Uvod za kulturo in izobraževanju
\ UUGC)SLAVIJ j
'Šolska 2 64290 TržlS
±±
■ ■ &iO
/trdili O /(y'x -
bombažna predilnica in tkalnica tržič
LETO XX
MAREC 1979
Zlomim 5S)|
ŠTEVILKA 3
/.s
Poslovanje v preteklem letu
Letošnjim razpravam o zaključnem računu je bila izkazana izredna pozornost, temeljito obravnavan pa ni bil samo zaključni račun, temveč celotno poslovanje DO v preteklem letu. Tako samoupravni organi, družbenopolitične organizacije in zbori delavcev so ocenili poslovanje na osnovi poslovnih poročil ter pri tem ugotovili, da je bilo lanskoletno poslovanje sicer boljše kot leto prej, toda z njim še zdaleč ne moremo biti zadovoljni.
Iz poslovnih rezultatov je razvidno, da je bil prodajni program realiziran z 91,71 %, pri tem pa je treba pripomniti, da je bil le-ta izredno napet, saj je vseboval tudi vse neprodane količine iz leta 1977. Brez dvoma bi bil prodajni program realiziran z
višjim odstotkom, če bi se mnogo bolj tržno obnašali kot smo se. Tako je bila dostikrat ugotovljena premajhna sortiranost oz. slab posluh za zahteve trga. V primerjavi z letom 1977 se je prodaja tkanin v m2 povečala za
9,5	%, konfekcijskih izdelkov pa za 4,4 °/o. Vrednostno je bila celotna prodaja za 21 % večja kot v letu 1977.
Zaskrbljujoče ob realizaciji programa prodaje je dejstvo, da je udeležba izvoza v celotnem prihodku le 7,68 %. Ta podatek je tembolj zaskrbljujoč, ker ugotavljamo, da z našim izvozom krijemo le 22,55 '% uvoza BPT. Razlogov za tako nizek izvoz je več, vendar je med njimi najbolj bistvena cena cena naših proiz-
vodov, ki jih lahko nudimo na zunanje tržišče; namreč povsem razumljivo je, da so to le proizvodi z enostavno tehnologijo in imajo na tujih tržiščih izredno hudo konkurenco.
Pri obravnavi rezultatov poslovanja v preteklem letu ni bilo mogoče obiti nekaterih zelo zgovornih podatkov, ki so še kako vplivali na dohodek naše DO. Ob teh ugotovitvah ni namen spuščati se v tehnološki proces in organizacijo dela, vendar ne kaže prezreti dejstva, da smo v preteklem letu dvignili produktivnost v BPT le za 1,8 %, rentabi-liteto dela izkazano v indeksu na leto 1977 pa 114,2.
Res je, da kazalci in indeksne primerjave z letom 1977 kažejo
nekoliko boljše poslovanje. Toda rezultati so še vedno taki, da bomo morali kar se da hitro sprejeti ukrepe za takojšnje izboljšanje poslovanja, zelo hitro pa bo treba tudi poiskati najboljša izhodišča za kreacijo nove razvojne poslovne politike.
Poudariti je treba še nekaj, kar nam ne more biti vseeno. Namreč, kljub dobro pripravljenim poročilom o poslovanju in ugotovljenim pomanjkljivostim, na mnogih obravnavah ni bilo ustreznih razprav, ki bi pripomogle k čimbolj šemu pristopu prt reševanju ugotovljene problematike.
Kako smo poslovali v primerjavi z drugimi DO v bombažni grupaciji, bo možno ugotavljati že tekom naslednjega meseca, ko bo izdelana primerjalna analiza zaključnih računov in o najbolj pomembnih ugotovitvah in kazalcih bomo sodelavce seznanili v naslednji številki glasila.
PODATKI ZA IZRAČUN KAZALCEV REZULTATOV POSLOVANJA V LETU 1978
	TI ZB Predilnica	TCZL Tlar.ica	TOZD Oplemen.	TOZD Konfek.	D 3 S S j	DO BPT	HÌIEX 78/77
-I. Povprečno število delavcev /vkl j uč . d e 1. ure/	217	571		212	319	1.2o7	99,-
2. Plečan prispevek iz OB	4.871.914	5.433.C7S	?.248.021	4.469.625	9.2S8.950	•29.571.583	13o,l
?. Izločeno iz dohodka /vključno I.	20.4-53.212	28.618.6o7		11.528.213	2.Sol.881	78.918.9oo	129,2
4. AkumulaciJo z a-r.crtiz./ostan.čist.dob. + amortiz./	7.394-.1C3	ll.61o.o21		1.765.951	2.8o9.o93	28.125.787	lo7,2
>. ropreetv uporaba poslov.sredstev	lo4-.945.4-79	9i.454.800		39.121.485	47.490.148	3IS.002.396	98,2
G. Celotni dohodek	124.4G9.55o	81.837.159	28.169.228	46.o97.2o3	63.725.332	344.298.472	119,8
7. Poračun sredstev /a amortizecijo	93.281.959	4o.207.852		24.920.137	26.440.8oo	2o8.466.991	118,3
6. Poprečna uporaba obratna sredstva	9o.496.3S-;;	42.935.o54		3L888.970	S.500.555	192.414.289	96,9
9» Poseženi dohodek	25.467.591	41.629.307	12.252.985	21.177.066	37-284.532	137.831.481	124,-
lo. Planirani dohodek	23.585.893	35.858.S 29	lo.181.278	17.817.857	33.287.422	12o.511.o79	97,2
11. Csebni dohodek v čist. doh. /btto/	15.288.245	27.558.638		13.966.5o4	3o.551.74o	93.Si5.794	114,5
12. Čl) in ESP v čistem dohodku	18.495.136	33.114.598		17.190.270	34.452.651	111.122.157	125,5
15» Planirani osebni dohodek	15.994.783	26.187.414		13.824.144	28.683.698	91.726.135	114,5
14. ‘.isti dohodek	19.491.248	34.702.629	8.435.822	17.926.641	34. ".82.651	115.039.991	125,4
15« Akumulacija brez amortizacije /ref.ir. posl.sklad/	998.112	■j. ji 1	594.320	756.371	-	3.916.834	121,8
IG. Izplačilo bruto dsebnega dohodka	IG.173	28.234	7.4?9	14.794	30.643	97.293	123,4
Problematika
V pisanju se bom omejil na problematiko meseca januarja in februarja 1979, ker je bilo celotno gospodarjenje leta 1978, že obravnavano na samoupravnih organih in zborih delavcev.
Osnovna surovina (preja)
Zaloge mikane preje so se v zadnjem obdobju znižale, v glavnem na račun spremenjenega asortimenta v proizvodnji. Zato je bilo že v mesecu februarju potrebno dokupiti ca. 11,5 ton Nm 50/1 osnove.
Vse vrste česanih prej, ki jih rabimo pa smo v celoti dokupovali od Tekstine Ajdovščina oziroma Dalmatinke iz Sinja.
Kakovost kupljenih prej je bila zadovoljiva, nekaj težav smo imeli le pri previjanju prvih količin Nm 50/1 Wc mika-
TOZD Tkalnica
ne preje kupljene od Topličan-ke iz Prokuplja zaradi mehkih cevk oziroma napak navijanja.
S kakovostjo preje proizvedene v TOZD Predilnica smo imeli pri predelavi določene težave. Zaradi odstopanja v zalogah posameznih Nm OE preje smo se srečavali še z dodatnimi problemi, ki jih že pri normalni uporabi ne manjka. Nevležana preja dela dosti težav, tako pri uporabi za osnovo, še več pa pri votku. Največji problem nam že dalj časa predstavlja uporaba Nm 34/1 BD-200 preje zaradi trdnosti, neenakomernosti, napak izdelave ter v prekomernem odstopanju dolžin križnih navit-kov pri uporabi za osnovo. Problem je še večji, ker se le ta uporablja v velikih količinah za
masovne artikle. Težave imamo tudi pri uporabi Nm 40/1 BD-200 votka pri tkanju, zlasti na tkalskih strojih z Unitili. Zato smatramo, da bo kakovosti BD-200 preje treba posvetiti večjo pozornost.
Osnovno tkanino za izdelek Malipol nam dobavlja Saniteks iz Velike Kladuše. Težave se pojavljajo zaradi nihanj v kakovosti, za kar uveljavljamo reklamacije. Po zagotavljanju proizvajalca se bo kakovost izboljšala glede na proizvodnjo iz novih strojev.
