44% 19% 14% 8% 6% 5% 8% 10% 12% 10% 13% 13% 13% 15% 14% 14% 15% 17% 16% 19% 20% 22% 22% 23% 24% 26% 25% 30% 28% 55% 59% 66% 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% Raziskave in razvoj (kar ni vključeno v prejšnjih kategorijah) Nakupi patentov in licenc Dizajn Vloge za nova gradbena dovoljenja Dodana vrednost na zaposlenega Število zaposlenih nižje kvalificiranih in nekvalificiranih delavcev Naložbe v nove stavbe (proizvodne hale, skladišča, drugo) Podatkovne baze in programska oprema Prodaja izdelkov in storitev Dobičkonosnost sredstev (ROA) Število zaposlenih kvalificiranih delavcev (inženirji, drugi strokovnjaki) Vlaganje v raziskave, razvoj, inovacije Obseg/število začetih gradenj Dobiček Dolg podjetja Obseg končanih gradenj Naložbe v IKT opremo (digitalizacijo) Pridobivanje novih naročil Obseg investicij Obseg zaposlovanja Tržni delež Organizacijske izboljšave in izboljšave poslovnih procesov Krepitev blagovnih znamk in ugleda podjetja Usposabljanje in izobraževanje zaposlenih Naložbe v nove stroje in opremo Stroški energije Stroški materiala Stroški dela Precejšnje zmanjšanje Zmanjšanje Ne bo sprememb Povečanje Precejšnje povečanje prof. dr. Tjaša Redek, asist. dr. Eva Erjavec ANALIZA STANJA IN RAZVOJNIH PERSPEKTIV SLOVENSKEGA GRADBENEGA SEKTORJA Z VIDIKA PODJETIJ Gradbeni vestnik letnik 75 september 2026 219 Pri kazalnikih, povezanih z obsegom in uspešnostjo poslova- nja, so podjetja bolj previdna oziroma zadržana. Največji delež podjetij pri prodaji, tržnem deležu in obsegu končanih gradenj pričakuje, da večjih sprememb ne bo. Vendar so pričakovanja pri dobičku, dobičkonosnosti sredstev (ROA) in dodani vred- nosti na zaposlenega manj optimistična, saj je delež podjetij, ki pričakujejo poslabšanje, opazno večji od deleža tistih, ki pri- čakujejo izboljšanje. To kaže, da podjetja sicer ne pričakujejo izrazitega padca aktivnosti, vendar so precej bolj zaskrbljena glede sposobnosti ohranjanja donosnosti, kar je glede na pri- čakovanja glede stroškov tudi logično. Tudi pri kazalnikih, ki napovedujejo prihodnjo dinamiko pa- noge, so respondenti previdni. Pri začetih gradnjah največji delež podjetij pričakuje nespremenjeno stanje, medtem ko so pri vlogah za nova gradbena dovoljenja pričakovanja bolj pesimistična, saj je delež podjetij, ki pričakujejo zmanjšanje, razmeroma visok. To nakazuje zadržanost glede novih projek- tov in investicij. Pri investicijah je slika mešana. Največji delež podjetij pri naložbah v stroje in opremo, IKT ter podatkovne baze in programsko opremo pričakuje, da večjih sprememb ne bo. Hkrati pa ni zaznati izrazitega investicijskega optimiz- ma, saj je delež podjetij, ki pričakujejo povečanje naložb, pra- viloma omejen. Bolj spodbudna so pričakovanja pri tistih dejavnikih, ki so povezani z notranjim razvojem podjetij. Pri usposabljanju in izobraževanju zaposlenih, krepitvi blagovnih znamk ter or- ganizacijskih izboljšavah največji delež sicer tudi pričakuje nespremenjeno stanje, vendar je tukaj delež podjetij, ki priča- kujejo povečanje, nekoliko večji. Sicer med skupinama podjetij večinoma ni statistično značil- nih razlik, saj so povprečne ocene pri večini kazalnikov