ielo življenje b *io ? glasilo tovarne alpina ziri POSLOVODSKA KONFERENCA za sezono jesen - zima 1968 V tem članku bi rad podal neka j misli o že izvršeni konferenc; vseh poslovodij naših prodajaln za sezono jesen-zima 1S65, ki je bila v 3isku. Dnevni red konference je bil kot običajno in smo prva dva dneva pregledali .kolekcije čevljev tujih proizvajalcev in odbrali najboljše modele, ki se bodo v prihodnji sezoni skupno z našim domačim blagom prodajali v naših prodajalnah po državi. Da Di se izognili preobsežnim količinam tujega blaga razdrobljenega na mnogo artiklov, smo zožili izbor ponudenih čevljev s tem, da smo na konferenco povabili le večje proizvajalce obutve in tiste, s katerimi smo žs doslej dobro sodelovali. če na .ii-t.ro...ocenimo prikazane nodele tujih proizvajalcev« ugotovimo, da zelo stremi naša obutvena industrija stopati v korai 5 najnovejšo modo v svetu, ka~eri so se že tako približal:, da praktično ni več nikakin razlik. Nekateri ponudniki ro še imeli v svojih kolekcijah zastopano nekoliko starej-o obutev, vendar so ti redkejši in za njihovo obutev suii ni bilo zanimanja. /'Zelo močno so bili v kolekcijan / zastopani modeli Športnih na-1 c;_ saatno dražji. Ozka specifikacija omogoča tujim proiz- vajalcem (Italija, Španija, Zh. Nemčija) uspešen nasto^ na vseh trgih. Vemo dobro, da v našem podjetju kaj podobnega ne delamo in da moramo slediti željam potrošnikov. Prejšna leta smo podobno obutev kupovali od naših uvoznih podjetij in seveda plačali vmesni člen v tej uvozni trgovini. Ker smo sami registrirani za uvoz obutve, smo letos ta posel opravili sami in ugotovili, da bo uspeh v prodaji te obutve znatno boljši od prejšnega leta - ugodnejša nabavna cena, lastni izbor modelov in nakup po potrebi bo kiju« carinskim dajatvam omcgočil beljši prodajni rezultat. Iz podatkov naših prodajaln t'e razvidno, da se uvozno letno blago zelo dobro predaja in prispevajo stalna naročila. Tudi naši letni modeli so naleteli na zelo ugoden sprejem pri kupcih. Lkoda je edino v tem, ker ni bilo pravega prehtda iz zimske v pomladanske sezono. Visoke temperature v aprilu so zadržale strogo pomladansko blago v skladišču in rodajal-nah. Iz povedanega je videti, da je uvoz narekovala težnja za boljšim poslovnim uspehom, ki daje potrošnikom blago po ugodnih cenah. Franci WOLF IENUH SAM SEBI ČAS KRADE IN ČAKA - NA NAGRADE. v avstrijski tovarni Ce potuješ po tuji deželi, te prav gotcvo pritegnejo različne zanimivosti, ki so običajno lopo skladaj i z okeljem. Marsikdo je imel priliko prepotovati Avstrijo, si jo ogledati in najbrž je dobil zelo lep vtis o turistično slikoviti in urejeni pokrajini. Lepe bi bilo, da bi se v marsičem zgledovali po njih. Potreben je čas, lepo vreme, pa nekaj denarja in veliko bo takih, ki bodo rekli: še bom šel tja. Pot nas je pripeljala skozi Schsirding v majhno mestece v severozahodnem delu Avstrije. Sredi polja med njivami in travo stoji velika industrijska hala. Pred njo upravno poslopje z okusno urejenim parkom, V pisarnah. steklene stene in lep pregled nad vsemi. Ves proizvodni prostor je v industrijski, betonski hali s prečnimi svetlobnimi pasovi na stropu. Iz pisarn je pogled nad vso proizvodnjo ter sL-cladišČi. Občutek, ko stopiš v tak prostor: dolg in širok, dimenzija, ki odgovarja različnim organizacijskim spremembam, je presenetljiv. Fodjetje mlado, staro nekaj let. IT i dvoma, da je v tem o-kolju združena vsa industrijska narava dela. Tovarna Hogl po imenu, zaposluje okrog 350 ljudi in proizvaja dnevno 2.600 parov različne mocke in ženske obutve. Nekaj pogledov na vse strani pove, da je v tej tovarni visoka produktivnost, ki je pogojena z velike disciplino in hitrim tempom dela. Razgovor z lastnikom pove, da podjetje zelo uspešne »osluje kljub temu, da so velike težave in konkurenca kot nikoli. Izvažajo v različne države Evrope in ostalega sveta. V preizvodnji so :>...sl.i. partije obutve tudi za F.usijo, Iz dveh številk zgoraj je razvidno, da je produktivnost na zelo visoki rav,.i. Imeli smo priliko videti vse detajle in zanimivosti, ki bi lahko mnogo koristile nam. Beležke sc se pclnile, videli smo lahko, kakšno je>industrijsko podjetje, ki ima na razpolago mnogo strojev in praktičnih pripomočkov. Vse to pa je lahko doseženo, če te ob vsaki besedi spominjajo: to so nam ne splača, preračunali smo in spremenili, predrago je bilo in smo ukinili. Z