Proizvodnja in doseganje planskih obveznosti
	Januar	Februar
Plan m2	1.348.000	1.358.000
Izvršitev	1.330.888,7	1.359.494,5
% izvršitve	98,73	100,11
Plan votkov	2.065.000	2.047.000
Izvršitev	2.060.504	2.038.359
% izvršitve	99,78	99,58
Produktivnost enot/uro	44,64	43,76
Index glede na leto 1978	101,64	99,63
(Nadaljevanje na 2. strani)
Problematika
(Nadaljevanje s 1. strani)
Iz preglednice je razvidno, da so planske obveznosti v mesecu januarju dosežene nekaj izpod planiranih, da pa so v mesecu februarju v m2 presežene, v vot-kih pa so malenkostno izpod planiranih. Da pri doseganju planskih obveznosti prihaja do odstopanj so vzroki v pomanjkanju kadrov, slabši kakovosti BD-200 preje, povečanih zastojih zaradi strojnega parka, menjavi asortimenta, izostankih in odstopanju v klimatskih pogojih pri tkanju. Negativen odraz bi bil še večji, če se ne bi delno kompenziral s predčasnim in podaljšanim delom. Pri tem naj omenim še en važen moment, to je povprečno širino stkanih surovih tkanin, ki je znašala v letu 1978	142,35 cm, v mesecu
januarju in februarju pa se je znižala na 140,98 oziroma 140.39 om. Padanje povprečne širine zmanjšuje proizvodnjo v m2 hkrati pa nam povzroča težave pri izdelavi na tkalskih strojih.
Poleg v pregledovalnici prikazane proizvodnje so se opravljale tudi storitve priprave osnove in votika za kooperante, ter storitve škrobljenja za Zvezdo iz Kranja, in previjanje ter elektronsko čiščenje prej za sukal-nico.
TOZD Tholaico
po več tkalk oziroma natikaik. Zaradi tega so bile potrebne razporeditve, s tem v zvezi pa so se povečali zastoji, ker so novo vložene osnove ostajale, ni pa bila nudena pomoč tkalkam pri vezanju oziroma paranju. Zaradi težav z kadrom v čistilni koloni, pa so se pojavili problemi pri pometanju oziroma čiščenju strojev, slednji problem pa močno vpliva na požarno varnost. Mislim, da bo problemom kadrov in izostankov treba posvetiti vso pozornost, če hočemo, da bomo lahko izpolnjevali planirane obveznosti.
Strojni park
Normirani remont UTAS strojev je v eni skupini v večji meri potekal normalno, drugo pa je bilo potrebno reorganizirati zaradi pomanjkanja vzdrževalcev, tako, da ga začasno opravlja mojster sam. Remont votkovnih previjalnih aparatov pa se je začel odvijati šele v zadnji tretjini meseca januarja zaradi odsotnosti delavca, ki opravlja ta dela. Izven rednega delovnega časa pa se vrši generalni remont drugega previjalnika Savio.
V mesecu januarju je bil dokončno rešen problem hitrosti navijanja na snovalu EZD. V teh dveh mesecih smo imeli tudi občasne zastoje zaradi okvar
Delovne moči
	Januar	Februar
% izostankov	12,8	12,3
Porodniški dopust	4,2	4,4
Bolezenski izostanki	7,3	6,3
Letni dopust	1,—	1,3
Odobreni oziroma neopravičeni izostanki	0,3	0,3
Povprečno število zaposlenih na delu	334	336
Velik vpliv na doseganje planskih obveznosti ima tudi kadrovska problematika. Problemi v zvezi z pomanjkanjem delovnih moči se potencirajo še z povečanimi izostanki. Če primerjamo podatke z istim obdobjem leta 1978 lahko ugotovimo, da so izostanki v januarju porasli za 2,8 % v februarju pa za 0,4 %.
Število zaposlenih se zmanjšuje, ker ni moč zagotoviti delavcev s Tržiškega področja, ker ne izpolnjujejo pogojev, zlasti pogoja stanovanja. Z ozirom na to smo v mesecu januarju zaposlili še tri delavke iz Jesenic. Zaradi pomanjkanja delovnih moči oziroma odsotnosti delavcev smo se srečevali z velikimi težavami, da se je zagotovil planirani obseg obratovanja tkalskih strojev. Mesečni podatki, ki so prikazani v preglednici izkazujejo povprečen % izostankov, ki pa se bistveno ne razlikujejo od dnevnih, kjer so bile situacije včasih povsem nenormalne. Največje probleme smo imeli pri delih v čistilni koloni, natikanju votka in tkanju. Bili so primeri, ko je na posameznih izmenah manjkalo tudi
privezovalnega stroja Titan, zato bo čimprej potrebno realizirati nabavo novega.
Februarja je bila izvršena de-montaža dveh lesenih mešalnikov za pripravo škrobilne flote, na njihovo mesto pa bo postavljen drugi shranjevalnik škroba.
Največji problem pa nam še vedno predstavljajo strehe nad pripravljalnico in centralno žensko garderobo. Po zagotovilu vzdrževalne službe se bo z deli pri izdelavi nove strehe pričelo že v mesecu marcu. Zelo pereč pa je tudi problem stanja ksilo-litnih tal v posameznih proizvodnih oddelkih, čimprej bo treba urediti tudi problem odtokov oken v Versamat tkalnici.
15. in 16. februarja je bilo v Kragujevcu 11. srečanje samoupravljalcev »Rdeči prapor«. Srečanja se je udeležilo 1200 delegatov iz cele Jugoslavije, od tega 65 delegatov iz Slovenije. Med udeleženci je bila tudi naša sodelavka Jelka Ličen, ki je o tem povedala naslednje:
11. srečanje samoupravljalcev
Vsako srečanje je bilo posvečeno aktualnim problemom našega družbeno-ekonomskega razvoja. Letošnja aktualna tema je bila svobodna menjava dela in samoupravno interesno organiziranje.
Resolucija 10. in 11. kongresa ZKJ kot tudi močan pečat in nov poudarek za skupno samoupravno in družbeno aktivnost vseh dogovorov našega razvoja.
V preteklem obdobju smo ustvarili velike uspehe v ekonomskem in družbenem razvoju. Na 11. kongresu ZKJ in na kongresih vseh socialističnih republik in avtonomnih pokrajin v letu 1978 smo dosegli rezultate in utrdili nove naloge za obstoječe obdobje.
Pred nami je nadaljnji razvoj ■političnega sistema in socialističnih ekonomskih odnosov. S stalnim idejnim angažiranjem moramo naraslo zavest v socialističnem samoupravljanju pri delovnih ljudeh preoblikovati v organizirano idejno politično akcijo in samoupravno prakso delovnih ljudi. Posebno mesto ima ZK in SZDL ter druge politične organizacije.
Izvajanje ustave in zakona o združenem delu predstavljajo za nas trajno in zelo odgovorno nalogo. Danes smo v stanju, da v razvoju družbeno-ekonomskih odnosov med materialno proizvodnjo in družbenimi dejavnostmi naredimo močne korake naprej in to po poteh samouprav-
nega interesnega organiziranja in svobodne menjave dela. Osnovne opredelitve so nam jasne. Praktične rešitve, naravno, morajo biti različne, pri čemer se moramo zavedati, da se ne izneveri osnovno bistvo in smisel teh odnosov.
Srečanje samoupravljalcev »Rdeči prapor« v Kragujevcu omogoča, da se zelo široko izmenjajo izkušnje.
Družbenopolitične skupnosti katere so odgovorne za skupen razvoj, kakor tudi za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi, morajo svoje funkcije uskladiti z ustavnimi odredbami o svobodni menjavi dela.
Združeno delo mora razširiti svoje horizonte v pogledu lastnega razvoja kakor tudi planiranja najširših družbenih potreb kjer se osnove tega razvoja nahajajo v njihovem dohodku odnosno v novo ustanovljeni vrednosti s katero razpolagajo.
Družbene dejavnosti so v neposredni funkciji zadovoljevanja številnih potreb delovnih ljudi in ne predstavljajo nikakršno izolirano družbeno kategorijo, temveč so sestavni del skupnega združenega dela in v direktni funkciji skupnega razvoja družbe.
S Stališča nadaljnjega razvoja samoupravnih socialističnih odnosov je zgodovinski značaj vzpostaviti čvrsto enotnost skupnih interesov in medsebojne ustaljenosti med materialno proizvodnjo in družbenimi dejav-
nostmi na osnovi svobodne menjave dela neposredno in po poti samoupravnega interesnega organiziranja.
Prepričana sem, da bo 11. srečanje samoupravljalcev dalo bistven prispevek pri nadaljnjem razvoju družbeno ekonomskih odnosov, kakor tudi razvoju našega političnega sistema v
Tudi v preteklem obdobju so bile vse družbenopolitične organizacije v BPT zelo aktivne, saj so uspešno realizirale nekatere naloge, ki so bile pred njih postavljene. Izvršilni organi DPO so večji del svoje aktivnosti namenili obravnavi poročil o poslovanju v preteklem letu ter zaključnemu računu. Na osnovi posameznih poslovnih poročil in podrobnejši obrazložitvi s strani strokovnih in vodilnih delavcev je tekla razprava v vseh temeljnih organizacijah. Kljub temu, da so bila vsa poročila dobro pripravljena in ugotovljene določene pomanjkljivosti, je bilo o teh bolj malo izrečenega, oz. ni bilo nakazanih konkretnih rešitev za odpravo slabosti.
