Upravolštvo „Dotnovine" v Ljubljani, Koaflova ulloa 9 Uredništvo »Domovine«. Knaflova allca 5/11, telefon 3122 te 3121 ... . , NtraCiM n imimi tttrtuta« • Me, p»ilet» II Dla, eetoiMM M m« « m» Izhaia vsak četrtek ««« iaeriu'i,trtittat 11 DI,» uD^«?iet«° « ikiiaja *«an llBftl ^, „iuč«« ,««■* kmtiiic«. podraM«tVlaMjiii.itM.TU. Obračunavanje zasebnih kmečkih dolgov po novi uredbi Zamenjavanje starih dolžnih listin pri zasebnih dolgovih z novimi po pravilniku k uredbi o ureditvi kmečkih dolgov je že dva meseca v teku. Vendar pa je obračunavanje dolgov za preprostega našega človeka precej težavno, zlasti ker gre v večini primerov za računanje obresti po dnevih, ne pa po letih, kakor je sicer v navadi. K temu pride še nova težava, namreč različna višina obresti v raznih letih dolgovanja. Zato iščejo neredko naši ljudje pri tem pomoči izobraženih ljudi, neredko celo odvetnikov za drag denar. Pri tem pa ne vesta ne dolžnik, ne upnik, ali ni bil morda kdo prikrajšan pri tem računu. Po uredbi predpisani obračun je res precej zamotan in je pogreška prav lahka. Zato hočemo v naslednjem podati našim čitateljem v pouk in vodilo primer obračunanja takšnega dolga. Pripominjamo, da se nanašajo naša navodila le na dolgove pri zasebnikih, ne pa pri denarnih zavodih. Vzemimo kmečko zadolžnico, glasečo se na 3660 Din po 10 odstotnih obrestih, ki je bila izdana 15. februarja 1. 1932. Pri obračunavanju je treba najprej izračunati višino obresti od 15. februarja do 19. aprila 1. 1932., to je za 95 dni. Obresti se izračunavajo za dneve tako, da se glavnica (dolžna vsota) pomnoii z obre-' strni (procenti) in številom dni, tako dobljeni zmnožek pa se razdeli s številom dni v letu, pomnoženim s 100. Torej v našem primeru: 3660x 10x95 : 366x100 = 95 Din. Če prištejemo dolgu obresti do 20. aprila 1932. leta, dobimo tako zvano nezmanjšano glavnico, to je v našem primeru 3755 Din. Odbivši od te glavnice polovico dobimo tako zvano zmanjšano glavnico, v našem primeru 1877.50 Din. K tej zmanjšani glavnici se morajo prišteti obresti za čas od 20. aprila pa do 15. novembra 1936. leta. V tem času so izšle tri uredbe o zaščiti kmeta in imamo tako tri različne obrestne mere, ki se morajo računati od nezmanjšane glavnice. Tu se postopa takole: 1.) Za nevknjižene dolgove so dovoljene za čas od 20. aprila 1932. pa do 23. novembra 1933. leta že pred zaščito pogojene obresti, če ne presegajo 10 odstotkov. Gre torej za dobo 583 dni in se torej glasi račun za glavnico v našem primeru: 3755x10 x 583 : 365 x 100"=579.76 Din. 2.) Nato pridejo enoodstotne obresti za dve leti in 308 dni, to je 1038 dni (za čas od 24. novembra 1. 1933. do 26. septembra 1936. leta). Za naš primer bi se računalo takole-3755 x 1 x 1038 : 365 x 100 = 106.78 Din. 3.) Ostanejo nam še triodstotne obresti za 50 dni (od 27. septembra do 15. novem« bra 1936. leta), kar znaša za naš primer: 3755x3x50 : 365x100 = 15.43 Din, Tako dobljene obresti pod 1.), 2.) in 3.) je treba prišteti zmanjšani glavnici, pa se dobi stanje dolga 15. novembra 1936. leta, na kateri dan se morajo glasiti nove obveznice. Če se je upnik za dolg vknjižil, se tudi ti stroški prištejejo h končni glavnici, pri tem pa je treba obrestno mero pod odstavkom 1.) namesto največ 10 odstotkov vzeti samo največ 6 odstotkov. V našem primeru bi brez vknjižbenih stroškov bilo stanje dolga na dan 15. novembra 1936. leta 2599.47 Din. Od tako dobljenega dolga je treba odbiti vsa plačila, obresti in glavnice, ki jih je dolžnik izvršil med 20. aprilom 1. 