eno besedo: vsak groš (ne samo šiling) jim dovolj pomeni in vsaki malenkosti se resno posvetijo. Ko človek premišljuje o ten in primerja z domačimi razmerami, se ponudi jasen odgovor, da smo vsi skupaj premalo gospodarni in da je pri .nas irnogo premalo čuta odgovornosti, da bi megli kaj takega napraviti. Ker ie prostor ena sama velika dimenzija, je organizacija skladna, delo pregledno in disciplina vzorna. Materiali vseh vrst, kar se jih pač rabi, gredo skozi faze obdelav tako, cia porabijo najmanj časa in prostora. Zgornje usnje se ročne ne kroji. L-ivalnice so tri, to se pravi trije transportni trakovi sicer krajši kot naš. Zlepijenja zgornjih delov ne pozna jo več. Videti je bilo tudi nekaj moških za bivalnimi stroji. Na vsakem delovnem mestu spretnost in če je le mogoča strojna obdelava. Montažni trakovi so na enakem nivoju. Sodobni stroji, pridne roke, ki omogočajo kljub pisani proizvodnji tako velike količine . Cvika jo na Astra - 78 strojih, lonos lastnika tovarne je prav gotovo delavec, ki na tem stroju nacvika v 9 urah 130C parov. Fant je z neverjetne vsklajenimi gibi in tempom delal ne glede na različne oblike čevlja, karje je zamenjal v eni minuti. Reči je treba, da smo videli veliko zanimivega in koristnega. Ni to samo moja ugotovitev, vsak strokovnjak bi moral priznati, da se je v taki tcvarni veliko naučiti. Cgledali smo na koncu tudi vzporedne dejavnosti in predvsem modelirnico, ki je izredno smiselno urejena, pregrajena s steklenimi stenami, ča delo poteka nemoteno in kjer ■0 delitev dela taka, da lahko dosežejo lepe uspehe. Težko bi drugače zaključil uspešen obisk kot z besedami, da pri njih res vedo kaj hočejo in se zavedajo spanja ter konkurence . V prihodnost gledajo optimistično, kar je razvidno iz uspehov nekajletnega dela in gledanje dela skozi denar in predvsem velikega vlaganja v moderne stroje. Vse koristne ugotovitve, ki jih je bilo res veliko, bomo morali Čimprej prenesti v našo prakso, saj je bil obisk temu namenjen. Gotovo pa je, da se bo še marsikdaj kdo napotil tja in s tem po najkrajši poti prispeval k napredku našega podjetja. Izidor RSJ C dipl.oec. S "POSVETA PREDSTAVNIKOV SLOVENSKE ČEVLJARSKE INDUSTRIJE IN ODRTI. V torek, dne 14. maja so se zbrali v čevljarski šoli v ?ireh zastopniki večjih čevljarskih obrtnih obratov družbenega sekterj,, predstavnikov zasebne *obrti, predstavnika Republiške gospodarske zbornice, Republiškega zavoda za šolstvo SRS in tovarne čevljev Alnina 2iri . Na tem posvetu se je v begati razpravi analiziralo obstoječe stanje v izobraževanju učencev v obrti. Ugotovili so, da obstojajo v obrti velike potrebe po dobrih in mladih kadrih, v preteklem obdobju se je iz vse Slovenije vkjučevalo vanjo letno od b do 10 učencev, zdaj pa manjka dobrih čevljarjev. Ugotovljene' je bilo, da ima mladina obeh spolov polno možnosti za vkjučevanje v čevljarski poklic, ki je zelo lep, a sicer zahteven zaradi mode. Človek ima v njem, če je res strokovnjak, polno možnost u-veljavijanja, Posebej je bilo ioudarjeno, da bi se morali vsi del vei nenehne izobraževati in si dopolnjevati znanje preko strokovnih tečajev, seminarjev in predavanj. Dana je bila tudi informacija, da se pripravija predpis za priuče-vanje tistih otrok, ki niso uspešno končali osemletke,da se jim omogoči pot v življenje . Glede na izredno hiter razvoj mode in zahtev trga, je nujno razširiti učni program estetske vzgoje v šoli. Naglasili so potrebe po strokovno praktični in splošni vzgoji učencev, ker le po-clicni delavci bodo kos nalogam in zahtevam trga in časa, ki prihaja. V četrtek, 3f. maja t.l. pa sc se zbrali v čevljarskem eolskem izobraževalnem centru v Žireh tudi predstavniki slovenske čevljarske industrije . Pri imenovanem centru se je namreč formiral stalni odbor iz predstavnikov industrijskih čevljarskih podjetij, ki so jih podjetja imenovala, da pomaga šoli, pri tekočem vskla-jevanju potreb posameznih po-ilicev, stalnem dopclnjevanju učnih načrtov, 'neposrednem prenašanju vseh novosti v praktični pouk učencev, da bo teorija se bolj povezana s prakso. V zelo živahni razpravi je bila pozitivno ocenjena sedanja oblika in način izobraževanja poklicnih delavcev čevljarjev. Vsi so bili mnenja, da je tre- ba v okviru enega Centra sis--tem izobraževanja izgrajevati naprej glede na tekoče potrebe. Poseben poudarek je bil na izbiri in šolanju srednjega in višjega tehničnega kudra, ki naj bi se rekrutiral iz najboljših poklicnih delavcev in tehnikov, ki so se že dobro izkazali v proizvodnji. 