Izpostavljena so bila le nekatera konkretna vprašanja, na katera so bili dani tudi ustrezni odgovori. Mogoče je bil razlog za to, da ni bilo v razpravah bolj kritične ocene tudi v tem, da je bilo že pred obravnavo znano, da smo poslovno leto uspešno zaključili. Predvsem je bilo pogrešati obravnavo o investicijah in stanovanjski problematiki.
Kljub navedenim pomanjkljivostim se lahko oceni obravnava lanskoletnega poslovanja kot uspešna predvsem zato, ker je bila široko zasnovana in je obsegala mnogo več kot samo razpravo o številkah v zaključnem računu, seveda pa bo potrebno v bodoče poslovanje ocenjevati bolj kritično ter za ugotavljanje pomanjkljivosti ali slabosti poiskati tudi konkretne rešitve.
Komunisti so poleg aktivnega vključevanja pri obravnavi poslovanja v preteklem letu organizirali tudi problemsko konferenco. Predhodno je aktiv sekretarjev pripravil določena vprašanja, na katera so posamezni strokovni delavci dali že pred konferenco odgovore. Zaradi tega se posamezna vprašanja in odgovori niso brali v celoti, temveč je šlo za to, da se ugotovljeno stanje oceni ter sprejme ustrezna stališča, ki naj bi služila za reševanje določenih problemov.
Za razpravo je bilo pripravljeno dokaj obsežno gradivo, ki pa v nekaterih primerih ni bilo posredovano tako kot je dejansko stanje, temveč so bili mnogi odgovori precej načelni in premalo kritični. Obravnavano je bilo investiranje, dohodkovni odnosi, prodaja, nabava, kadrovska problematika, ter ostali faktorji, ki vplivajo na poslovanje. Pri tem, ko navajam »obravnavano«, ne
celoti in s tem skupnemu razvoju socialističnega samoupravljanja v naši domovini.
S tem bo Titova pot socialističnega samoupravljanja dobila novo močno potrdilo o moči, neodvisnosti in stabilnosti naše socialistične skupnosti in zagotovitve njenega nadaljnjega obstoja.
mislim na tako obravnavo kot bi bila zaželjena, temveč na razpravo tistih, ki so odgovore pripravili, medtem ko so se ostali prisotni zaskrbljujoče malo
Nočno delo žensk
Osnutek predloga za predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije proti nočnemu delu in za njegovo sicer postopno, toda pospešeno ukinjanje v industriji, gradbeništvu in prometu, ki so ga pripravili v strokovnih službah RS ZSS (Šenka Namar), je zasnovan skladno s stališči 9. kongresa Zveze sindika-katov Slovenije. Iz osnutka povzemamo nekaj zanimivih ugotovitev. Gre namreč za dvoje: prvič, za ukinitev nočnega dela žensk v vseh tistih industrijskih panogah, v katerih je po mednarodni konvenciji nočno delo žensk prepovedano (št. 89 — Jugoslavija jo je ratificirala že leta 1955), in drugič, za hkratno širšo akcijo za še doslednejše varstvo pri delu povsod tam, kjer jim delovni proces še vedno narekuje delo ponoči.
Delo v nočni izmeni je že samo po sebi med najtežjimi telesnimi in duševnimi obremenitvami delavčevih zmogljivosti, in to še posebno tedaj, ko se vrsti skozi daljše časovno obdobje. Kako prav je, da je bila že pred leti dosežena absolutna prepoved nočnega dela za mladoletnike.
Skupna in organizirana petletna akcija sindikatov (od leta 1973 do 1978), republiškega sekretariata za delo in gospodarske zbornice za omejitev nočnega dela žensk teče še naprej in uspehi so vidni predvsem tam, kjer so nosilci teh težavnih prizadevanj v OZD postale osnovne organizacije Zveze sindikatov. Veliko je že storjenega, ne glede na to, da se morajo v mnogih primerih še vedno spopadati z okamenelimi ekonomističnimi stališči, ki jim je še kar naprej nočno delo verjetno edini ugodni kazalec za gospodarno izrabo instaliranih moči opreme in za poslovno uspešnost. Zato pa tudi marsikje na veliko navajajo najrazličnejše razloge za potrebnost nočnega dela žensk. V tekstilni industriji npr. tudi take o pomanjkanju moških delavcev, ker pač to delo zanje baje ni zanimivo, češ da gre za tipična
vključevali v razpravo. Toliko problemov je bilo nakazanih v odgovorih, da je neverjetno kako je sploh mogoče, da se komunisti niso res aktivno vključili v razpravo, ki naj bi dala tudi določene rezultate. Razen redkih izjem, so bili razpravljalci le vodilni delavci, ki so isto problematiko obravnavali že na seji posvetovalnega organa direktorja DO. Res je, da je problemska konferenca nova oblika dela in reševanja slabosti, toda to še zdaleč ni opravičilo za pasivnost komunistov, ki bi se morali prvi zavzeti, da se nepravilnosti pri našem delu odpravijo. Ce se že ostali komunisti niso vključili v razpravo, bi morali to storiti vsaj vsi seikretarji, ki so problemsko konferenco pripravili.
Zato bo treba pri naslednjih konferencah posvetiti konkretnim razpravam več pozornosti,
ženska opravila, da je tekstilna industrija v glavnem v manj razvitih občinah in tako rešujejo nezaposlenost itd. (o tipično nizkih osebnih dohodkih v tekstilni industriji pa ni niti besedice). Vse skupaj je seveda huda ovira za reševanje tega problema, ne glede na to, da je danes že uveljavljeno spoznanje, kako je nočno delo pravzaprav nasilje, ki se pokaže najprej v značilnih psihosomatskih boleznih, pa tudi v veliki odsotnosti z dela ter v zmanjšanem delovnem učinku itd. in nenazadnje tudi še v prevelikem številu nesreč pri delu.
Nočnega dela res marsikje ne bo mogoče povsem odpraviti (npr. v zdravstvu in podobnih dejavnostih). Zato pa je treba iskati rešitve morda v boljši in ustreznejši razdelitvi delovnega časa. Prisluhniti bo treba tudi izvedencem iz medicine dela, ki neprestano opozarjajo na posledice nočnega dela in se zato zavzemajo za njegovo dosledno odpravo. Kjer pa tega vendar ne bo mogoče povsem ukiniti, pa priporo-
saj je to edini način, da ta oblika dela res doseže svoj namen. Za napredek in boljše rezultate poslovanja je nujno, da se komunisti ne zadovoljijo s stanjem kakršno je, temveč morajo dovolj kritično izpostaviti pereče probleme ter tudi pokazati na tiste, ki so odgovorni za tako stanje. Ne moremo in ne smemo več dovoliti, da se posamezne nepravilnosti vlečejo v nedogled, saj je pogoj za boljši gospodarski položaj DO v mnogočem odvisen od tega kako delamo in kakšne uspehe za učvrstitev DO sprejemamo in izvajamo.
Način dela na problemski konferenci je dobro zamišljen, kazalo bi le to, da bi na posamezni konferenci obravnavali le določeno področje, ki bi ga bilo mogoče dobro obdelati in s sodelovanjem vseh tudi poiskati ustrezne zaključke.
čajo zagotovitev posebnega varstva delavcev med nočnim delom — prav to so sprejeli tudi sindikati med svoje primarne obveznosti. In še več: osnovne organizacije Zveze sindikatov se vedno bolj zavzemajo tudi za razširitev varstva otrok mater, ki delajo ponoči.
Analizo o vseh teh vprašanjih, ki zadevajo nočno delo žensk, torej o vsej tej obširni in zahtevni problematiki, naj bi po osnutku predloga pripravili sindikati do konca junija letos. Zadnji rok za celotno ukinitev nočnega dela predlagajo za industrijo, gradbeništvo in promet do konca leta 1981, saj povsod res —■ zaradi navedenih ovir — ne bo šlo gladko. Zato naj bi z družbenim dogovorom opredelili »izjemne« primere kot pogoje za morebitno nočno delo žensk. Predlagajo še, naj bi o tej problematiki razpravljali tudi skupnost zdravstvenega varstva in skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, da bi tako dobili še širši pregled nad problemom in da bi se ga potem res mogli lotiti kar se da kompleksno.
O stališčih predsedstva oziroma republiškega sveta ZSS o tej problematiki bomo še poročali.