razme- roma podobne. Kljub temu je mogoče opaziti (če izračunamo povprečje in to primerjamo), da je boljša skupina pri večini po- stavk nekoliko bolj optimistična od slabše, zlasti pri pričakova- njih glede pridobivanja novih naročil, prodaje, dobička, tržnega deleža in obsega investicij. Edina statistično značilna razlika se pojavi pri pričakovanem tržnem deležu (p = 0,036), kar pomeni, da podjetja v boljši skupini bolj verjetno pričakujejo izboljšanje svojega položaja na trgu. Na meji statistične značilnosti so tudi razlike pri dobičku (p = 0,052), stroških materiala (p = 0,055), stroških dela (p = 0,077) in obsegu končanih gradenj (p = 0,085), pri čemer je boljša skupina bolj optimistična. Splošno gledano so ocene večinoma blizu vrednosti 3, kar nakazuje pričakovanje podobnega stanja kot v letu 2025, medtem ko so pri stroškov- nih postavkah povprečja izraziteje nad vrednostjo 3, kar kaže na pričakovano rast stroškov v obeh skupinah. 4.4 Izzivi poslovnega okolja in predlogi za ukrepe Podjetja smo vprašali tudi, kako pomembne se jim zdijo posa- mezne ovire pri poslovanju (Slika 8). Rezultati kažejo, da pod- jetja kot najpomembnejše ovire prepoznavajo predvsem stro- škovne pritiske, kadrovske omejitve ter davčno-regulatorno in administrativno okolje, kar je podobno, kot velja za lesno indu- strijo (Redek in Erjavec, 2026). Najizraziteje izstopajo rast cen surovin oziroma materialov in težave v dobavnih verigah, kar za pomembno ali zelo pomembno oviro ocenjuje 94 % podje- tij, od tega 68 % za zelo pomembno. Zelo visoko sta ocenjena tudi rast cen energentov in stroški energije (93 % pomembno Slika 8. Pomen posameznih ovir z vidika poslovanje (1 = sploh ni pomembna ovira, 5 = zelo pomembna ovira) Podatki: Anketa. Lasten preračun. 37% 30% 22% 26% 24% 21% 25% 16% 16% 16% 12% 10% 6% 9% 7% 5% 38% 28% 46% 40% 41% 47% 47% 39% 35% 42% 51% 33% 28% 38% 26% 26% 14% 28% 23% 31% 30% 25% 25% 41% 45% 42% 35% 56% 62% 52% 67% 68% 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% Digitalna in IT tveganja (kibernetska varnost, pomanjkanje IT kadra) Visoki stroški najema ali nepremičnin (poslovni prostori) Logistični stroški in transportna infrastruktura Konkurenca (domača in tuja) ter pritisk na cene/marže Korupcijska tveganja / netransparentni postopki (npr. javna naročila) Dostop do financiranja (krediti, investicije, garancije) Okoljske zahteve in stroški skladnosti (ESG, emisije, poročanje) Dolgotrajni postopki za dovoljenja/soglasja (gradbena, okoljska, ipd.) Plačilna nedisciplina / zamude pri plačilih kupcev Administrativne obremenitve in birokracija (poročanje, obrazci, postopki) Nejasni ali pogosto spreminjajoči se predpisi (regulatorna negotovost) Pomanjkanje ustrezne delovne sile (kadrovski primanjkljaj) Visoki stroški dela (plače, prispevki) Davčna obremenitev in kompleksnost davčnih pravil Rast cen energentov in stroški energije Rast cen surovin/materialov in dobavne verige Sploh ni pomembno Ni pomembno Niti niti Je pomembno Je zelo pomembno iprof. dr. Tjaša Redek, asist. dr. Eva Erjavec ANALIZA STANJA IN RAZVOJNIH PERSPEKTIV SLOVENSKEGA GRADBENEGA SEKTORJA Z VIDIKA PODJETIJ Gradbeni vestnik letnik 75 september 2026 