7'ovdarili so, da je taka oblika izbire porok, da naložena finančna sredstva v potrebne strokovne kadre niso zavržena. Podana je bila tudi informacija, da v -jeseni prične delovati v Kranju v okviru tega Centra izreden oddelek Višje tehnične čevljarske šole iz Zagreba za potrebe vse slovenske čevljarske industrije, da se interesentom omogoči študij v bližini dolovneg.., mesta. Pouk bo v seminarski obliki in popoldan. Predstavniki podjetij sc se tudi izrekli, da bede podjetja na novo vključevala le mladino, ki je uspešno končala osemletko, ker le iz takega izbora delavcev pričakujejo hitrejšo rast roiz-vodnje in uspesnejšo rast družbene samouprave, in njenih samoupravnih odnosov. Pozitivno so ocenili prizadevanje in delo ..olskega kolektiva in upravnih organov Centra, ter njegovo organske rast skladno s potrebami glede na majhne finančne možnosti. Njih dosedanje delo in doseženi rezultati izpričujejo, da jim to delo lahko zaupamo.tudi v pri', odn je . Zatem so udeleženci ogledali šolske učne delavnice in Alpino tovarno čevljev Ziri. Peter NAGLIC NOVICE IZ KADROVSKEGA ODDELK. DELOVNI USPEH Ž.-GRSB.KIH - PRCDAJALEN V maju so nastopili delo: Bogataj Manica in Peternelj Joži v šivalnici lahke obutve, Kovač Stanka v prodajalni AL'INA Ri-jeka in Vrban Ivan v prodajalni AL IN . v Koprivnici. Nikoletti Rudolfu je prenehalo delovno razmerje zaradi invalidske upokojitve, Zadnik Milka pa je prenehala z delom na lastne željo. Koncem maja sme imeli v obratu v ireh zaposlenih 825 delavcev v obratu v Gorenji vasi 110 in v prodajni mreži 155 delavcev. Skupno število vseh zaposlenih je torej 109C. V mesecu juniju se predvideva nekaj več sprememb v korist zaposlitve novih delavcev. Angelca FILIPIČ V maju so se poročili: Tratnik Pavla, Kranjc Franc, Kavčič Ivanka, Kokalj Vida, Jeram Gabrijel in Slabe Štefka. ISIC .ENO ČESTITA' .0 ! Ker dela občinsko sodišče na Vrhniki od l/5 1968 po novem delovnem času vas obveščamo, da je uradni dan za nevabi jene stranke pri tem sodišču še vedno vsako sredo, vendar ne več do 18. ure, ampak od 8 h do 12.30 h in od 13 h do pol 16. ure. Poslovna aktivnost naših treh prodajalen v "Zagrebu je -iz .Le 'ja v leto bolj dinamična in una zelo lepe uspehe v svojem poslovanju ter realizaciji, Čeprav se je menjal gospodarski sistem, merila za delitev, sistem obdavčevanja in režim formiranja c :n, so kolektivi na ših prodajalen lahko zadovoljni z doseženim uspehom svojega poslovanja. Poslovni uspeh posamezne prodajalne na zagrebškem tržišču je dosežen predvsem zaradi velikega zalaganja posamezne prodajalne tudi z renomejem našega podjet~: , ki je bilo že od prej poznano na zagrebškem trgu po svoji kvaliteti obutve, a predvsem po težki, planinski in športni obutvi (mobka težka obutev in smučarski čevlji).. V zadnjem času so doseženi zelo lepi uspehi z ženskimi modeli lahke obutve medtem, ko moška galanterka nikakor ne more zadovoljiti zagrebškega potrošnika. Pri moL,k.i obutvi je izbira naših modelov zelo slaba, zato smo risiljeni, če želimo obdržati kupce kateri pri nas kupujejo težko i.i alpsko cbatev, da dopolnjujejo asortim .n mc~kc galanterke od drugih jugoslovanskih proizv -j ilcev. Za težko obujev na dom.;čem trgu nimamo konkurenco ker im-r naše podjetje dolgoletno tradi- prispevajmo tudi mi za gradnjo novega onkološkega instituta v ljubljani ! Ze nekaj let je minilo, odkar je bil osnovan poseben incia-tivni odbor, ki naj ukrene vse potrebno, da pričnemo graditi nov onkološki institut v Ljubljani. Vse slovenske potrebe narekujejo, da tc čimprej uresničimo. Predsednik tega ineia-•uivnega odbora za gradnjo novega onkološkega instituta v Ljubljani je naš rcjak doc.dr. Bado Poljanšek. 