1932. in 15. novembrom 1936. leta, da se tako dobi pravo stanje zmanjšanega dolga po novi uredbi. Če dolžnik v našem primeru ves čas ni plačal nič ne na obresti in ne na glavnico, potem bi bilo v našem primeru končno stanje dolga 2599.50 Din. Ta dolg se mora plačati v 12 letnih obrokih, zapadlih na dan 15. novembra vsakega leta. Kakor vidimo, je obračunavanje dolgov zasebnikom po novi uredbi dokaj zamotano in sodimo, da smo bili dolžni dati našim čitateljem v tem pogledu potrebna navodila. Komur to računanje ne gre, naj se obrne do dobrega računarja, ki ima s številkami več opravka, da skupaj izračunata dolžni znesek. Za društva, ki prirejajo tombole in loterije nosti, a skupna vrednost izdanih tombol« skih kart ne more presegati zneska 10.000 dinarjev. Prošnje za odobritev loterije se pošiljajo na kmetijsko ministrstvo preko pristojnih upravnih oblastev prve stopnje. V prošnji je treba navesti vrsto in svrho prireditve. Pristojno oblastvo bo ministrstvu predložilo tudi svoje mišljenje. Prošnje morajo biti kolkovane in je potrebno predložiti dovoljenje pristojnega oblastva, če je prosilec javnopravna ustanova. Prošnji morata biti predložena tudi načrt in izvedba, ki mora vsebovati: skupno število srečk in ceno, število dobitkov in skupno vrednost, mesto in prostor, kjer bo prireditev. Prodaja srečk se lahko vrši samo v odmerjenem času. Pravilnik določa, da se prosilcu lahko odobri prošnja samo enkrat v letu. Kmetijski minister bo obvestil državno razredno loterijo o vsakem krajevnem srečolovu ali loteriji. Ta bo vodila natančne sezname odobritev. Pravilnik je že stopil v veljavo. Kmetijski minister je na podlagi zakona o državni razredni loteriji predpisal pravilnik o zasebnih loterijah, tombolah in osta lih srečolovih. Po tem pravilniku lahko kmetijski minister po zaslišanju upravnega odbora državne razredne loterije dovoli posameznim društvom prireditev tombole, loterije ali srečolova. Brez take odobritve kmetijskega ministra se ne more in ne sme izvesti nobena loterija. Loterija se odobri samo v tem primeru, če dobitki obstojajo v rečeh in če skupna tržna vrednost dobitkov predstavlja najmanj polovico skupne vrednosti izdanih loterijskih srečk, tombolskih kart ali igralnih vlog. Število in cena loterijskih srečk se določata po gmotnih razmerah dotičnega naselja in smotrih dotične prireditve, toda tako, da celoten iznos izdanih loterijskih srečk ne more presegati zneska 20.000 dinarjev. Izjemno se odobri tudi tombola z dobitki, ki obstojajo iz denarja, in to pod pogojem, da iznos teh dobitkov ne znaša več kakor dve tretjini skupne vred- Kmetijske zbornice dobimo Ministrski svet je na svoji seji dne 21. t. m. odobril od kmetijskega ministrstva predloženo uredbo o ustanovitvi kmetijskih zbor nic. Kot smoter kmetijskih zbornic označuje uredba zastopanje in zaščito koristi kmetijstva, preučevanje vseh vprašanj, ki se tičejo kmetijstva, poročanje samoupravnim in državnim organom o napredovanju kmetijstva na področju zbornice in podob« no. Zbornice lahko ustanavljajo tudi same razne ustanove in zavode za pospeševanje kmetijstva in prirejajo poučne razstave. V splošnem imajo enak položaj in enake pravice kakor druge gospodarske zbornice. Za poravnavanje svojih stroškov pobirajo pet-odstotno doklado na zemljarino. To dokla-do sklene zbornični svet. Člani kmetijske zbornice so vsi posestniki njiv, gozdov in drugih zemljišč, ki morajo plačevati zemljarino. Poleg njih veljajo za pripadnike zbornice še zakupniki zemljišč, uživalci kmetijskih in gozdnih posestev in vse druge osebe, ki črpajo svoje dohodke neposredno od kmetijstva. Organ zbornice je voljeni zbornični svet. Vsak srez bo imel v zbornici enega zastopnika, poleg tega pa pošljejo po enega zastopnika zadružne zveze, ki imajo na področju dotične banovine vsaj sto zadrug, dalje kmetijske družbe, ki imajo v banovini vsaj 50 podružnic z najmanj 10.000 člani, in poklicna društva kmetijskih strokovnjakov, živinozdravnikov in gozdarjev. Naposled bo imel zbornični svet pravico imenovati še. 10 članov s posvetovalnim glasom iz vrst izobražencev in kmetijskih strokovnjakov. Zastopniki srezov v zborničnem svetu sa bodo volili takole: Za vsak srez se sestavi volilno telo, ki šteje 50 oseb. Ugotovi so čisti katastarski dohodek, ki služi za osnovo zemljiškemu davku v srezu. V kakršnem razmerju je potem čisti katastrski dohodek posamezne občine do katastrskega dohodka vsega sreza, tvlik del izmed onih 50 volilnih mož pride na vsako občino. Te volilne može izvoli občinski odbor iz svoje občine. Skupno volilno telo 50 oseb izvoli nato sre« skega zastopnika v zborničnem svetu. Pred- ttdnik volilnega odbora jc starešina sre-•kega