Gradbena dela na kotlovnici za ogrevanje tehnološkega olja za potrebe razpenjalnega sušilnika hitro napredujejo
Delo družbenopolitičnih organizacij
Iz iniemih Informacij republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije
Za nami je letošnja osrednja zimsko-športna prireditev tekstilcev, vsakoletna Telkstiliada. Organizator tokratnega srečanja smučarjev tekstilcev je bila konferenca OOS Almira iz Radovljice, ki je izvedla tekmovanje v petek, 16. im soboto 17. marca. Za razliko od prejšnjih let je bila letos v okviru Tekstiliade uvedena nova športna panoga — smučarski teki. Žal vreme in snežne razmere tako organizatorju kot tekmovalcem niso bile naklonjene in vsled tega je bilo treba prestaviti proge na druga smučišča. Tako je bilo tekmovanje v tekih iz -Bohinjske Bistrice prestavljeno na Koblo im sicer na terene ob zgornji postaji sedežnice »Kobila II«. Tu se je v petek zbralo 120 tekačev, ki so v nemogočih vremenskih razmerah merili svoje moči na 2 oz. 4 kilometre dolgi progi. Ves čas tekmovanja je močno deževalo, v višjih legah pa tudi snežilo, povrhu vsega pa je pihal še neprijeten veter. Med tekmo-
I VI	r
Anderle Libor je s 4. mestom izpolnil naša pričakovanja
XXI. TEKSTILIADA

Maša najuspešnejša tekmovalka v tekih Sajovic Sonja je osvojila odlično 3. mesto
vaici so bili tudi naši sodelavci, tri ženske in osem moških.
Najprej -so startale ženske na krajši progi. Že takoj je bilo videti, da je med nastopajočimi precej takih, ki so v teku »doma«, zato je bilo pričakovati, da bo boj za mesta izredno zani-
Oman Ciril je uspešno nastopil v teku
mi v. Med mlajšimi članicami (do 25 let) je bila najhitrejša Nahtigal Jelka — Tekstil Ljubljana, ki je dosegla (tudi najboljši čas med -vsemi- na tej progi —
Žagar Zorka je kljub naporu nasmejana hitela proti cilju
10.47,26. Druga je bila Mežnar Štefka — Univerzale Domžale, tretja pa Kavčičeva iz Vezenine Bled s časom 11.43,03.
Od naših je bila v tej skupini najuspešnejša Šolar Jožica, ki je s časom 13.57,31 zasedla šesto mesto, Žagar Zorka pa s časom 16.01,13 deseto mesto.
V drugi skupini (od 25 do 30 let) je nastopilo 18 tekmovalk. Zmagala je P-remože Marija — Tosama Domžale 11.09,91 pred
Petermanovo iz Vezenine Bled, ki je dosegla čas 12.12,43. Na odličnem tretjem mestu je -bila Sajovic Sonja, ki je za drugo-
Pogled na cilj tekaške proge, kjer tekmovalci pod dežniki čakajo na starterjev poziv
Teran Slavko, Aljančič Franc in Jančič Janke so uspešno tekmovali med starejšimi člani
Ahačič Štefan se je na svojem prvem tekaškem tekmovanju zelo dobro uvrstil
uvrščeno zaostala le 6 sekund. Njen uspeh je še toliko pomembnejši, če upoštevamo, da je s taki na smučeh začela šele letos pa še to komaj tri tedne pred tekmovanjem.
»Tekaški krst« za Šolar Jožico ni bi pretežak
V	tretji skupini (nad 35 let) je zmagala Toni Mojca iz Pletenine Ljubljana pred Lavtar Matejo — Triglav Kranj in Finžgar Marjano TŠC Kranj. V tej kategoriji nismo imeli svojih predstavnic.
V	moški konkurenci je bil pri najmlajših zmagovalec Anžin Drago iz Univerzale Domžale, drugi je bil Erjavec Stane — Utensilia Ljubljana, tretji pa Jere Jože — Lisca Sevnica. Med 13 udeleženci ni bilo tekmovalcev BPT, pač pa so štirje nastopili v naslednji kategoriji, to je od 25—35 let, kjer je bilo skupno uvrščenih 29 tekmovalcev. Po doseženih rezultatih oz. časih je bila to najhitrejša skupina, saj je zmagovalec FJašker Jože —
VTŠ Maribor dosegel najboljši čas dneva 18.06,81. Drugo mesto je pripadlo Mihajl Igorju iz Vezenine, tretji pa je bil tekmovalec Bače iz Podbrbda Dakskobler Marko s časom 19.34,16. Po pričakovanju se je od naših najbolje uvrstil Anderle Libor, ki je zasedel četrto mesto z minimalnim zaostankov za tretje-uvrščenim, prijetno pa je presenetil tudi Ahačič Štefan z 9. mestom. Lončar Janez je bil deseti, Čarman Jože pa petnajsti.
V	kategoriji članov nad 35 let so med 21 tekmovalci nastopili štirje naši, ki so se tudi dobro uvrstili. Oman Ciril je bil četrti, Teran Slavko šesti, Aljančič Franc deveti in Jančič Janko petnajsti. Zmagal je Polajnar Peter iz Tekstlindusa pred Djoko-vičem iz Pletenine in Jakopičem iz Vezenine Bled.
V	splošnem lahko ocenimo nastop naših tekačev kot izredno uspešen, saj takih rezultatov tudi optimisti niso pričakovali. Tu-
Uspešen nastop Šober Barbke je veliko prispeval k ekipni zmagi
(Nadaljevanje na 6. strani)
Soriška planina tokrat ni bila naklonjena udeležencem, saj je slabo vreme z meglo vplivalo na razpoloženje in s tem tudi na rezultate.
Naši udeleženci z nestrpnostjo pričakujejo nadaljnji razplet dogod- Po teku so mnogi spremljali tekmovanje ob progi in ugotavljali kov.	kvaliteto konkurentov
XXI. TEKSTILIADA
(Nadaljevanje s 5. strani)
di ekipno so bili pri vrhu saj so na četrtem mestu z istim številom točk kot tekmovalca Tek-stilindusa, (ki sta bila tretja, vendar sta bila naša tekmovalca po seštevku časa v minimalnem zaostanku.
Zmagala je ekipa Vezenine, drugo mesto je osvojila ekipa Uni-verzale iz Domžal. Skupno je bilo uvrščenih 18 ekip.
V veleslalomu, ki je bil na programu v soboto, 17. marca je nastopilo kar 769 tekmoval-
cev, ki so razdeljeni po starostnih skupinah vozili na treh progah na pobočjih Soriške planine. Vreme tudi tokrat ni 'bilo ugodno, saj je tekmovanje motila megla. Proge so bile primemo pripravljene, le novo-zapadli sneg je nekoliko motil predvsem tekmovalce z nizkimi startnimi številkami. Seveda so bile proge take, da je bilo treba tudi nekaj znanja in športne sreče, kajti kar 122 moških je bilo brez uvrstitve, pri ženskah pa je bilo le 13 odstopov.