0 pomembnosti^ ~e potrebne ustanove razume bele tisti, ki je videl, v kakšnih nemogočih razmerah so pacienti, ki bolujejo za to zavra tn o boleznijo. Z novo bolnici ne bi samo ustvarili normalnih pogojev bolnikom in zdravstvenemu osebju za njih delo, ampak povečali tudi možnost učinkovitejšega zdravljenja raka in tako pomagali rešiti gobove smrti mnogim, ki jih je *a bolezen prizadela. Vse srednje sole so bile pozvane, med njimi tudi čevljarska sola Ziri, da zbira prostovol-ne prispevke v obliki denarja ali obveznic skopskega posojila Za. darovano obvezhico vsakdo prejme ustrezen kupon Onkološkega instituta kot potrdilo in zahvalo za finančni prispevek. Učenci te šole že zbirajo finančne prispevke in obveznice, sat; pozivamo vse prebivalstvo krat"a, da vsak po svoji moči prispeva za gradnjo te zelo po- trebne in pomembne ustanove. Veliko novih stvari smo zgradili v Sloveniji, zato ne zanemarimo skrbi, ko gre za obče slovenske ir zelo humane potrebe. Vsak naj si zamisli, kaj bo, če jo bo potreboval, pa ne bo ustreznih možnosti in pogojev, ali celo postelj. Prav bi bilo, da bi se to nujno zbiranje sredstev uredilo v popolnejšo in učinkovitejšo materialno obliko, da bi odločilni forumi to akcijo smele je podprli, kot so tudi mnoge druge zelo pomembne v Sloveniji, kar je imelo hitrejši finančno -materialni učinek. To nujno zadevo re'3-ujemo zaenkrat z nas o neposredno udele-žJao in finančnimi prispevki, prepričani pa smo, da bo ta akcija počasi dobila v vseslovenskem prostoru še hitrejšo in učinkovitejšo rešitev. Krajevni odbor SZDL poziva prebivalstvo kraja, da s finančnimi sredstvi in z obveznicami skopskega posojila učinkovito podpre to humano akcijo. Potrebno je, da se v to akcijo vključijo tudi vse naše sindikalne podružnice v kraju ter naj postanejo osnovni nosilec te vseslovenske finančno materialne akcije gledano iz naših humanih in občečloveških slovenskih potreb. Peter naglic Največja sreča zl moža, je žena, ki - molčati zna. cijo. Naši tovrstni čevlji niso poznani samo~na~.zagrebškem tržišču pač--pa po celi Jugoslaviji, kakor tudi v državah izven državnih meja. Zagrebške tržišče je ono od najmočnejših v domevini, na katerem je zelo močna konkurenca. Konkurenca se izraža predvsem med specializiranimi podjetji za prodajo obutve, kožnih izdelkov in gume. Zagreb sam pa ima tri velika in močni podjetja obutve, katera proizvajajo moške, žensko in otroško obutev lahke izdelave. Ta podjetja imajo tudi sv*, je trgovske mreže. Na tržišču se srečujemo se z ostalimi proizvajalci obutve v državi, kateri hočejo plasirati svoje proizvode preko svojih trgovskih mre z ali potom drugih trgovskih r:ro ž. joleg večjih proizvajalcev nas-:opajo na tržišču, tudi privatni obrtniki, ki lahko z manjšimi količinami istih proizvodov ' .-inogo bolj privlačijo kujca. 'se to kupca zelo privlači in .upi tam, kjer se mu nudi naj-:-čja izbira modne obutve, kar riČakujejo in zahtevajo kupci udi od nas na začetku'vsake . :zone. Zaradi tega je treba h.ti' zelo pozoren, pozn .ti .žišče, okus kupca in z nevi-J. modeli priti prvi na trg ukc, da že s tem prehitimo os-■ .le pr c i z v a j al c e . odno moramo stremeti za tem, a čimbolj zadovoljimo naše po-■"Ošnike in moramo budno paziti : ; j dela konkurenca. S tem v ve z i mor m o imeti na zalogi vedno dovolj obutve vseh vrst. jj nimamo dovolj domače obut- ve jo je potrebno dosort.irati od drugih proizvajalcev, da ima prodajalna na zalogi to, kar želi potrošnik. Ravno iz teh vzrokov moramo imeti toliko tuje obutve. V skrbi, da bi prodali čimveč, smo prešli na nonstop, tako da izkoristimo vse -rilike in smo potrošniku vedno na razpolago. Ko smo prešli na non-step, nismo povečali števila zaposlenih, pač pa z istimi delavci delamo več, kar ugodno upliva na finančno poslovanje naših poslovalnic in celotnega podjetja. Za isti čas v ietu 1967 v primerjavi z letošnjim letom, so naše prodajalne dobile manjše osebne do« hodke, čeprav je rezultat prodaje letos boljši. Da je temu tako, je predvsem krivda v delitvi osebnih dohodkov po zaključnem računu, ker mreža ni dobila nobenega dobička. v;iiš-lenja'smo, da bi bilo potrebno v pravilniku o delitvi sredstev za osebne dohodke nekaj spremeniti tako, da bi v bodoče tudi mreža dobila izplačilo osebnih dohodk(v po tremesečjih in po zaključnem raounu. Zaloge v prodajalnah so se v primerjavi s preteklimi leti močno povečale. Krivda temu je stagnacija izvoza naših izdelkov in pa uvoz tuje obutve na naše tržišče. Iz tega je razvid no, da za povečane zaloge niso krivi kolektivi nrodajalen pač pa trenutna situacija. V našem interesu je imeti čim manjše zaloge, ker dobro vemo, da ravno zaloje bremenijo in zamrzu-jejo sredstva. Poslovodja Zagreb I: Josip SLEMENSEK ZAPISKI S POPOTOVANJA PO SOVJETSKI ZVEZI Občinski sindiKalni svet Loga-te'c je na eni izmed svojih sej predlagal v skupno sindikalno delegacijo Slovenije i.z podjetja KLI in Alpina dva delegata za izmenjavo sindikalnih