220 ali zelo pomembno; 67 % zelo pomembno) ter visoki stroški dela (90 %; 62 % zelo pomembno). Med ključnimi ovirami podjetja izpostavljajo še pomanjkanje ustrezne delovne sile (89 % pomembno ali zelo pomembno) ter davčne vidike (90 % pomembno ali zelo pomembno). Pomemben del zaznanih ovir predstavljajo tudi nejasni ali po- gosto spreminjajoči se predpisi, administrativne obremenitve in birokracija ter dolgotrajni postopki za pridobivanje dovoljenj in soglasij. Te dejavnike kot pomembne ali zelo pomembne ovire navaja od 80 % do 86 % podjetij, kar kaže na velik po- men zahtevnosti regulatornega oziroma institucionalnega okolja. Relativno visoko so ocenjeni tudi plačilna nedisciplina oziroma zamude pri plačilih kupcev, dostop do financiranja, okoljske zahteve in stroški skladnosti ter konkurenca in pritisk na cene oziroma marže. Med manj izrazito ocenjenimi, čeprav še vedno relevantnimi ovirami, so logistični stroški in transpor- tna infrastruktura, visoki stroški najema oziroma nepremičnin ter digitalna in IT-tveganja. Zanimivo je tudi, da med skupina- ma ni statistično značilnih razlik v pomenu ovir. Podjetja smo prosili tudi za predloge ukrepov in sprememb, s katerimi bi bilo mogoče izboljšati poslovno okolje. Analiza odprtih odgovorov kaže, da podjetja kot najpomembnejše izpostavljajo ukrepe, ki bi zmanjšali stroškovne obremenitve poslovanja ter hkrati povečali stabilnost in predvidljivost po- slovnega okolja. V ospredju je predvsem davčna razbremenitev dela in gospo- darstva, zlasti v smislu nižjih davkov in prispevkov ter večjih neto prejemkov zaposlenih ob nespremenjenih bruto stroških dela. Podjetja opozarjajo, da med ključne izzive sodijo »ne- stabilno poslovno okolje (davčna politika, plače, ostale ved- no nove obveznosti do države ...)« ter »hitre in nepredvidene zakonske in politične spremembe«. Eden od anketirancev je poudaril: »Da se plače manj obdavči in zaposleni dobijo več. Seveda ob predpostavki, da bruto znesek ostane isti.« Zelo iz- razito se pojavlja tudi potreba po zmanjševanju birokratskih bremen in zagotavljanju bolj predvidljivega poslovnega okolja. Podjetja opozarjajo na preveliko administrativno obremenitev, nepotrebne evidence, dolgotrajne postopke pridobivanja so- glasij in dovoljenj ter na potrebo po enostavnejših in stabil- nejših pravilih poslovanja. To ponazarja odgovor: »Davčna raz- bremenitev plač, povečanje olajšav za investicije, ažurna izdaja raznih potrebnih soglasij/dovoljenj, ukinitev (ne)potrebnih ob- veznih evidenc.« Pomemben sklop predlogov se nanaša na podporo investi- cijam, razvoju in financiranju. Podjetja poudarjajo pomen investicijskih olajšav, razvojnih spodbud, lažjega dostopa do financiranja ter podpore pri nakupu opreme, novih teh- nologij, digitalizaciji in energetski prenovi. Hkrati opozarja- jo na potrebo po boljšem dostopu do evropskih sredstev in splošnem spodbujanju inovacij ter produktivnosti. Eden od respondentov je zapisal: »Bolj ugodno davčno okolje, spodbu- de za nakup opreme, vključitev domačih podjetij pri državnih projektih.