Vogelnik Sonja in Dolžan Marjeta sta ob cilju čakali na svojih tekmic		rezultate
Ženske I. kategorija -	- 64 uvrščenih	
1. Tušar Branimira	Dekorativna	39,95
2. Fluher Slavka	MTT Maribor	40,06
3. Justin Jana	Vezenine	41,50
Naše tekmovalke		
12. Šolar Jožica	BPT Tržič	47,85
42. Žagar Zorka	BPT Tržič	1.08,87
56. Vogelnik Sonja	BPT Tržič	1.38,56
Ženske II. kategorija -	— 71 uvrščenih	
1. Stmšek Olga	Modna hiša MB.	40,47
2. Zupan Sonja	Sukno	42,58
3. Rupnik Andra	GP Šk. Loka	43,79
Naše tekmovalke		
6. Sajovic Sonja	BPT Tržič	46,26
7. Dolžan. Marjeta	BPT Tržič	48,01
Ženske III. kategorija	— 41 uvrščenih	
1. Filipan Andreja	Jugotextil U.	42,71
2. Lesjak Ana	VTŠ Maribor	43,33
3. Tadej Metka	Jugotextil	45,03
Naša tekmovalka		
31. Vodnik Marija	BPT Tržič	1.07,14
Moški I. kategorija —	76 uvrščenih	
1. Štefe Miran	BPT Tržič	45,84
2: Bevc Jože	Toper Celje	46,72
3. Bokal Marko	Unitex LJ	46,73
Naši tekmovalci
4. Krmelj Janko	BPT Tržič	48,48
9. Klemše Zoran	BPT Tržič	51,60
12. Zaplotnik Franci	BPT Tržič	52,65
13. Bukovnik Jože	BPT Tržič	52,66
22. Meglič Aleš	BPT Tržič	54,84
52. Stritih Zdenko	BPT Tržič	1.09,20
Moški II. kategorija — 121 uvrščenih
1. Sevčnikar Jože	VTŠ Maribor	44,09
2. Andolšek Tomaž	IBI Kranj	45,65
3. Gorjup Bojan	Almira Radovljica	47,03
Naši tekmovalci		
4. Teran Bruno	BPT Tržič	48,25
7. Štamcar Marjan	BPT Tržič	49,59
11. Čarman Jože	BPT Tržič	50,74
30. Ferlič Franc	BPT Tržič	56,06
92. Oman Stane	BPT Tržič	1.14,13
101. Kogoj Marjan	BPT Tržič	1.21,82
105. Kosmač Tomaž	BPT Tržič	1.24,60
Moški III. kategorija — 99 uvrščenih
1.	Čadež Slavko
2.	Ahačič Janez
3.	Klanjšček Boris
Ostali naši tekmovalci
11. Aljančič Franc 17. Logar Jože 24. Teran Slavko 34. Lavsegar Vili 37. Koder Drago 47. Jagodic Janko 63. Dobrlet Vinko 68. Oman Janez 75. Jezernik Franc 85. Oman Ciril
BPT Tržič	44,39
BPT Tržič	45,46
MTT Maribor	45,75
BPT Tržič	50,62
BPT Tržič	52,12
BPT Tržič	54,40
BPT Tržič	57,21
BPT Tržič	57,50
BPT Tržič	1.00,73
BPT Tržič	1.07,10
BPT Tržič	1.09,37
BPT Tržič	1.11,23
BPT Tržič	1.19,70
Moški IV. kategorija — 60 uvrščenih
1.	Pogačnik Jože
2.	Šarabon Marjan
3.	Lang Vili
Ostali naši tekmovalci
7. Ropret Blaž
10.	Frantar Ciril
11.	Švab Viktor 15. Zaletel Cveto 21. Bogataj Milan 39. Jančič Janko 49. Primožič Slavko 59. Rustja Jelko
Veletextil	42,17
BPT Tržič	42,89
BPT Tržič	43,59
BPT Tržič	45,94
BPT Tržič	49,40
BPT Tržič	49,57
BPT Tržič	50,89
BPT Tržič	55,43
BPT Tržič	1.04,23
BPT Tržič	1.14,62
BPT Tržič	1.58,09
Iz navedenih rezultatov je razvidno, da so naši tekmovalci letos dosegli zavidljive uspehe, saj so osvojili dve prvi, dve drugi, eno tretje, dve četrti, eno peto, eno šesto, tri sedma, eno deveto in eno deseto mesto. Poleg mest med prvimi desetimi so naši smučarji osvojili tudi veliko mest med najboljšimi dvajsetimi. Po teh uspehih posameznikov ni bila vprašljiva ekipna uvrstitev v veleslalomu in kombinaciji. Štefe Miran, Teran Bruno, Šarabon Marjan, Čadež Slavko, Sajovic Sonja in Šober Barbka so premočno zmagali v veleslalomu z 287 točkami pred ekipo MTT (244 točk) in IBI-jem 240 točk. Uvrščenih je bilo 22 ekip.
Še večja premoč naših smučarjev je bila v generalni uvrstitvi, to je seštevku točk veleslaloma in tekov (pri tekih sta sestavljala ekipo Sajovic Sonja
in Anderle Libor). Ekipa BPT je kot najboljša zbrala 361 točk, drugouvrščeni Tekstilindus je zbral kar 67 točk manj, tretje-plasirana ekipa Vezenine Bled pa 100 točk manj, torej je bil uspeh nad vsemi pričakovanji za kar zaslužijo naši tekmovalci iskrene čestitke.
Po tekmovanju je bilo na Bledu v hotelu Svoboda družabno srečanje tekstilcev smučarjev, kjer je za zabavo s plesom poskrbel ansambel iz Bleda, seveda pa smo vsi z nestrpnostjo pričakovali razglasitev rezultatov.
Izračunavanje rezultatov tokrat ni šlo tako kot smo vajeni, vse skupaj se je močno zavlek-
lo.	Ko so bili rezultati posameznikov gotovi so le-te razglasili ter podelili medalje, medtem ko je bilo na ekipne uvrstitve treba čakati še dobro uro. Vsekakor je treba o razglasitvi po-
vedati še to, da se je sprevrgla v nekaj kar je 'bilo komaj podobno uradnemu zaključku tekmovanja na XXL Tökstiliadi. O kaki svečani razglasitvi rezultatov (razen tega, da so najboljši stali na zmagovalnem odru) žal ne moremo govorki, saj je
tovariš, ki je razglasil rezultate s svojimi neprimernimi, neslanimi in neokusnimi pripombami na račun posameznega tekmovalca povzročil negodovanje in v posameznih primerih osuplost, saj kaj takega tekstilci .nismo vajeni, ker se je še na vseh do-
sedanjih prireditvah razglasitev najboljših opravila na svečan in prijeten način.
Tu pa je »vrli« razglaševalec vse spremenil v burko ter prisotnim namesto uvrstitev do desetega mesta raje postregel s svojimi »cvetkami« kot npr. »oglejte si to postavo, samo poglejte to frizuro« itd. Skratka neokusno in na moč primitivno. Organizator prireditve je vse svoje naloge uspešno opravil, posebno še, če upoštevamo težave s slabimi snežnimi razmerami, zato je toliko bolj čudno, da se je ob vseh vloženih naporih za čim uspešnejšo izvedbo privoščil tak »kiks« pri razglasitvi rezultatov, ki bo marsikomu ostal v ne najbolj prijetnem spominu.
\
Naslednja Tekstiliada bo na Pohorju v organizaciji MTT iz Maribora.
Naši tekmovalci so za ekipno uvrstitev prejeli tri pokale, najboljši posamezniki pa lično izdelane medalje.
Iz aktivnosti IGD
Naši gasilci sodelujejo z društvi v drugih OZD in krajevnih skupnostih na različnih področjih. Poleg strokovnega je dokaj uspešno tudi sodelovanje na športnem področju, kjer so najboljši stiki z gasilci Elana. Razen srečanj v letnih športih se je v lanskem letu začelo tudi z zimskimi športi.
Letošnje tekmovanje je bilo v organizaciji Elana, ki je kljub pomanjkanju snega uspešno izvedel predvidene discipline.
Prvo soboto v marcu se je v Begunjah zbralo 41 gasilcev iz obeh društev, ki so se pomerili v veleslalomu, .smuku in vožnji po zračnici. Organizatorji so dobro pripravili progo ter jo utrdili s snežnim cementom. Po pričakovanju so bili domačini boli-ši, saj so zmagali v vseh treh panogah. V veleslalomu je bil najhitrejši Stroj Zvone — Elan s časom 0,19.3, drugi je bil Mikič Lado — Elan 0.20,6, tretji pa Furlan Janez — BPT 0.20,9. Ostali naši tekmovalci so se uvrstili takole:
8—9. .mesto s časom 0.22,8 si delita Oman Ciril in Oman Stane 10—11. mesto s časom 0.23,0 si delita Lavsegar Jože in Hladnik Lovro
12.	mesto s časom 0.23,1 Dobrin Riko
14.	mesto s časom 0.27,0 Valjavec Franc
19.	mesto Ropret Marjan 21. mesto Šmid Janez
23.	mesto Težak Franc
25.	mesto Srečnik Silvo
27.	mesto Urbančnik Jelko
Ker smuka ni bilo mogoče izvesti so drugič vsi vozili na isti-le nekoliko spremenjeni progi. Tudi tokrat so bili najboljši trije tokrat zmagal Mikič pred Strojem in Furlanom.
Drugi tekmovalci so zasedli podobna mesta kot v prvem teku:
Hladnik Lovro in Oman Stane sta si delila 8.—9. mesto, Oman Ciril je bil deseti, Dobrin Riko trinajsti, Valjavec Franc sedemnajsti, Šmid Janez osemnajsti, Urbančnik Jelko enaindvajseti, za njim pa še Težak Franc, Lavsegar Jože -in Srečnik Silvo.
Tretja disciplina — vožnja po zračnici ali «gumi šus« je bila najbolj atraktivna in za naše tekmovalce najbolj uspešna. Zmagal je sicer tekmovalec Elana Stroj, takoj za njim pa je bil že najboljši naš tekmovalec Jelko Urbančnik, ki je dosegel isti ■čas kot tretjeuvrščeni Blažič Franc. Z istim časom so si 5.—7. mesto delili Legat Boris Elan, Oman Stane BPT in Mikič Lado Elan. Ostali so zasedli naslednja mesta: 9. Valjavec Franc, 12. Težak Franc, 17. Hladnik Lovro, 19. Furlan Janez, 20. Ropret Marjan, 21. Dobrin Riko, od 23.—27. mesta pa Šmid Janez, Oman Ciril, Lavsegar Jože in Srečnik Silvo.
V	»gumišusu« so v posebni konkurenci nastopili tudi tisti, ki niso tekmovali v smučanju. Prvih pet mest so osvojili: Bizjak Drago, Jancev Ljubčo, Aupič Maks, Jurjevčič Tone in Rupar Jože. Zlodej Jernej je bil sedmi, Šolar Jože enajsti in Kurtek Andrija dvanajsti. Nastopile so tudi ženske, kjer je Peič Nada zasedla drugo, Sprem Slavica pa tretje mesto.