sodišča. Za vsako banovino bo ustanovljena posebna kmetijska zborhica. Zbornicam pa je dovoljeno, da se po dve ali več združijo v •kupno zbornico, ako to sklenejo njihovi sveti. Prav tako je zbornicam dano na prosto, ali si hočejo ustanoviti skupno zvezo za vso državo ali nc. Prve zbornične volitve bo razpisal kmetijski minister v soglasju s predsednikom vlade za vsako banovino posebej. Zda j bo tihotapcem saharina predla trda Te dni je bila izdana uredba o pobijanju tihotapstva umetnih sladil. Po njej so izdelovanje, predelovanje in promet jedil in pijač, ki se morejo sladiti z umetnimi sladili namesto s sladkorjem, pod nadzorstvom finančnega ministrstva. Prav tako spadata v pristojnost finančnega ministrstva nadzorstvo in promet umetnih sladil, kolikor ga vrže osebe, ki nimajo dovoljenja. Prepovedani so uvoz umetnih sladil. uvoz jedil in pijač, oslajenih z umetnimi sladili, izdelovanje, predelovanje in prodaja jedil in pijač v državi, oslajenih z umetnimi sladili, in promet z umetnimi sladili v državi. Izvzeta so umetna sladila, ki jih uvažajo, predelujejo in prodajajo osebe, navedene v členu 4. zakona o prometu in nadzorstvu nad umetnimi sladili. Za umetna sladila se smatrajo vsi tisti kemični izdelki, katerih sladilna moč je večja od sladilne moči iste količine sladkorja. Umetna sladila in jedi in pijače, ki so z njimi oslajene, uvožena preko carinarne od oseb, ki nimajo dovoljenja, se bodo vrnila na podlagi te uredbe v tujino na uvozni-kove stroške, če on to izjavi, sicer se pa bodo uničila. Nadzorstvo nad izdelovanjem, predelovanjem in prometom z jedili in pijačo, ki se ]ahko slade z umetnimi sladili, bo od časa do časa vršilo finančno ministrstvo po svojih organih in zaupnikih Nadzorni organi «o dolžni od časa do časa pregledati vse trgovine, ki se baviio z izdelovanjem, predelovanjem ali prodajo jedil in pijač, ki se lahko slade z umetnimi sladili. Po takšnem pregledu se napravi zapisnik. Umetna sladila, ki se dobe pri osebah, ki niso omenjene v členu 4. zakona o prometu in nadzorstvu nad umetnimi sladili.. se sma- jgL-il—!U___________________________________ trajo za blago tujega izvora, ki sc je uvozilo v Jugoslavijo na tihotapski način. Kdor je tega kriv, se mora kaznovati po določbah te uredbe. Umetna sladila, ki se dobe pri lastniku, se morajo zapleniti kot tihotapsko blago. Uredba odreja tudi dokaj stroge kazni. Tako se bodo kaznovali z denarno globo do 100.000 Din vsi tisti, ki brez dovoljenja izdelujejo, predelujejo ali prodajajo jedila ali pijačo, oslajeno z umetnimi sladili. Prav tako, kdor brez dovoljenja kupuje ali prodaja umetna sladila. Če se denarna globa ne bi mogla izterjati, se mora izpremeniti v zaporno kazen ali pa v policijsko nadzorstvo. Uredba ustanavlja tudi sklad za pobijanje tihotapstva umetnih sladil. Ta sklad se usta novi pri finančnem ministrstvu, oddelku an carine. Sklad se ustanovi is tehle sredstev: od vloge 100.000 Din, ki se bo z odlokom načelnika carinskega oddelka izvzela iz sklada za pobijanje tihotapstva, od vlog sladkornih tvornic, ki znašajo en dinar za vsakih 100 kg sladkorja, prodanega na tržišču kraljevine Jugoslavije, in od glob, izterjanih po tej uredbi. Gotovina sklada se bo hranila pri Državni hipotekami banki. Iz sklada se bodo izplačevale nagrade ovajalccm za odkritje in zaplenitev umetnih sladil in za jedi in pijače, z njimi oslajene; dalje se bodo plačevali zaupniki in poravnavali stroški za kemijsko preučevanje umetnih sladil in sladkih jedi in pijač ter vsi drugi gmotni izdatki. Nagrade ovajalccm . bo določata uprava sklada za vsak primer takoj, najkasneje pa v treh dneh od dneva prijavljenega poročila. Nagrada se bo gibala med 100 in 300 Din za en kilogram zaplenjenega umetnega sladila. Le zakon naj velja za gasilske organizacije Starešina kranjske gasilske župe g. Križ-nar Anton nam je poslal: Da popravimo vse nezakonitosti in nepravilnosti pri gasilski organizaciji.. Tako se glasijo razrešnice članov upravnega in nadzornega odbora kranjske gasilske župe. Veže me dolžnost, da pojasnim potek preosno-ve, ko je 26. julija I. 1933. stopil v veljavo novi gasilski zakon, sprejet v narodni skupščini in senatu, podpisan od kralja Aleksandra I. Pravilnik pa je bil uveljavljen 18. aprU la 1. 