delavcev s Sovjetsko zvezo in ficer Leskovec Tatjane iz K1I-ja in mene iz sind. podružnice Alpina, kot največji organizaciji. v občini. Alpe - Ad-,:'i ja5 ki je ena izmed naših "urističnih sindikalnih organizacij za mednarodne in domače izlete in MCS organizacija sindikalnih delavcev SZ, sta prevzeli organizacijo te izmenjave, katere namen je bil, da v,i sindikalni delavci, tako i.ašj., kakor sovjetski, videli :r; proučili sedanje razmere iri nas in v SZ. Istočasno pa' bi si. ogledali še nekaj kulturnih znamenitosti, zgodovinskih spomenikov ter zgodovino in razvoj naših narodov, kakor radi narodov SZ. JI o venska delegacija je c-tela L Of člana, kateri sc bili razbeljeni v tri skupine in v ta-iiji skupinah sme potem potovali po naprej določenem programi po Sovjetski zvezi s posebnimi vodiči in prevajalci v srbohrvatski jezik. Odpotovali smo z letališča Br-^iki,.dne 2S. aprila ob 15.30 H letalom "Iljušin" 18, ki je Pripeljal sovjetske tovariše, katerim so naši priredili na letališču zelo lep sprejem. Lil je močan dež, vendar ni bilo nikake prepreke za 4. motorni avion, ki je bil zelo udoben in smo takoj, kt smo bili na višini 7.500 m oz. 8.000 m, dobili občutek varnosti. Imeli smo srečen 3-urni let. Do Moskve je bilo z letališča Brnik natanko 2.250 km zračne poti, katero smo preleteli prej, kc v treh urah s pristajanjem vred. Pristali smo na letališču "bermentjevow 45 km oddaljenem od Moskve. Moskva ima vsega skupaj 5 letališč. Največje in najsodobnejše je letališče Vnukovo s katerega poleti vsake minuto in pristane po eno letalo mednarodnih prog. Tudi letališče, kjer smo pristali mi, je bilo velikansko v primerjavi z letališči normalnega obsega. Po prihodu nismo na carini imeli nobenih nosebnih težav niti pregledov. Peljali so nas na večerjo v restavracijo letališča, kjer smo tudi prejeli nakazila za sobe in sicer za hotel "Sputnik" v Moskvi. Na letališču so že bile in so še prihajale tuj^j delegacije iz vseh držav tako zahodnega kakor vzhcdnega bloka na proslavo in parado 1. maja v Moskvo. Take j nato smo So odpeljali v Moskvo z avtobusi. 35 km pred Moskvo je pregrada velikih graviranih lesenih križev -znamenje, do kje so prodrli Nemci, ko so hoteli zavzeti Moskvo - z napisi v vseh svetovnih jezikih. Hotel "Sputnik", kjer smo stanovali skupaj z iieJta-teriioi tuji mi delegacijami/ tam je bila tudi naša državna partijska delegacija /, je imel 21 nadstropij s 6.000 sobami, grajen v izredno modernem skoraj razkošnem stilu. Stanovali sme v 8. nadstropju. Sobe so udobne in čiste, opremljene s televizijo in telefoni. Prehrana je bila vseskozi zelo dobra, imeli sme isto kuhinjo s Cehi in Avstrijci ter vzhodnimi Nemci. Takoj naslednji dan, t.j. 30, .aprila smo imeli kratek sprejem v dvorani Moskovskih sindikatov kjer so nam zaželeli dobrodošlico in pojasnili celoten potek in bivanje naše delegacije. Navzoči so bili. tudi nekateri člani Moskovskega sov je ta KP - 16. rajona. .Prejeli sme vsi prospekte Mos-/ ' kve in Pcdmoskovja, ter značke in navodila naših vodičev« Po sprejemu smo si prvič ogledali Moskvo in sicer z avtobusi. Moskva -se ra-zprostim na velikanski površini, razdeXjena... je na 16 rajonov oz. občin. Ima 30 velikih parkov, največji ;e izinajlovski Park, katerega imenujejo zaradi naravne lepo-''~e ''razkošni Sadu Moskve"., Mos-kva ima 46 velikih športnih stadionov in 6 zimskih toplih baisnov, ki so povsem odprti. Za -rimer, ko svne bili mi vsi v plaščih, se je sprehajalo in ropalo v takem bazenu na tisoče ljudi. Čudovit pogled ob tea času. Moskve je ustanovil Jurij Dol-^oruki - ruski knez v 12 stoletju in sicer tam, kjer stoji danes mogočni Kremelj z obzid-—-jem, to obzidje izhaja iz tistega časa, potem pa se je počasi širila, postala druga prestol ■ niča Rusije in danes šteje 6 in pol milijona rebivalcev. Danes ima Moskva 35 bulevarjev - prospektov, največji je seveda Rdeči trg, Leninski prospekt in Nevski prospekt. Ceste so izredno široke, dvakrat širše od naših. Promet je zelo varno urejen in tudi zelo strogo. Na ulicah vozijo samo taksiji, avtobusi in trolejbusi., medtem ko se ves ostali promet opravlja z metrojem, ki je za naše pojme sila poceni, hiter in varen. Metre vozi do 150 km na uro. Moskovski metre ima 86 postaj in 12 glavnih prehodov, ki so prava pa^a za tujce. Tu je razkošje marmorja vseh barv, mozaikov, fresk in skulptur še in še. Metro je 220 m pod zemlje do katerega vedi jo premična stoonišča iz vseh strani Moskve. Peljali smo sc na Leninske gore ( kjer je bil tudi tov. Tito, 30. aprila je bil namreč na razgovorih v Moskvi ), kjer je čudovit pogled po celi Mcskvi. Pod nami na dnsni strani je največji most "Borodinski .most", na njegovi desni je velika 78 m skakalnica in stadion za umetno drsanje. Videli smo tudi univerze i;Lomonosova'; kjer študira. 