V	kombinaciji so bili rezultati sledeči:
1.	Stroj Zvone Elan, 2. Mikič Lado Elan, 3. Tonejc Niko Elan,
4.	Oman Stane, 5. Furlan Janez,
8.	Hladnik Lovro, 11. Valjavec Franc, 12. Oman Ciril, 16. Dobrin
Riko, 19. Urbančnik Jelko, 20. Lavsegar Jože, 22. Težak Franc,
24.—25. Šmid Janez, Ropret Marjan, 28. Srečnik Silvo.
Po tekmovanju je bila v gostišču v Dragi razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad katere sta prispevali obe društvi.
Pri izvedbi zimsko-športnega tekmovanja gasilcev ELAN Begunje in BPT Tržič so nam velikodušno priskočile na pomoč v finančni ali materialni obliki naslednje OZD, OO sindikata in posamezniki: »Mercator« Tržič, Ravnik Jože gostilna »Pr’ Benk«, Oblak Francka gostilna »Pr’ Jak’«, Petrol »Restavracija Dete-teljica«, OOS Tovarna Kos in srpov, OOS Obrtno podjetje Tržič, OOS VEO BPT, OOS Metalka Pilama Triglav Tržič, OOS KTL Lepenka Tržič, Mesoizdelki Škofja Loka (mesarija pri Hada-šu), OZD Svilanit Kamnik, AMD Tržič, Skupščina občine Tržič, OOS Tkalnica BPT, OOS Predil-
nica BPT, OOS DSSS BPT, OOS Oplemenitilnica BPT, Konferenca OOS BPT, Gostinsko podjetje podjetje »Zelenica« Tržič, Šaus Viktor — elektroinstalater, PEKO
—	TOZD skladišča, »Novost« Tržič, OOS TRIO Tržič, OOS OOS ZLIT Tržič, Šter Boris gostilna »Pr’ Slug«, Martin Turk gostilna »Črnivec«, Rozman Edo
—	Elektromehanika, Zupan Jurij
—	Avtoprevozništvo, Ceglar Tone
—	Čistilnica »Polonca«, TIKO Tržič, PO BPT, OZD »Zvezda« Kranj.
Vsem, ki so nam pomagali, se prisrčno zahvaljujemo.
Gasilci BPT Tržič
Večina članov kolektiva prihaja v DO pri zgornji vratarnici in nimajo prilike videti vsemogoče navlake med dvorano Partizana in BPT. Z lastnikom tega zemljišča je bilo sicer dogovorjeno, da se zadeva uredi, toda zaenkrat je rezultat še vedno tak kot ga kaže zgornja slika.
Na gradbišču ceste vpadnice je na nekaterih mestih vstop v območje delovne organizacije neoviran, saj je ograja vse prej kot primerna v smislu zavarovanja DO.
Od občinske raziskovalne skupnosti Tržič smo prejeli naslednje odprto pismo:
Delavcem in delovnim ljudem
Podpisnikom samoupravnega sporazuma o temeljih plana raziskovalne dejavnosti v SR Sloveniji za obdobje 1976—1980.
1.	Konec februarja je potekel rok, določen za obravnavanje in analizo gospodarjenja v organizacijah združenega dela v letu 1978, ki je bilo zaključeno s sprejemom zaključnih računov za preteklo leto ter s sprejemom programa uresničevanja plana v bodoče.
Z minulim letom se je sedanje plansko obdobje prevesilo v svojo drugo polovico in zato bodo imele vaše analize ob zaključnih računih še poseben pomen.
2.	Ob tem, ko vsestransko osvetljujete uspešnost svoje organizacije in dosežke pri uresničevanju nalog, ki ste si jih zastavili na raznih področjih gospodarstva in družbenih dejavnosti, vas želimo posebej opozoriti na uresničevanje tistega dela samoupravnega sporazuma o temeljih plana raziskovalne dejavnosti v Sloveniji, s katerim smo se zavezali, da bomo nenehno večali delež znanja v strukturi svojega dela in s tem uveljavljali raziskovalno dejavnost kot sestavino združenega dela vse naše aktivnosti.
Zavezali smo se tudi, da bomo vsak na svojem področju ustvarjali primerne programe za raziskovalno dejavnost ter da bomo potrebo po novem znanju in njegovi uporabi vključili v razvojne načrte temeljnih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti ter da bomo medsebojno povezovali in dopolnjevali raziskovalne procese, ne glede na to, kje potekajo. V prizadevanjih za lasten razvoj in neodvisnost bomo dajali vedno večjo prednost domačemu znanju in tehnologiji ter tistim področjem in načinom dela, ki v večji meri temeljijo na rezultatih raziskovalne dejavnosti.
Sporazumeli smo se, da bomo sredstva za tekoče raziskovalno delo v okviru delovnega procesa oblikovali v pretežnem delu v okviru materialnih stroškov proizvodnje in da bodo namenjena neposredno za raziskovalno delo v delovnih organizacijah v okviru lastnih raziskovalnih zmogljivosti ali za naročila raziskav y drugih raziskovalnih organizacijah, bodisi neposredno, ali v okviru občinskih oziroma področnih raziskovalnih skupnosti.
Ugotovili smo, da bo obseg vlaganj na posameznih področjih dela različen dn odvisen od potreb po novem znanju. Ocenili smo tudi, da bodo zahtevale potrebe po raziskovalnih rezultatih glede na strukturo našega gospodarstva ter na podlagi planskih prednostnih opredeli-
tev v povprečju preko petletnega obdobja naslednjo orientacijsko višino vlaganj na posameznem delovnem področju (v % od družbenega proizvoda, iki odpade
na posamezno dejavnost):
%
—	industrija in	rudarstvo 2,01
—	kmetijstvo	1,65
—	gozdarstvo	1,30
—	gradbeništvo	1,40
—	promet	1,52
—	trgovina	1,11
—	gostinstvo in	turizem 0,80
—	obrt	0,70
•— družbene dejavnosti in
uprava	1,50
—	druge dejavnosti	1,50
Z vlaganjem v takem obsegu bi uresničili tudi določila Družbenega načrta razvoja Slovenije za obdobje 1976—1980, ki je predvidel, da bodo celotna vlaganja v raziskovalno dejavnost do leta 1980 porasla za 2 % družbenega proizvoda (v letu 1978 na 1,53 %) in tako omogočila tudi osnovo za kvalitativno prestrukturiranje gospodarstva. Od tega naj bi se 0,35 '% DP združevalo za skupni raziskovalni program pri RSS, z ostalimi sredstvi pa naj 'bi neposredno razpolagale OZD, ki bi jih namenjale za raziskave v skladu s svojimi potrebami.
3.	Analize gibanj, ki smo jih pripravili v naši skupnosti in ki jih je predložil Izvršni svet Skupščine SR Slovenije republiški skupščini kot dokument z naslovom »»Informacija o uresničeva-vanju ,Stališč’, priporočil in sklepov o raziskovalni dejavnosti kot sestavini združenega dela« kažejo, da se planska predvidevanja in določila samoupravnega sporazuma o temeljih plana ne uresničujejo v celoti in da na področju uveljavljanja raziskovalne dejavnosti kot dejavnika naše družbene produktivnosti še vedno zaostajamo. Po naših ocenah je prepočasna rast produktivnosti prav posledica pomanjkljivega uvajanja dosežkov sodobne znanosti v proizvodne in uprav-ljalske procese v naši družbi.
Sodimo, da so dosežki raziskovalnega dela iz objektivnih pogojev naše šibke razvitosti in nizke akumulativnosti, pa tudi iz subjektivnih vzrokov konzervativnega empirizma naše prakse, še vedno preveč oddaljeni od združenega dela, da bi bili učinkovito orodje našega delovnega človeka pni ustvarjanju nove vrednosti pri upravljanju.
4.	Izhajajoč iz zgornjih ugotovitev se zato obračamo na delavce v združenem delu, delovne ljudi in občane, da v razpravah o zaključnih računih organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti ter drugih asociacij, delavcev in občanov, pregledajo uresničevanje planskih dokumentov tudi s stališča uveljavljanja raziskovalne dejavnosti kot kvalitetnega dejavnika našega razvoja.
Pozivamo področne raziskovalne skupnosti, da vsaka na svojem področju pomaga pri teh analizah in občinske raziskovalne skupnosti, da spodbude vsaka na svojem območju široko družbeno akcijo za povečano vlogo dosežkov raziskovalne dejavnosti v našem gospodarjenju to je v
ustvarjanju nove vrednosti in pri upravljanju.
Kegljanje
V okviru TVD Partizan — kegljaška sekcija je bilo organizirano tekmovanje v Trim ligi v disciplini 6 X 100 lučajev za moške in 6 X 50 lučajev za ženske.