1934. Po novem zakonu in zakonitih pravilih je moral vsak član gasilske organizacije opraviti pred gasilskim predstojnikom in pred Rogom predpisano zaprisego, katero smo morali izvesti takratni predstavniki gasilskih organizacij Prišlo ie skorn pri vsaki četi do tega. da nekateri člani niso hoteli zapriseči. Tako sc jc zgodilo tudi v Stra-žišču. Na redni letni skupščini 1934. je prišla na vrsto zaprisega. Prosil sem hišnega gospodarja, pri katerem je bila skupščina, naj prinese Boga in dve sveče. V času, ko je šel po naprošeno, so nekateri člani odšli. Na moje opomine, da še ni konec zborovanja in da bo prisega, se niso ozirali. Zapustilo jc takrat skupščino 16 članov. Vsi ostali so opravili predpisano prisego. Čez 14 dni smo z okrožnico pozvali vse. naj vendar opravijo prisego, pa se ni nihče odzval. Čakali smo jih šest mesecev Vedno sem še misi , da se bo kdo le premislil in pristopil k prisegi pa ni bilo nobenega. Potem pjf li preostajalo drugo, kakor da smo iib črtal? \7 člunstVa Tako sc ie godOo tu- TOflE BRDRR; 26 Velika ljubezen ROM Sfl IZ PRETEKIH ONI Prav tedaj, ko se je tako žalostno ponesrečil pogumni detektiv, se je bližal is gozda Ko-larjev Jurij gro lovskemu gradu. Na mestu, kjer so stale vitke jelke prav tik vrtnega zidu, je splezal brez truda čez Jrid in skočil na drugi strani v park. Bil je že večkrat tu in je hotel govoriti z detektivom. Zdaj je upal, da ga bo dobil. Bilo je čisto temno, a čez pol ure bo že minila kratka junijska noč Previdno se je pla-ail Jurij proti gradu in se oziral na vse sirarni, da bi videl, ali kdo ne pazi nanj. 2e je zagledal skozi grmovje in drevje temne obrise zidov, ko je iznenada začul glasen klic. Obstal je kakor prikovan in pozorno po-sluhnil. Vse je bilo tiho. Glas jc bil slišal izpred gradu. Kaj se je tam zgodilo? Kolarjev Jurij je moral narediti velik ovinek, da je prišel tja, ker se čez dvorišče ni upal iti. Hitel je okoli starinskega dela gra-diu. Ko je stal pred ponosnim graj1 n pročeljem, ni videl drugega kakor nekaj razsvetljenih oken v prvem nadstropju. A vendar! Neka vrata so se zaloputnila, jasno je slišal človeške glasove. — Svetilka •e je zablestela in mu pokazala temne posla- ve, ki so vlekle nekaj človeku podobnega v grad. Kmalu so neznanci izginili za vrati. Kaj je to pomenilo? Zločin? Nad kom? Nekaj trenutkov se ni nič več zganilo, potem pa je postalo na dvorišču vse živahno. Konji so zacepetali in kolesa so zadrdrala. Sum je kmatu ponehal in škripa je so sc odprla velika vrata. Junij se je radovedno splazil k visoki ograji, je delila vrt od dvorišč'a. Stisnil se je k debelemu stebru, da ga nihče ni mogel videti, in pomolil glavo skozi ograjo, da je videl od strani glavni vhod. Tam je stala zaprta, neraasvefcljena kočija. Samo iz vhoda je padalo nekaj svetlobe nanjo. Vse je bilo tiho, skrivnostno. Na vozu je sedel le kočijaž. Tedaj so stopili trije možje iz gradu. Ne3li so stvar, ki so jo malo prej vlekli v grad. Ali je bil človek? Morda mrlič? Eden izmed njih je sedel v voz, drugi pa h kočijažu. Tretji je ukazal: »Naprej! Hitro vozite!•< Juriju se jc zazdelo, da je to glas grofa Hugona. Voz je oddrdral skozi vrata, tretja oseba pa je izginila med vrati, kL 83 se takoj nato zaprla. Drdranje koles se je izgubilo v daljavi. Jurij si ni mogel razlagati čudovitega dogodka. Sto vprašanj mu je prišlo na um. Sto sluten j mu je šinilo v glavo. ' »Detektiv!« je pomislil Jurij in pri tej misi skočil k vratom. V trenutku je planil čez zid in zdirjal za vozom. O vsem, kaj- se je to roč v gradu zgodilo, ni baronica ničesar ved< \ ker j 3 njeno stanovanje ležalo v drugen Viu poslopja. Baronica je bila že zgodaj zjut.