« Pogosto se pojavljajo tudi predlogi, povezani s kadri, zaposlo- vanjem in delovanjem trga dela. Podjetja izpostavljajo potre- bo po več praktičnega usposabljanja mladih, pripravništvih, lažjem zaposlovanju ustrezno usposobljenih delavcev ter večji privlačnosti zaposlitve skozi višje neto plače. To potrjuje nas- lednji zapis: »Razbremenitev gospodarstva, hitrejši postopki za pridobivanje dovoljenj, uveljavitev praktičnega dela v vseh srednjih šolah in pa pripravništvo ob zaključeni srednji šoli.« Naslednje pomembno področje predstavlja ureditev trga, konkurence in nadzora, kjer podjetja opozarjajo na potrebo po večji transparentnosti javnih razpisov, učinkovitejšem nadzoru poslovanja, omejevanju nelojalne konkurence ter večji poslov- ni disciplini. Med izzivi posebej izpostavljajo tudi sistem javne- ga naročanja, kjer je pogosto odločilen zgolj najnižji strošek, kar po njihovem mnenju ne spodbuja kakovosti in dolgoročne konkurenčnosti. Eden od odgovorov navaja »Transparentnost javnih razpisov, strog finančni nadzor – finančna policija in in- špekcija«, drugi pa opozarja na »izvedbo javnih naročil, kjer je edini kriterij najnižja cena«. Nazadnje podjetja pogosto izpostavljajo pomen stabilnosti cen in nižjih vhodnih stroškov, predvsem pri energentih, ma- terialih in drugih ključnih proizvodnih dejavnikih. Stabilnejše cene bi po njihovem mnenju omogočile boljše načrtovanje poslovanja in zmanjšale negotovost pri dolgoročnih pogod- bah. Med izzivi navajajo predvsem »visoke cene materialov in energentov, pomanjkanje delovne sile, visoke stroške dela«, eden od anketirancev pa dodaja: »Predvsem stabilnost cen, ker imamo dolgoročne pogodbe, se vse bolj srečujemo z zah- tevki za podražitve, kar je zamudno in dolgotrajno za reševati.« Podjetja torej velik poudarek namenjajo ustvarjanju bolj kon- kurenčnega, razvojno naravnanega in predvidljivega poslov- nega okolja, ki bi temeljilo na nižjih davčnih obremenitvah, manjši administrativni zahtevnosti, večji podpori investicijam in inovacijam, učinkovitejšem delovanju trga dela ter stabilnej- ših gospodarskih razmerah. 5 DISKUSIJA IN SKLEP Prispevek analizira značilnosti poslovanja podjetij v sloven- skem gradbenem sektorju ter preučuje dejavnike, ki vplivajo na njihovo uspešnost. Rezultati kažejo, da sektor kljub po- membni vlogi v gospodarstvu ostaja zaznamovan s primer- jalno nižjo produktivnostjo, razdrobljeno strukturo podjetij ter omejenimi investicijami v nekatere ključne razvojne dejavnike. Ključna ugotovitev raziskave je, da se uspešnejša podjetja od manj uspešnih razlikujejo predvsem po višji stopnji organiza- cijske in vedenjske agilnosti. Pri petih od devetih analiziranih vidikov agilnosti so razlike med skupinama statistično značil- ne. Nasprotno pa razlike v investicijah v neotipljivi kapital med skupinama niso statistično značilne, kar kaže, da sama zazna- va pomena teh investicij še ne vodi do višje uspešnosti. Rezultati nadalje kažejo, da je stopnja digitalizacije v sektorju še vedno relativno nizka in ne predstavlja ključnega dejavnika uspešnosti. Povprečna samoocena digitalizacije je zelo nizka, pri čemer med uspešnejšimi in manj uspešnimi podjetji ni sta- tistično značilnih razlik. Razlika med ugotovitvami literature in rezultati raziskave kaže na razvojni razkorak med teoretično