Tekmovanje se je odvijalo na kegljišču v Tržiču, na njem pa sta nastopili tudi dve moški in dve ženski ekipi iz BPT. Po prvem delu tekmovanja sta bili med 14 ekipami na prvem mestu
z istim številom kegljev 2223 obe naši moški ekipi, ki sta imeli 20 kegljev prednosti pred tretje-uvrščeno ekipo Peko TOZD Obutev.
V ženski konkurenci je bila po prvem delu najboljša ekipa OOS TOZD Obutev Peko s 623 keglji pred našo prvo ekipo, ki je za -
Streljanje
V okviru praznovanja dneva žena je bilo izvedeno strelsko tekmovanje za ženske z zračno puško. V torek, 13. marca, se je zbralo v strelskem domu na Ravnah 24 tekmovalk, ki so merile svoje strelske sposobnosti. Izreden uspeh so dosegle naše strelke, saj sta prvi dve mesti
Krevs Angelca je znova dokazala, da je odlična strelka
Ob tem bo podano tudi poročilo izvajanja skupnega programa
ostala za 10 kegljev. Na tretjem mestu so bile tekmovalke iz Gostinskega podjetja Zelenica, ki so imele 40 kegljev prednosti pred našo drugo ekipo, ki je podrla 510 kegljev.
Drugi del tekmovanja je končni vrstni red ekip nekoliko spremenil. Nekatere ekipe so dosegle precej boljše rezultate kot v prvem delu in to je bil tudi vzrok za spremembe na vrhu.
Naša moška ekipa je uspešno nastopila in v končnem seštevku s 4488 keglji obdržala prvo mesto, druga ekipa pa je bila manj uspešna in s 4402 kegljema osvojila četrto mesto. Kegljači OOS Peko Obutev so osvojili drugo mesto s 4442 keglji, presenetila pa je ekipa KS Podljubelj, ki je s 4438 keglji zasedla tretje mesto.
Tudi v ženski konkurenci je prvo mesto osvojila naša ekipa s 1227 keglji pred tekmovalkami OOS Peko Obutev 1212 in OOS Gostinskega podjetja Zelenica 1095 kegljev. Naša druga ekipa je zasedla peto mesto.
Na razglasitvi rezultatov sta tako moška kot ženska ekipa BPT prejeli -pokal za osvojeno pivo mesto.
zasedli Krevs Angelca s 156 krogi in Šter Helenca s 138 krogi. Na tretje mesto se je uvrstila Perne Marija iz Peka s 134 krogi. Ostale naše strelke so se uvrstile takole:
krogov
6. mesto Zaplotnik Tončka	126
10.	mesto Rožič Ana	88
11.	mesto Mohorko Marija	83
19. mesto Bodlaj Alojzija	40
24.	mesto Ravnik Helena	18
Zmagovalka Krevsova je prejela pokal, za vse tekmovalke pa so bile pripravljene tudi praktične nagrade.
Osnovna organizacija sindikata v TOZD Predilnica je za svoje člane izvedla dve tekmovanji, in sicer v streljanju in sankanju.
V streljanju z vojaško puško je nastopilo 14 tekmovalcev, ki so dosegli naslednje rezultate:
1.	Jezernik Franc	75 krogov
2.	Cerovski Maks	73 krogov
3.	Frantar Ciril	71	krogov
Organi Raziskovalne skupnosti in o uporabi združenih sredstev Slovenije pripravljajo zaključni ter predloženo podpisnikom sa-račun za skupščino skupnosti za moupravnega sporazuma o teme-leto 1978.	ljih plana.
4.	Zaletel Cveto
5.	Klemenčič Ivan
6.	Anderle Libor
7.	Mandelj Miro
8.	Golmajer Anton
9.	Košir Jože
10.	Mali Marjan
11.	Papov Jože
12.	Smolej Franc
13.	Mandelj Ivan
14.	Zupan Janez
64 krogov 63 krogov 59 krogov 41 krogov 29 krogov 27 krogov 26 krogov 19 krogov 12 krogov 5 krogov 5 krogov
Na sankaškem tekmovanju, ki je bilo pod Storžičem, je nastopilo 9 moških in 7 žensk.
Rezultati:
Ženske
1.	Rožič Ana
2.	Kuhar Lojzka
3.	Martič Magda
4.	Mlinar Andreja
5.	Ahačič Marinka
6.	Mali Silva
7.	Klemenčič Ana Moški I.
L Golmajer Anton
2.	Zupan Jože
3.	Klemenčič Ivan Moški II.
L Cerovski Maks
2.	Pirjevec Ignac
3.	Bukovnik Peter
4.	Zaletel Cveto
5.	Smolej Franc
6.	Gaberc Andrej
Za obe tekmovanji so organizatorji pripravili tudi praktična darila.
V okviru priprav na Tekstiliado je bilo v nedeljo, 4.marca, izvedeno na Zelenici prvenstvo BPT v veleslalomu. Na 600 metrov dolgi progi z 20 vratci je nastopilo 49 smučarjev, ki so bili razdeljeni v starostne skupine tako kot na Tekstiliadi. Čeprav proga ni bila zahtevna, je terjala precej »žrtev« in mnogi naši smučarji so bili ob uvrstitev. Razpoloženje je bilo izredno, ni pa manjkalo tudi tekmovalne mrzlice.
REZULTATI:
Ženske
1.	Šober Barbka
2.	Dovžan Marjeta
3.	Sajovic Sonja
4.	Šolar Jožica
5.	Vodnik Marija
6.	Vogelnik Sonja
7.	Žagar Zorka
8.	Babič Tea
Seniorji
1.	Šarabon Marjan
2.	Frantar Ciril
3.	Lang Vili
4.	Švab Viktor
5.	Bogataj Milan
6.	Zaletel Cveto
7.	Ropret Blaž
8.	Jančič Janko
Starejši člani
L Aljančič Franc
2.	Čadež Slavko
3.	Koder Drago
4.	Lavsegar Vili
5.	Dobrin Riko
6.	Doberlet Vinko
7.	Kapel Ivan
8.	Oman Janez
9.	Tišler Jože 10. Teran Slavko
Člani
1.	Čarman Jože
2.	Ferlič Franc
3.	Ahačič Štefan
4.	Lovrenčak Alojz
5.	Valjavec Jože
6.	Kogoj Marjan
7.	Furlan Janez
8.	Mikulič Janez
9.	Kosmač Tomaž
Mlajši člani
1.	Štefe Miran
2.	Krmelj Janko
3.	Žvab Andrej
4.	Klemše Zoran
5.	Bukovnik Jože
6.	Zrim Janez
7.	Meglič Aleš
8.	Stritih Zdenko
Smučarski tečaj na Zelenici
Ker se je že v lanskem letu izkazalo, da je med našimi sodelavci precej interesa za učenje smučanja, smo se tudi letos odločili, da organiziramo smučarski tečaj. Začetek je bil sicer predviden že za prve dni februarja, toda objektivne okoliščine so vplivale na to, da se je tečaj pričel šele marca.
Udeleženci tečaja so za zaključek preizkusili svoje novo pridobljeno znanje tudi na tekmovanju
Kljub temu je po ocenah tečaj v celoti uspel in zadovoljstva med tečajniki ni manjkalo. Tečaj sta vodila Teran Bruno in Čadež Franc, ki sta skupino razdelila na dva dela — na začetni in nadaljevalni. Obe skupini sta predelali ustrezni del šole smučanja, povedati pa je treba, da so se vsi tečajniki veliko naučili in ob koncu so se mnogi že lahko pohvalili z lepim in zanesljivim zavojem.
Med lesenim skladiščem in Oplemenitilnico so takele »zaloge«, ki s stališča požarne varnosti še zdaleč niso »primerno vskladiščene«. Kdo bo odgovoren, če pride do požara?
Tokrat v drugi vlogi, Pirjevec Ignac kot tekmovalec in ne kot smo ga vajeni v vlogi starterja
Že običaj zahteva, da se ob koncu tečajev izvede tudi tekmovanje in to so storili tudi naši tečajniki. Na terenu ob spodnjem delu žičnice na Zelenici sta učitelja postavila veleslalomsko progo in po njej so tekmovali vsi tečjaniki kar v dveh tekih. Da pa je »šlo zares« so merili tudi čase in po tekmovanju razglasili rezultate, podelili diplome in praktične nagrade.
Pohvaliti je treba vse udeležence, saj jim proga ni delala težav, kar pa je zasluga obeh učiteljev, ki sta v tako kratkem času uspela prenesti na tečajnike ustrezno znanje.