^j pokoncu, ker zaradi skrbi zase in za Elviro nI mogla spati. Skrbelo jo je zlasti to, kar ji ja Hugo za-pretil. Tej nevarnosti se je bilo mogoče ogniti samo na ta način, da Eivira privoli v ženit v z erofem llugonojr Vse je bilo odvisno od Elvire. Ali pa s; bo hči hotela žrtvovati za svojo mate?? Baronica je dobro vedela, da Hugo ne bi po/nai usmiijctria. ce se wv želja ne bi izpolnila. Zato je bilo treba Eiviri povedati, zakaj ne sme odkloniti grofove snubitve. Za mater je bilo seveda strašno, da se bo morala izpovedati hčeri. To pa je bilo vseka-ko potrebno, ker se drugače Eivira nc bi dala prepričati. In Hugo najbrž še ni vedel vsega — prav najhujše mu je bilo pa jbrž neznano. Govoril je samo o ponarejeni oporoki in je samo s kratko opazko omenil naglo smrt baroničinega svaka. Morda je pa tudi to vse vedel ? V zgodnjih jutrnjih urah je hodila baronica po sobah in premišljala. Trle so jo hude skrbi Nihče ne sme zvedeti za njeno strašno skrivnost, najmanj pa hči. Svojo mater bi klela vse dni! Takoj se je bilo treba odločiti za bodočnost. Eivira je imela odločitev v rokah Več ko desetkrat je hotela iti baronica v spalnico svoje hčere, a vselej se je na pragu obrnila. Naposled se je vendar toliko opogumila, da je vstopila. Pogledala je na posteljo — a di pri gasilski zupi Danes pa prav tisti hočejo nazaj v g.-.s iske vrste, ki so čisto odpovedali pokorščino gasilskemu zakonu in zakonitim gasilskim pravilom. Takrat, ko so ti zapustili gasilske vrste, sta bila isti gasilski zakon in isti Bog kakor danes. Predstavniki gasilske organizacije smo prvi opravili prisego pred zakonitimi, pravilno izvoljenimi predstavniki, da bomo preosnovo po zakonu izvršili, ne pa politizirali. Danes hočejo isti odpadniki v naše organizirane gasilske vrste brez opravljene predpisane zaprisege, brez predpisanega izpita in brez šestmesečne prizkusne dobe. S tem hočejo pogaziti zakon in zakonita gasilska pravila. V gasilske vrste hočejo zanesti vse drugo, samo ne tega. kar je važno za gasilce. Za predstavnike gasilstva se imenujejo taki ljudje, ki niso bili nikdar gasilci. Vsak gasilec se mora zavedati, da je v gasilski organizaciji samo gasilec, pa nič drugega. Če se ne bodo pri tako veliki organizaciji. kakor je naša župa, ki šteie čez 2000 organiziranih rednih članov, upoštevali zakon in zakonita nravila. potem je nemogoče držati red in disciplino kar je prvi po-goi 7i vsako Gasilsko delo. Slabo bi bilo pri požarih, če bi vsak ~o svoje komandiral in delal. Zavedajte se tega. da ima naše gasilstvo večmilijon«ko pre-rnoženie ki so ga prostovoljno dali naši dobrotniki, in da je za to premoženje vodstvo organizacij odgovorno Če se ne bodo uno"tevali zakon in zakonita pravila, not^m se lahko zfjodi. da to Dremoženie ne bo službo več tistemu namenu, za katerega ie b a no. Zato 'ncročam vsem fedinicam. da t a-tančno prečita*« zakor. o organizaciji isil-stva in zakonita pravila, po katerih naj se strogo ravnajo V ŠOLI Učitelj verouka: »Povej mi, Jožek, kaj se je zgodilo z Jezusovimi učenci.« Učenec (po dolgem premišljevanju): »Zdi se mi, "gospod katehet, da so vsi pomrli.« NERAZUMLJIVO Neža: »Pravite, da imate štiri leta starega sina. Od smrti vašega moža pa je preteklo že deset let. Kako naj si to razlagam?« Urša: »Kajne, da je to čudno? Še sama se čudim!« Vtcito fuurti? temte£ negmaU! p Ako si hočete dolgo časa ohraniti perilo tedaj ne zadostuje da ga perete kot ,.navadno". Perilo je treba pravilno negovati s Schichtovim Radionom. S tem si boste prihranili tudi mnogo težkega dela. Radion je popoln proizvod za nego perila. Uporaba je *elo preprosta: l Raztopite Radion v mrzli vodi. 2. Ko raztopina zavre, kuhajte najmanj 15 minut. 3 Splakujte perilo najprej v topli potem pa v mrzli vodi. Perilo bo ostalo dolgo časa kot novo in bo vedno snei-nobelo. Schschtov PO P O L N A N EGA P1R i L A postelja je bila prazna, nedotaknjena. Elvire ni bilo nikjer. Kakor okamenela je obsta a baronica v razkošno premljeni spalnici. Skočila je v sosod-no sobico, v salon — vse je bilo prazno El-vira je odpotovala. Da, odšla je sama, kakor je bila rekla materi že prej. Tako si je mislila baronica, ko ni našla hčere. Pritisnila je na električni zvonec. Elvirina sobarica je p: išila čez nekaj trenutkov napol oblečena v sobo in preplašeno zakričala, ko je zagledala baronico tako razburjeno in zmedeno. »Kje je moja hči?