prepoznanimi dejavniki uspešnosti ter dejansko stopnjo njiho- ve implementacije v slovenskem gradbenem sektorju. Med- tem ko literatura digitalizacijo obravnava kot enega ključnih vzvodov konkurenčnosti, rezultati naše raziskave kažejo, da ve- čina podjetij še ni dosegla stopnje digitalne transformacije, pri kateri bi se njeni učinki odražali tudi v poslovni uspešnosti, kar prof. dr. Tjaša Redek, asist. dr. Eva Erjavec ANALIZA STANJA IN RAZVOJNIH PERSPEKTIV SLOVENSKEGA GRADBENEGA SEKTORJA Z VIDIKA PODJETIJ Gradbeni vestnik letnik 75 september 2026 221 je lahko posledica velikosti gospodarstva in strukture podjetij. Tisti, ki pa so digitalizirani, vidijo digitalizacijo predvsem kot operativno orodje in ne kot strateški vir konkurenčnih pred- nosti. Podjetja svojo konkurenčnost v veliki meri gradijo na stroškov- ni učinkovitosti in operativnih dejavnikih. Kot najpomembnej- še dejavnike uspešnosti izpostavljajo zniževanje proizvodnih stroškov, povečevanje produktivnosti dela ter zagotavljanje konkurenčnih cen, ob čemer pomembno vlogo igrajo tudi hiter razvoj novih izdelkov ali storitev ter razvoj strankam pri- lagojenih rešitev. Hkrati samoocene uspešnosti kažejo, da se večina podjetij uvršča okoli srednje vrednosti, medtem ko je delež podjetij, ki se ocenjujejo kot bistveno bolj uspešna, rela- tivno nizek. Z vidika pomena rezultatov za prakso rezultati poudarjajo potrebo po krepitvi organizacijskih sposobnosti podjetij, zlas- ti na področju upravljanja, strateškega načrtovanja in razvoja človeškega kapitala. Poleg tega je ključnega pomena spod- bujanje bolj celovite digitalne transformacije, ki presega zgolj operativne izboljšave in vključuje tudi razvoj novih poslovnih modelov. Na ravni politik, ki se dotikajo poslovnega okolja, pa rezultati izpostavljajo potrebo po zmanjšanju administrativnih bremen, izboljšanju dostopa do ustrezno usposobljenega ka- dra ter spodbujanju investicij v inovacije in trajnostni razvoj. Kljub omejitvam raziskave, ki izhajajo predvsem iz strukture in velikosti vzorca ter uporabe anketnih samoocen podjetij, pri- spevek ponuja relevanten empirični vpogled v delovanje grad- benega sektorja ter identificira ključne dejavnike, ki vplivajo na uspešnost podjetij. Nadaljnje raziskave bi lahko poglobile analizo vzročno-posledičnih povezav med posameznimi de- javniki ter vključile longitudinalne podatke za boljše razume- vanje razvojnih dinamik v panogi, tudi v primerjavi z drugimi panogami. 6 ZAHVALA Tekst je nastal v okviru naslednjih projektov: (1) Advanced Cli- mate-Resilient Solutions for Sustainable Bio-Economy and Socio-economic Development SN-ZRD/22-27/0510 (ARISE), ki ga financira Univerza v Ljubljani, (2) P5-0128 ( I z z i v i vključujočega in trajnostnega razvoja v prevladujoči paradigmi ekonomskih in poslovnih znanosti), ki ga financira ARIS, ter (3) V5-2507 Analiza dejavnikov poslovnih investicij in produktivnosti slovenskega gospodarstva: poglobljena analiza strukture, dinamike in učinkov investicij ter primerjalna analiza Slovenije in EU (ARIS in Ministrstvo za finance). 