Po tečaju so se dogovorili, da bodo vadili pod vodstvom še naprej in sicer enkrat tedensko — ob četrtkih na Zelenici.
prišli — odšli
V mesecu februarju so v našo delovno organizacijo prišli naslednji delavci:
TOZD Predilnica
Sedlarevič Stojka Smojlovič Sabiha Mitrovič Vasilja
TOZD Tkalnica
Klasan Andža Šabič Mehmed
Naše
mamice
V istem času so delovno organizacijo zapustili naslednji delavci:
Sporazumno
Žepič Stanka Dacar Vida Starman Marjeta
Samovoljno
Košenina Milan Mauko Ivanka Marinkovič Milka
Inv. upokojitev
Drobnič Rado
Mulalič Hajra, rodila 28.1.1979 deklico
Slivnik Danica, rodila 8.2.1979 dečka
Bohinc Angela, rodila 8. 3.1979 deklico
Mandelj Marija, rodila 13. 3. 1979 dečka
Košir Gabrijela, rodila 31. 1. 1979 dečka
Stjepanovič Borka, rodila 3. 2. 1979 dečka
Kurtovič Fikreta, rodila 8. 3. 1979 deklico
Novosti na policah trziske knjižnice
Joseph HELLER:
NAKAJ SE JE ZGODILO
Slavni avtor romana KAVELJ 22 se je v tem svojem novem romanu lotil današnjega časa in človeka in napisal pretresljivo knjigo o sodobni ste-hniciziranosfci, potrošništvu, karierizmu in človekovi odtujenosti v sodobnem »amerikanizira-nem« svetu.
Vse tako raznoliko dogajanje je pisatelj strnil okrog glavne osebe romana Boba Slocuma, človeka, ki se je iz nič povzpel v naj višji, pridobitniški krog. Toda pisatelj ne ostaja na nekem površinskem opisovanju in obravnavanju, temveč razgalja
človekov notranji svet v določenem okolju in času. Kljub vsemu pa avtor tudi v tem romanu, talko kot v Kavlju 22, ni zatajil svoje ironične žilice in včasih že kar črnega humorja.
i
Emile AJAR:
ŽIVLJENJE PRED SEBOJ
Emile Aj-ar je skrivnostno ime sodobne francoske književnosti in okrog njega se je spletlo že precej domnev. Zaslovel je prav z romanom ŽIVLJENJE PRED SEBOJ, za katerega je prejel Goncourtovo nagrado za leto 1975. Po tej knjigi so posneli film, v katerem igra Simone Signoret, ki je za to vlogo dobila Oscar ja.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem sodelavcem za obisk in 00 sindikata za denarno pomoč v času moje bolezni.
Anton Majeršič
ZAHVALA
Ob upokojitvi mojega moža Rada Drobniča se iskreno zahvaljujem njegovim sodelavcem iz TOZD Oplemenitilnica za izkazano pozornost. Drobnič Vera
»Tržiški tekstilec« — glasilo delovne organizacije BPT Tržič — ureja uredniški odbor: Änderte Libor, Zupan Andrej, Neme Breda, Ropret Marjan, Cerar Franc, Kogoj Meta, Vogelnik Anka, Janc Ana, Stritih Zdenko. Glavni in odgovorni urednik Furlan Janez. — Naslov uredništva: BPT Tržič 64290, telefon 50340 int. 324 — Tisk TK Gorenjski tisk Kranj v 1350 izvodih. — Glasilo izhaja enkrat mesečno. List dobijo člani kolektiva brezplačno. — Glasilo je po 7. točki I. odstavka 36. člena Zakona o obračunavanju proizvodov in storitev v prometu, Uradni list št. 33/72, prosto plačila prometnega davka.
V	romanu ŽIVLJENJE PRED SEBOJ pripoveduje Momo o svojem življenju od četrtega do štirinajstega leta v siromašni četrti Belleville pred Parizom. V svojevrstnem jeziku in z otroško modrostjo ,poroča ta arabski deček o svojem ljubečem razmerju do madame Roze, židovske krušne matere. Sobo deli s številnimi »brati« različne starosti in narodnostne pripadnosti. Madame (Roza je ibila nekoč prostitutka v severni Afriki in Franciji, zdaj pa skrbi za otroke mlajših vrstnic — da bi jih obvarovala hudega in si pri tem prislužila kaj za življenje.
Toda madame Roza počasi zgublja svoj ilegalni virtec. Debeli se, komaj še hodi in kmalu ji preostane le še Momo. Ko jo hišni upravitelj hoče spraviti v bolnišnico, jo Momo odpelje v klet, kjer lahko v miru umre. Momo se za tem odpravi k drugi družini. Življenje ima še pred seboj.
Alenka NEDOG:
LJUDSKOFRONTNO
GIBANJE V SLOVENIJI
Avtorica v svoji obsežni razpravi obravnava eno najpomembnejših obdobij v novejši slovenski zgodovini. Opisuje čas, ko je obnovljena KP posegla v vse najbolj žgoče gospodarske in družbenopolitične probleme na Slovenskem.
Obsežna razprava je plod dolgoletnega prizadevnega raziskovalnega dela, o čemer med drugim pričajo številni uporabljeni viri. Avtorica je nameravala z delom še nadaljevati, a jo je smrt prihitela. Kljub temu je njeno LJUDSKOFRONTNO GIBANJE NA SLOVENSKEM izrazito pionirsko dejanje in predstavlja solidno izhodišče za nadaljnje zgodovinske študije.
Frane JERMAN:
IZ FILOZOFIJE ZNANOSTI
V	pričujoči knjižici se je njen avtor na zanimiv način lotil orisa zgodovine tistega načina mišljenja, ki je omogočil nastanek znanosti kot znanosti. Ni si torej prizadeval prikazati razvoja same znanosti, marveč je razčlenil in analiziral nekatere ustaljene pojme in pojmovanja s področja znanstvene metodologije ter pokazal njihovo poreklo. Temu namenu ustreza razdelitev na posamezna poglavja, ki so razdrobljena na posamezne razdelke: Uvodu sledi poglavje, ki obravnava razlike med mističnim in znanstvenim filozofskim mišljenjem, v nadaljevanju pa avtor odgovarja na vprašanje, v čem je današnja znanost dedič antičnega mišljenja. Mimogrede se nato ustavi tudi ob nekaterih osnovnih pojmih logike. V osrednjem poglavju je orisan spor med deduktivizmom in induktivizmom, skratka med modelom znanosti pred novim vekom in v našem času. Peto poglavje je posvečeno problemu spoznanja v znanosti — v naravoslovju in družboslovju (zgodovini). V zadnjem poglavju pa dr. Jerman razlaga pojme, kot so dialektika, struktura, logika, ter seznanja bralce z vprašanjem odnosa med dialektiko in formalno logiko.
Zaradi omejenega prostora je večina vprašanj in problemov bolj ali manj samo nakazanih. Zato pa bo vsem, ki jih bo snov podrobneje zanimala, nedvomno v pomoč seznam dosegljive domače in prevodne literature, ki se ukvarja s podobnimi problemi in je natisnjen na koncu knjige, za katero sam avtor pravi, da je »nekje med zgodovino filozofije in metodologijo znanosti, je nekakšen uvod v filozofijo znanosti«.
Kay Summersby:	ONKRAJ
POZABE
Knjiga ONKRAJ POZABE je odkrito pričevanje ženske, ki je vojna leta preživela ob strani Dwighta Eisenhower ja, zavezniškega vrhovnega poveljnika v razdobju silovitih bojev za osvoboditev Evrope izpod nacističnega jarma. Naključje je hotelo, da je postala najprej voznica njegovega avtomobila — čeprav je bila Angležinja dn torej ni pripadala ameriškim vojaškim enotam. Kasneje sta se zbližala in med njima se je spletla lju-zenska vez, ki je dolgo trajala.
Te spomine je Kay Summersby Morgan napisala že pred leti — na smrt bolna. Zdaj je mrtva — spomini pa so ostali kot zanimivo obrobno pričevanje o zasebnem življenju znamenitega vojskovodje. Ne pripada nam sodba, ali je vse v njih resnica. Ob velikem pisanju zgodovine so le bežen dih, .ki razkriva, da so tudi veliki možje prav tako ljudje —■ kot vsi drugi...
Vprašanja - odgovori
Glede na to, da se pri našem vsakodnevnem delu pojavljajo različna vprašanja in nejasnosti, se je uredniški odbor odločil za rubriko »Vprašanje — odgovori«.
Za to rubriko bo lahko sleherni delavec postavil vprašanje, ki bo v naslednji številki glasila objavljeno skupaj z odgovorom. Vprašanja lahko vržete v nabiralnik Tekstilca ob vhodu v okrepčevalnico, seveda pa mora biti podpisano, sicer strokovne službe ne bodo dolžne nanje odgovoriti.
Pozivamo sodelavce, da se te možnosti informiranja poslužijo ter v pismeni obliki zahtevajo odgovor na svoje vprašanje, pripombo ali predlog.
Uredništvo
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža
MIHAELA ZUPANČIČA
se iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje in darovano cvetje sodelavcem in sodelavkam pre-gledovalnice, 7. oddelka, obratni pisarni, vodstvu TOZD Tkalnica, finančnemu sektorju, organizacijskemu oddelku in DITT BPT.
Prisrčna hvala vsem, ki ste z nami sočustvovali.
Vsi njegovi