45 tisoč študentov iz vseh držav, tudi iz Jugoslavije in kjer jih 6.000 stanuje. Na tej univerzi predavajo samo najboljši predavatelji svetovnega slovesa in imajo posebne oddelke astronavtike. To je veličastna stavba iz belega marmorja in lepim parkom - 340 ha, gradili so jo 4 leta. Le isti dan smo si ogledali hotel Ukrajina - 22 nadstropij, spredaj spomenik največjega ukrajinskega pesnika Levčenka, ki je bil stalno zaprt in je samo 13 let preživel na svobodi v carski Rusiji. I'r^y: takp.; smo si ogledali se povsem; nov-hotel Moskva, ki, ima 32. tisoč sob in 38 nadstropij, grajen v povsem, modernem stilu in zavzema velikanski obseg z sedmimi dovozi in tremi parki, Buhar.ski most, čez katerega vozijo samo vlaki v treh nad- / 'strop jih, slavnostno okrašen Rdeči trg, kjer je bile že vse pripravljeno za parado naslednjega dne. Isti dan smo si ogledali Še Leninovo knjižnico, kjer je toliko knjig, da snu v treh nadstropjih hodili hitro pol ure brez postanka gledajoč vitrine za vitrino čudovito urejenih knjig v vseh jezikih, in oosiop je operne hiše, ki lahko sprejme 32 tisoč gledalcev z ložami in parterjem vred. Zvečer smo gledali opero Knez Igor, samo v zavesi spredaj je vtkane 12 ton zlata. Drugi dan smo prisostvovali na Rdečem trgu prvomajski paradi, i:i je bila predvsem vojaška, zelo velikanskega obsega in je -rajala od 10 ure dopoldan do 16 ure z mimohodom vseh rodov vojske in vseh vojaških dosežkov in raketnega orožja. Po vojaški paradi so se valile množice ljudi, katerih ni bilo ne konca ne kraja po cele £re in ure z cvetjem in tran- sparenti, kar je bilo čudovito. Sodelovalo jih je okoli dva milijona. /Nadaljevanje/ 31avka ::LmR _SCDELOVMJE UlENCSV OSEMLETKE Novi uredniški odbor našega biltena "DELO ŽIVLJENJE" se je odločil, da razširi krog svojih do isovalcev. Odločili smo se, da naj med ostalimi sodelujejo tudi učenci osemletke Tiri. Za prvi prispevek smo jim mi dali naslov, ki se glasi: "Hodim mimo tovarne15 in razpisali tri knjižne nagrade. Lola se je naši odločitvi takoj odzvala. Dobili smo štiri proste spise in jih ocenili tako, da 1. nagrada pripada tov. Žakelj Mi-luški iz 8.a, 2. nagrada pripada tov. Oblak Marjanu 8.'b, tretjo nagrado pa delita tov. Mlinar Zoran 8.a in Gantar Vida - Vidmar Vida 8.bo Naloge bodo objavljene v našem biltenu po navedenem razporedu v tej številki naloga, ki je dobila prvo nagrado, v naslednjih številkah pa ostale. Učencem osemletke < iri se zahvaljujemo za prispevke in jim ob prejetih nagradah iskreno čestitamo. HODIM MIMC TOVARNE Vsaka še tako majhna slovenska vasica ima kako majhno delavni- co, v kateri nastajajo izdelki, ki so morda znani daleč naokrog. Pa ne samo to! Ta delavnica daje ljudem kruh. . .... Tudi v naši vasi imamo tako delavnico. Toda to ni majhna, zakajena soba, ampak velika, svetla zgradba. V njej nastajajo izdelki, ki izvirajo že iz preteklosti in so danes znani po vsem svetu. To so čevlji in zgradba se imenuje tovarna Alpina. Ko hodim tako vsak dan mim« nase tovarne, se mi v glavi druga za drugo porajajo misli. Opazujem ljudi, kako zjutraj hitijo na delo, opazujem in že je prva misel tu. Koliko otrok ne bi j icglc zgodaj zjutraj, takrat ko starši gredo na delo, brezskrbno spati v topli postelji, ne bi mogli iti v nedeljo v kino, ne bi lizali slaščic, če ne bi stala tista mogočna zgradba. 0;:oldne grem mimo tovarne, sli-=i_m glasen ropot strojev in p;mislim na to, da Žiri le niso neznan, zaostal kraj, saj ;e prav tovarna tista, po ka--eri še daljnji kri ji poznajo Uri. :'o pa se ob dveh ljudje kakor •.ridne mravlje vsuje j o iz -ovarne, pomislim na svcjo •.Ddočnost in na bodočnost tovarišev. Precej sc jih naraera-rt tam zaposliti; ali kar ta-id ali pa bodo prej še šli ..