« je vprašala baronica in planila proti sobarici. »Moj Bog! Jaz — jaz — ne — ne — vem!« je zajecljalo preplašeno dekle. »Ne veš? Moj Bog!« je vzkliknila baronica in se zgrudila na stol. Sobarica je hitela po vodo in jo poškropila po obrazu. Baronica se je kmalu zavedla. »Pojdi in vprašaj po njej!« je s slabotnim glasom velela. »Vpraša i Jožeta!« Sobarica je odhitela. Baronica pa je zamr-mraila: »Odlšla je in pustila svojo mater na cedilu! Oh, nehvaležno, brezsrčno dete! — Vse, vse je izgub1 jeno. Vse je končano!« Ko ss je čez pol ure sobarica vrnila, si je baronica že nekoliko opomogla. »No, kaj pravijo?« je hladno vprašala in njen obraz je bil miren. »Gospodična se je snoči odpeljala v mesto; ukazala je kočijažu, naj jo čaka danes ob devetih zjutraj na postaji,« je povedalo deklet Baronica se je globoko oddahnila. Torej Elvira vendar ni pobegnila, ampak se bo vrnila. Oudno se je zdelo stari gospej, kaj je imela hči opraviti v mestu tako pozno ponoči. O tem pa sobarica ni ničesar izvedela. Baronica jo je vprašala: »Ali ve gospod grof, da je šla?« »Nič nisem slišala,« je odvrnila sobarica. »Gospod grof še spi in Jože najbrž tudi.« Pomirjena se je baronica vrnila v sobo. Nestrpno je pričakovala Elviro. Naposled se je pripeljal voz, iz katerega je stopila Elvira. Baronica se je oddahnila. A zdaj bo prišlo še najhujše — izpoved! Stara dama je trepetala od razburjenja, ko je vstopila Elvira, vsa bleda in žalostna. »Elvira! Otrok! Kje si bila, za božjo voljo?« jo je pozdravila mati. »Ali si se morda bs:'a, da me ne bo več, ko si tako razburjena?« je hladno odgovorila hči in mimo izročila klobuk in površnik sobarici. »Da, tega sem se res bala,« je odgovorila s tresočim glasom baronica, ko je sobarica odšla. Elvira ni nič rekla, amipak samo molče skomignila z rameni. »Govori vendar, otroik,« je dejala s pro-sečim glasom mati in prijela hčer za roko. »Bila si v mestu, kaj ne? In čisto sama — čez noč, ne da bi bila jaz kaj vede a!« »Nisem mogla preiti naizaj, ker ni bilo nobenega vlaka več. Ostala sem v hote'u. Kaj za to?« je odgovorila Elvira, ne da bi bila pogledala mater. »Ali mi nočeš povedati, kaj si delala v mestu,« je vpraševala baronica. «Bila sem pri — njem,« je odvrnila Elvira. »Pri — pri Stanku?« »Pri r.jem v ječi?« je prestrašena vzkliknila baronica. »Tam si bila? Kako si neprevidna, Elvira! Tega ne bi smela na noben način narediti!« »Zakaj ne? Meni je vseeno, kaj si mislijo o tem. Sicer pa ne bo nihče nič izvedel.« »Zakaj pa si šla k njemu? Kaj si nameravala? Ali nočeš poslušati mojih nasvetov? Ali ga še zmerom kljub nezvestobi ne moreš pustiti?« »Mati, ne muči me! Zakaj mi to očitaš?« je odgovorila Elvira in stisnila blede ustnice. »Kaj? Molčim naj, ko v svoji zaslepljenosti spravljaš sebe in mene v nesrečo?« »Pomiri se, mati! Med menoj in Stankom je V3e končano!« je kratko odigovorila Elvira. »Kaj praviš?« »Vse je končano. Včeraj se je v e:ii uri odločila najdina usoda. Povedati ti hočem, zakaj sem šla k njemu. V moji moči je bilo, da bi dokazala njegovo nedo'žaost in ga rešila. To sem mu povedala. Bila sem pripravljena, da prelijem svojo srčno kri zanj —-a on — on ni maral.« »Ni maral je mehanično odgovorila baronica. »Ne! Prevzetno je odklonil mojo ponudbo. P ah: .<71 me je stran!« je kriknila Elvira. »Zaradi Ovetke! Z njo hoče živeti ali pa umreti! Jaz mu nisem nič!« Politični pregied V nedeljo sta v Beogradu podpisala prijateljsko pogodbo med Bolgarijo i« Jugoslavijo ministrska predsednika dir. Kjuseivanov in dr. Stojadinovič. Sprejem dr. Kjuseivanova pri prihodu v Beograd je bil izredno svečan in prisrčen. Besedilo pogodbe govori o trajnem prijateljstvu med obema bratskima državama, kar naj služi miru na Balkanu in napredku obeh držav. Po podpisu pogodbe je bil dr. Kjuseivanov aprejet v avdienci pri knezu namestniku Paviu. Podpis prijateljske pogodbe iskreno pozdravljata naša in bolgarska javnost. V začetku tedna sta Nemčija in Italija odgovorili Augliji asa njeno noto o nadzorovanju uvoza vojnih jpotrebščin in pošiljanja dofarovoljcev v Španijo. V načelu sta se obe državi izrekli za nevmeša vanje v špansko