7 LITERATURA Adarov, A., Klenert, D., Marschinski, R., & Stehrer, R. (2022). Pro- ductivity drivers: Empirical evidence on the role of digital and intangible capital, FDI and integration. Applied Economics, 54(48), 5515–5531. Scopus. https://doi.org/10.1080/00036846.20 22.2047598 Audretsch, D. B., & Belitski, M. (2021). Knowledge complexity and firm performance: Evidence from the European SMEs. Jo- urnal of Knowledge Management, 25(4), 693–713. https://doi. org/10.1108/JKM-03-2020-0178 Barney, J. (1991). Firm Resources and Sustained Competitive Advantage. Journal of Management, 17(1), 99–120. https://doi. org/10.1177/014920639101700108 Čater, T., Čater, B., Černe, M., Koman, M., & Redek, T. (2021). In- dustry 4.0 technologies usage: Motives and enablers. Journal of Manufacturing Technology Management, 32(9), 323–345. https://doi.org/10.1108/JMTM-01-2021-0026 Corrado, C., Haskel, J., Iommi, M., & Jona-Lasinio, C. (2019). In- tangible capital, innovation, and productivity à la Jorgenson evidence from Europe and the United States. In Measuring Economic Growth and Productivity: Foundations, KLEMS Production Models, and Extensions. Elsevier Inc. https://doi. org/10.1016/B978-0-12-817596-5.00016-0 Corrado, C., Haskel, J., Jona-Lasinio, C., & Iommi, M. (2013). Inno- vation and intangible investment in europe, japan, and the united States. Oxford Review of Economic Policy, 29(2), 261– 286. Scopus. https://doi.org/10.1093/oxrep/grt017 Corrado, C., Haskel, J., Jona-Lasinio, C., & Iommi, M. (2016). In- tangible investment in the EU and US before and since the Great Recession and its contribution to productivity growth (No. 2016/08; EIB Working Papers). European Investment Bank (EIB). https://ideas.repec.org/p/zbw/eibwps/201608.html Corrado, C., Haskel, J., Jona-Lasinio, C., & Iommi, M. (2022). In- tangible Capital and Modern Economies. Journal of Economic Perspectives, 36(3), 3–28. https://doi.org/10.1257/jep.36.3.3 Crouzet, N., & Eberly, J. C. (2019). Understanding Weak Capital Investment: The Role of Market Concentration and Intangibles (Working Paper No. 25869; Working Paper Series). National Bureau of Economic Research. https://doi.org/10.3386/w25869 Erjavec, E., & Redek, T. (2022). SMEs »Growing Smart«: The Complementarity of Intangible and Digital Investment in Small Firms and Their Contribution to Firm Performance. The 10th International Scientific Conference ‘Finance, Economics and Tourism’ - FET, Pula, Croatia. Gupta, N., Gunawan, I., & Kamineni, R. (2026). Resilience and innovation in the face of disruption: An empirical study of Australia’s construction sector. International Journal of Pro- duction Economics, 292, 109830. https://doi.org/10.1016/j. ijpe.2025.109830 Pereira, V., Budhwar, P., Temouri, Y., Malik, A., & Tarba, S. (2021). Investigating Investments in agility strategies in overcoming the global financial crisis—The case of Indian IT/BPO offshoring firms. In Journal of International Management (Vol. 27, Issue 1). https://doi.org/10.1016/j.intman.2020.100738 Piekkola, H., Bloch, C., Rybalka, M., & Redek, T. (2025). Intan- gibles From Intangible Capital Work: Their Valuation and Tech- nological Change. Review of Income and Wealth, 71(2), e70017. https://doi.org/10.1111/roiw.70017 