•/,. ;Olo, ki jo ima Alpina za /is"':je bodoče delavce. Tsak naš vaščan ve, kaj pomeni Alpina. Ltnogim stvarem se i morali odreči, če je ne ne bi bilo. Ima smučarski klub, ki nam je omogočil, da je bilo pozimi pri nas državno prvenstvo v skokih. Tudi Judo-klub nam je podaril nekaj lepih in zanimivih predstav. Alpina pa tudi take ne pozabi na nikogar. Ko je šolsko športno dfuetvc Tabor gradilo igrišče, je glavni prispevek darovala tovarna. Tudi za kolesarnico, ki jo bedo gradili, je mnogo prispevala. Pa še to: vsako leto osmi raz-r redi zaprosijo za majhno denarno pomoč pri njihovem končnem izletu. Tudi letos sme to storili in nismo bili razočarani. Torej se moramo vsem kolektivu Alpine iskreno zahvaliti. Tako hodimo vsak dan mimo tovarne,.pa se skoraj nihče ne zmeni zanjo, saj jo vsak dobro pozna. Vsak pa tudi pomisli: "Le kako bi bilo pri nas brez ALPINE! Tliluska 2 AKELJ VESELA TRŽIŠKA "ŠUŠTARIJA" Spet smo se nasmejali. Eni bolj, drugi manj. Vodstvu mlad. aktiva PEKO Tržič in vsem sodelavcem Vesele tržiške "šustarije" se imamo zahvaliti, da smo spoznali košček tržiškega humorja, prijetne glasove tržiškega radia in povezano prijetno s koristnim - dobro reklamo. Glavni namen prireditve pa je bil: Spoznati trud in zanimanje ljudi, ki dihajo v približno enakem okolju, kot mi in s tem, kako smo njihovo prizadevanje sprejeli - tudi sebe. So nam dali kaj vzpodbude, da bi se tudi pri nas lotili kaj takega? Marija STANOVNIK ZANIMIVI ŠPORTNI DOHODKI Športna sezona tako pri nas, kakor tudi drugod po svetu je v polnem zamahu. C tem nam pričajo številna mednarodna, kakor tudi domača tekmovanja. V tem mesecu je bilo več za nas važnih mednarodnih tekmovanj. V prvi vrsti je treba vsekakor omeniti kvalifikacije naših ko-šarkašev v Sofiji, za nastop na olimpijskih igrah v Mehiki. Naša reprezentanca se je sigurno plasirala na olimpijske igre, saj je v konkurenci najboljših košarkarjev /razen SZ, Italije in ^panije, ki so se kvalificirali že prej/ zasedla prvo mesto brez enega samega poraza. Ta uspeh je še toliko večji, ker ga je dosegla naša povsem pomlajena ekipa, pod uspesnim vodstvom veteranov Ive Daneva in Dobrivoje Korača. Pa poglejmo še nasprotnike, ki so jih naši premagali: ZR Nemčija, Avstrija, DR Nemčija, Finska, Bolgarija, Grčija, Poljska in Čehoslovaška. V Italiji, pa se je od 5-10. junija bila ogorčena bitka štirih najboljših evropskih držav za naslov nogometnega prvaka Evrope. Po več kot šestletnem stagniranju, se je končne tudi naš nogomet zopet pojavil v vrhu evropske elite. Poleg naših, ac se za prvo mesto borili še Angleži, Italijani in SZ. Naši so v polfinalu igrali z odlično ekipo svetovnih prvakov Angleži, za katere pravijo nekateri strokovnjaki, da igra najboljši nogomet na svetu /9/. Po ogorčeni borbi, ki je včasih prešla meje dovoljenega, je našim uspelo premagati Angleže z 1:0, golom, ki ga je v 86 minuti dosegel Djajič. V drugi polfinalni tekmi, med Italijo in SZ pa po 120 minutah igre ni prišlo do odločitve tako, da so se naprej plasirali šele Italijani. Tudi finalna tekma Ita-lija-Jugcslavija, se je po podaljšku končala nerešeno 1:1, tako, da so 10/6 isto tekmo še enkrat ponovili. To pot so tri-umfirali Italijani z 2:0, ter tako osvojili pokal Evrope. Našim je treba čestitati na odlični igri, ki so jo nrikazali, kakor tudi na borbenosti, ki jo do sedaj ni prikazala še nobena nasa ekipa v taki meri. Doma je vsekakor v centru paž-nje nogometno prvenstvo, ki se že približuje koncu. Za naslov najboljšega se borita Beograjsk; kluba Partizan in Crvena Zvezda ki sta močno pobegnila svojim zasledovalcem Hajduku in železničarju. Po razporedu kolov do konca, ima več možnosti za prvo mesto Partizan, vendar žoga je okrogla, zato počakajmo še štiri kola do konca pa bo vse jasno. Nič manj kot za prvo mesto je ogorčena bitka tudi za začel— je. Kar devet moštev se bori za obstanek v društvu najboljših. Med njimi sta tudi Maribor in Climpija. Oba imata, če bo šlo vse po sreči, velike možnosti,' da se eno leto ostaneta v društvu najboljših. Za nami je tudi državno prvenstvo v orodni telovadbi, kjer je bil zopet daleč najboljši Miroslav Cerar, ki se je tako oddolžil Janezu Brodniku za poraz na republiškem prvenstvu. Največje presenečenje je pri-r pravil Miloš VratiČ, ki se je plasiral na odlične tretje mesto, pred KUsselom, Aničem in Kersničem. Pri ženskah je bila daleč najboljša Nataša ..ljepica, ki je tako se enkrat potrdila svojo.premočno dominacijo v ■ženski orodni telovadbi. Pa še nekaj o športu v našem kraju. Košarkaška ekipa LbD Tabor tekmuje v gorenjski košarkaški ligi. Dekleta so odigrala šele eno tekmo in jo odločile v svojo korist. Fantje pa so odigrali tri tekme in sicer: z Mladim rodom II iz okcfje Loke 80:5, KK Jesenice 41': 31 in Mladim rodom I 46:28, ter se trenutno nahajajo na prvem mestu in imajo velike mo?nos-i, da csvoje prvenstvo Gorenjske. Miha GČVEKAR ZAHVALA: Vsem sodelavkam in sodelavcem 3e najprisrčneje zahvaljujem sa veliko pozornost in sočustvovanje.; ki sem ga bila aeležna v trenutkih globoke žalosti, ob smrti dragega očeta. Vida POLJANSEK FILMSKI SPORED ZA CAS OD 15.6..do 15.7. V KINU "SVOBODA" Ž.IRI " 15.