vojno, vendar pa stavita še razne pogoje, ki se bodo morda dali premostiti. Vse kaže, da je spričo teh odgovorov napetost v Evropi precej popustila. ' Veliko zanimanje v svetu je zbudil nedeljski zunanjepolitični govor francoskega ministrskega predsednika Bhima, naslovljen na Nemčijo. Blum je med drugim naglasil, da je brez političnega sporazuma tudi gospodarski sporazum nemogoč. Je za neposredne razgovore, vendar ne za razgovore med štirimi očmi, [katerim ne bi prisostvovale druge države, češ da to ne bi bilo koristno za splošni evropski mir. Blum je tudi naglašal, da je treba ustaviti oborožitveno tekmovanje. V Angliji je Bliumov govor naletel na dober odmev, medtem ko v Nemčiji z njimi niso prav zadovoljni. Pretekli teden je naslovil predsednik Roosevelt na državljane Ze- dinjenih držav poslanico, v kateri izjavlja, da je trdno odločen nadaljevati svoje socialno delo. Tega svojega smotra ne misli doseči s tem, da bi dal onim, ki imajo že vsega dovolj, še več, marveč na ta način, da se da onim, ki trpe pomanjkanje, toliko, da bodo mogli zadovoljno živeti. V največji gospodarski stiski, kar jih pomni zgodovina, je s primernimi ukrepi pripomogel, da so se prebrodile največje težave, največja socialna krivica pa bi bila, če bi ostalo pri sedanjem stanju. V deželi, kjer je vsega dovolj, ne sme biti siromaštva. Po vesteh francoskih listov je bil v ponedeljek izvršen v Moskvi atentat na Stalina Njegov tajnik je oddal nanj dva strela, ki sta ga zadela v ramo. Stalina so takoj prepeljali v zdravilišče, kjer so ugotovili, da rane niso nevarne. Atentatorja so takoj prijeli in zaslišali. Na podlagi njegovih izpovedi je ilo aretiranih baje kar 8000 ljudi. Zatrjujejo, da so odkrili velikopotezno zaroto, v katero so zapletene tudi vojaške osebnes'!. Na španskih bojiščih se ni zgodilo kaj posebnega. Pred Madridom je mir. V zadnjem času so bili povečini le manjši letalski boji. Franca pa poroča, da so njegove čete v poikrajini Granade malo napredovale. Po vesti pariških listov je bil. pretekli teden iz Miinchena poslan oddelek nemškega vojaštva preko Italije v Španijo. Gospodarstvo Tedenski tržni pregled GOVED IN SVINJE. Na kranjskem sejmu so se za kg žive teže trgovali: voli I. po 5.25, voli H. po 4.75, voli HI. po 4.50, telice I. po 5.25, telice n. po 4.75, telice IH. po 4.50, krave I. po 4.50, krave H. po 4, krave in. po 3.75 teleta I. po 8, teleta II. po 7.50, špeharji po 9, pršutarji po 8 Din. Od zadnjega sejma so cene živine spet nekoliko popustile, le cene telet so se nekoliko dvignile. KRMA. Na mariborskem trgu se je pretekli teden prodajalo sladko seno po 46 Din za 100 kg V Čakovcu je pa bilo sladko seno po 50. otava po 55, detelja po 58, slama za krmo po 25 in slama za steljo po 20 Din za 100 kg. Vsa bolest njenega srca je še enkrat udarila na dan. Vrgla se je na divan, zarila glavo med blazine in začela jokati. S strahom jo je opazovala mati. A to ni trajalo dolgo. Kmalu je Elvira skočila kvišku in rekla: »Naj pogine! Z mirnim," lahkim srcem bom gledala njegovo pogubo. Toda nad Cvetko se bom maščevala. Tudi ona ga ne bo nikoli dobila!« Baronica je od vsega razumela samo to, da se je zveza med Elviro in Stankom čisto pretrgala in da bo hči zaradi tega rajši ravnala po materinih željah. »Otrok, ubogi moj otrok, vedela sem, da te ni vreden,« je vzkliknila mati. »Naj bo nedolžen ali ne — zate ne mara. Nobene dolžnosti nimaš več do njega. Skoraj neverjetno je, da se tako sam spravlja v pogubo!« »Mene to nič več ne briga. Zdaj sem se odločila,« je dejala Elvira, »da vzamem Hu-gona.« Baronica ni mogla več zatajevati svojega veselja. Radostno je objela hčer, jokajoč od nenadnega veselja. Bila je toliko bolj vesela, ker ji zdaj ne bo treba povedati tiste strašne zgodbe. Srce se ji je olajšalo in pomirilo. »Prav imaš, ljuba hči,« je dejala. »Zdaj boš srečna, ker te Hugo neizrečno ljubi in bo izpolnil vsako tvojo željo. Imela boš življenje, za katero bi te vsakdo lahko zavidal.« »Ali misliš?« je dejala Elvira, ki ni bila čisto prepričana, da bo tako srečna. »Da, svojega moža boš imela v oblasti in boš lahko storila z njim, kar boš hotela.