Redek, T., Čater, T., Čater, B., Černe, M., & Koman, M. (2022). Firm agility and digitalisation less helpful than expected during the covid-19 pandemic, but valuable in the longer run. https://ds- pace.tul.cz/handle/15240/166030 iprof. dr. Tjaša Redek, asist. dr. Eva Erjavec ANALIZA STANJA IN RAZVOJNIH PERSPEKTIV SLOVENSKEGA GRADBENEGA SEKTORJA Z VIDIKA PODJETIJ Gradbeni vestnik letnik 75 september 2026 222 Redek, T., & Erjavec, E. (2026). Stanje in priložnosti v slovenski lesno-pridelovalni industriji s perspektive podjetij. Ekonomska fakulteta. Mimeo. Statistični urad Republike Slovenije. (2025). SI-STAT podatkov- ni portal. http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Ekonomsko/ Ekonomsko.asp Teece, D. J., Pisano, G., & Shuen, A. (1997). Dynamic capa- bilities and strategic management. Strategic Manage- ment Journal, 18(7), 509–533. https://doi.org/10.1002/(SICI)- 1097-0266(199708)18:7%3C509::AID-SMJ882%3E3.0.CO;2-Z Thum-Thysen, A., Voigt, P., Bilbao-Osorio, B., Maier, C., & Og- nyanova, D. (2019). Investment dynamics in Europe: Distinct drivers and barriers for investing in intangible versus tangible assets? Structural Change and Economic Dynamics, 51, 77–88. https://doi.org/https://doi.org/10.1016/j.strueco.2019.06.010 Van Nguyen, M. (2023). Drivers of innovation towards sustain- able construction: A study in a developing country. Journal of Building Engineering, 80, 107970. https://doi.org/10.1016/j. jobe.2023.107970 Spremenljivka Opis Povprečje Sk. 1 Povprečje Sk. 2 Razlika p (Mann- Whitney) Značilnost Q5a Obsega gradbenih aktivnosti 3.81 3.10 0.71 0.000 *** Q5b Pridobivanje naročil 3.74 2.92 0.83 0.000 *** Q5c Kvaliteta izdelkov 4.30 3.59 0.71 0.000 *** Q5d Konkurenčnost cene 3.64 3.14 0.50 0.004 ** Q5e Inovativnost podjetja 3.77 2.84 0.93 0.000 *** Q5f Produktivnost podjetja 3.87 2.92 0.95 0.000 *** Q5g Dodana vrednost na zaposlenega 3.62 2.84 0.78 0.000 *** Q5h Rast prodaje 3.57 2.86 0.72 0.000 *** Q5i Rast tržnega deleža na obstoječih trgih 3.60 2.84 0.76 0.000 *** Q5j Ugled podjetja 4.26 3.41 0.85 0.000 *** Q5k Zvestoba kupcev 4.45 3.61 0.83 0.000 *** Q5l Zvestoba strank 4.40 3.57 0.83 0.000 *** Q5m Vključenost podjetja v sodelovanje z najboljšim... 4.00 3.22 0.78 0.000 *** Q5n Dobičkonosnost sredstev (ROA) 3.49 2.73 0.75 0.000 *** Q5o Splošen ugled podjetja 4.34 3.53 0.81 0.000 *** Q5p Uvajanje novih proizvodov oz. storitev 3.64 2.76 0.88 0.000 *** Preglednica 1. Razlike v samooceni uspešnosti po skupinah podjetij ter značilnost razlik Preglednica 2. Razlike v vrednosti indeksov posameznih dejavnikov uspešnosti po skupinah podjetij ter značilnost razlik Opis Povprečje Sk. 1 Povprečje Sk. 2 Razlika p (Mann-Whitney) Povprečna samoocena uspešnosti (Q5) 3.91 3.12 0.79 0.000 Indeks inovativnosti (Q12) 1.49 1.55 -0.06 0.405 Indeks operativnih koristi digitalizacije (Q14) 3.61 3.46 0.15 0.387 Indeks strateških koristi digitalizacije (Q15) 3.39 3.17 0.22 0.294 Indeks neotipljivega kapitala (Q11) 3.06 2.93 0.12 0.051 Izvozna usmerjenost (povprečje Q4b-Q4d) 2.03 1.88 0.16 0.481 8 PRILOGE prof. dr. Tjaša Redek, asist. dr. Eva Erjavec ANALIZA STANJA IN RAZVOJNIH PERSPEKTIV SLOVENSKEGA GRADBENEGA SEKTORJA Z VIDIKA PODJETIJ