-16. ONA IN NJENI MOŽJE 6. ameriški zabavni 19.6. LJUBEZENSKA KLETK/, francoski kriminalni 22.-23. ŽIVETI SVOBODNO 6. ameriški pustolovski 26.6. STAN IN OHO ameriški zabavni 29.-30. OBRAČUN V BANGKCKU 6. ' francoski pustolovski 3.7. bo naknadno javi jen 6.-7. WINETU IN APANAČI 7. jug.nem, pustolovski 10.7. RIMSKE DEVICE italijanski zgodovinski 13.-14. PEJEM ZA KAR1BINK0 mehiški "Delo, življenje" je glasilo Alpine tovarne čevljev Ziri, Ureja ga uredniški odbor: Silva Burnik, Albinca Možina, Alfonz Zajec, Anton Hribar, Jože Peternelj, Vladimir Pivk, Tone Zakelj, Ivan Capuder -odgovorni urednik, Jožica Jamnik - glavni urednik.. Izhaja mesečno. Naknada 950 izvodov. Žiri, 15.junija 1968 _____ RE1ITEV KRIŽANKE iT. 19 VODORAVNO: 1. SOMALIJA, 8. TRO-TER, 9. SK, 11. SKAZA, 12. 0R0S 14. OKER, 15. LATA, 17. ARA, 18. IKONA, 20. AT, 21. DIN/,M. MOJA POT Vsak dan po istih poteh, vsak dan mimo istih hi5, s srcem kct otrok v dlaneh, s sabo in svetom navzkriž. Jagned ob cesti sumi... lete za letom njen drobni šopot žubori; zima pomlad jesen. Zima, pomlad, jesen. A jagned ob uri vzbrsti. A jagned ob poti umre -umre, da se spet rodi. Jaz pa po istih poteh, vsak dan mimo istih fasad. Vsak gib, vsak korak, neštet ogled od ogla do vrat in nazaj, Za slehernim oglom vsak dan isti vsakdanji obraz, za slehernim oglom zre vame racj lastni jaz. ----------------------Angelca KAVAb---- MALO ZA ŠALO MALO ZA RES Tokrat samo za res'! Za ta mesec se pridružujem tistim, ki še niso ničesar napisali za naš bilten. Cof PRIPOMBA Z velikinL. .za d o v ol j s t v om sem sprejel novo rubriko v našem biltenu - filmski spored. Sem stalni obiskovalec kina in ljubitelj lepega in dobrega filma, fal pa moram zadnje čase ugotavljati, da so na sporedu le prevečkrat revolveraški filmi, 'le sam pogled na tak plakat, ki kvari nas okus, m^strajno odbija. Zato res ne morem razumeti ubijalskega okusa in take zabave željnih ljudi, če res zaradi tega polnijo dvorane. Dolgoletni obiskovalec filma KRIŽANKA št. 20 j "1 2 3 ~Tj i . .. J '______1__i 8 | ) i/ : S _i-i-|-i------- ic , i / ; li I i j4fh : 121......\mk |..........r..... i4 : i5 -4 ; ' 4*U y ......I ' j........ji? ' Y/a \ .J j _ ■18 ' l9 '" ~\/>i*:20~ J L ( 21 T " \ /7*2 123 ^ r- ,'//1 ; j 24" T 25"t i V/7\~? l _:_^4'S i . , 26 i ; 27 ;28 i29 .....j-ivr^o- : ■ i ; ; _ i 31 ' ! "v-; »32 31+ ~ | -----L... ...........i.....~ L- 135 1 i 36 I J_• ! ! 37 1 1...... '! b/ i______________1____! V VODORAVNO: 1. maska, 1. prebivalec najlep&e dcline v Sloveniji, 8. daljša časovna obdobja, 9. kvartopirski izraz, 10, nekdanji turški velikaš, 11. nekdanji kraljevi namestnik na Hrvaškem, 12. kemični simbol za kalij, 13. vrsta kuriva, 14. zdravilna roža, 16. ime slovenske pevke zabavne glazbe (Kohont), 18. moško ime, 20. avtomobilska oznaka Krapine, 21. samoglasnik in soglasnik, 22. spodnji prostori v hiši, 24. velika naselja, 26. majhna priprava za spenjanje, 29. nasprotno od mlad, 3C. osemnajsta in trinajsta črka abecede, 31. vrsta usnja, 32. rdeča poljska cvetlica, 33. nemški predlog, 34. sorod-niča (strina), 35. športni delavec, ki da;je zn^k za start, 37. delavec v grafični industriji. NAVPIČNO: 1. priimek znanega slovenskega slikarja (Stane), 2. velike sito, 3. hrvaško podjetje za prodajo tekočih goriv, 4. dva soglasnika, 5. velike pogorje v Sloveniji, 6. hrvaška ilustrirana revija, 7. prisilno delo v fevdalizmu, 11. okras moškega obraza, 13. najvibji vodilni delavec podjetja, 15. majhno staro mestece blizu Zadra, 17. pripadnik staroslovanskega naroda, 18. ljubljansk« podjetje za izvoz in prodajo izdelkov domače obrti, 19. zaporniki, 23. industrijska rastlina, 25» spaček, nakaza, 27. vulkansko žre?o, 28. udeleženec svinjske vi iješke igre, 29« naslada 32. zdravilna rastlina, 34. trčenje, .karambol, 36. izraz za najboljšega športnika. Sestavila: Vladimir Pivk Ivan Gluhodedov