« »Mati, zdi se mi, da ne poznaš natanko Hugona. Moja sreča najbrž ne bo tako velika, kakor si ti domišljuješ. Vendar upam, da bo tudi ta surovi medved plesal, kakor bom jaz žvižgala!« »Povedati mu moram, da si privolila v ženite v,« je hitro rekla mati, kakor bi se bila bala, da se Elvira ne bo premislila. »Hugo komaj čaka tvojega odgovora!« Baronica je hitela ven, ne da bi bila čakala na odgovor in ne da bi bila opazila El-virin bridki nasmeh. ★ Hugo je sedel za svojo pisalno mizo. Oblečen je bil v jahalno obleko, kadil je smot-ko in vrtil v roki jahalni bič, ki je imel na koncu zlato glavico. Na pisalni mizi poleg tintn-iika je ležalo nekaj listin. Pred grofom je stal mož, ki je bil zelo silabo oblečen. Temno kozjo brado je imel skrbno pristriženo. Mož se je vedel zelo ponižno in se mu je videlo, da se nahaja v slabem položaju. Ze dobro uro se je Hugo pogajal s tem možem. Govorila sta zelo tiho. Hugo je bil ves rdeč v obraz od razburjenja in jeze, mož v slabi obleki pa je bil miren. »Vražji tič ste, Kolnik,« je dejal Hugo in udaril s palico po mizi. »Lopov in nepridiprav. Najbolje bi bilo, če bi vas tu pretepel, namesto da prijazno govorim z vami!« Nagovorjeni mož se ni prav nič bal take prelnje. nasmehnil se je in se priklonil, rekoč: »Vse moram še premisliti, gospod grof.« »Kaj je treba še premišljati? Stavil sem vam ponudbo. .Ali hočete, ali nočete?« je vprašal Hugo in nemirno za malini 1 % palico po zraku. Vrednost denarja Na naših borzah smo dobili v devizah (s prišteto premijo): 1 nizozemski goldinar za 23.90 do 24.05 Din; 1 nemško marko za 17.51 do 17.65 Din; 1 angleški funt šterling za 213.70 do 215.76 Din; 1 ameriški dolar za 43.28 do 43.61 Din; 100 francoskih frankov za 203.51 do 204.95 Din; 100 italijanskih lir za 228.70 do 231.78 Din; 100 češkoslovaških kron za 152.0 do 153.14 Din; Vojna škoda se je trgovala po 333 do 385 Din, investicijsko posojilo pa po 87 Din. Avstrijski šilingi so bili v zasebnem kliringu po 8.05 Din, nemški klirinški čeki pa po 12.65 Din. Sefmi 1. februarja: Vojnik, Jurklošter, Murska Sobota, Ormož; 2. februarja: Spodnja Polskava; 3. februarja: Krško, Loški potok. Lukovica, Gornja Radgona, Sv. Jurij ob Ščavnlci, Žužemberk, Trbovlje; 4. februarja: Črnomelj, Št. Jernej na Dolenjskem; 5. februarja: Sv Peter pod Sv. gorami; 6. februarja: Gornii grad (samo za blago). Drobne vesti = Z)e posledice prepovedi izvoza svinjskih kož. Nedavno je bil prepovedan izvoz sirovih, svinjskih kož v tujino. Vzrok te prepovedi ni bil obrazložen, zadel pa je prav občutno naše kmetsko prebivalstvo. Dokler so se kože lahko izvažale, so jih plačevali trgovci kmeta po 10 Din kilogram. Ko pa je prišla prepoved izvoza, je cena nenadno padla, tako da se danes prodaja skoraj že ne izplača. Sirove svinjske kože kupujeta sedaj samo dve tvornici. Ker nimata nobene konkurence, lahko cene po mili volji znižujeta. Pri tem pa se je baje ugotovilo, kakor pišejo listi, da obe tvornici zdaj pridno izvažata sirove kože v Anglijo in Ameriko. »Pet tisoč je premalo za to delo, gospod grof. Za manj kakor deset tisoč goldinarjev ne naredim tega.« »Nesramnost!« se je ujezil Hugo. Vsak dan lahko najdem koga, ki mi naredi ceneje.« »2e mogoče, toda vsakemu ne morete zaupati!« je pripomnil Kolnik. »Dam vam šest tisoč, Kolnik. To vsoto dobite takoj, ko naredite listino. Tu imate pismo, po katerem ponaredite pisavo!« Dal je možu nekaj papirjev, a Kolnik se ni premaknil, da bi jih bil vzel. »Deset tisoč goldinarjev, gospod grof. Niti vinarja manj!« je hladno dejal. »Potem naj vas pa vrag vzame!« je jezno zakričal grof Hugo. Kolnik je hladno zmajal z glavo in se obrnil proti vratom. Z grofom Hugonom sta govorila o pisanju, s katerim sta hotela Hugo in Rochefort dobiti Eivgenijino premoženje. Hugo je bil preveč skop. Kolnik pa j5 stavil previsoke zahteve, zato je bilo nevarno, da se ne bosta pogodila. To je Hugo spoznal in je poklical moža nazaj. Ni se sicer nameraval ukloniti, ampak je hotel s kakšnim drugim sredstvom pridobiti Kolnika. Posebno ga je jezilo to. da se mu je upal upirati ta človek, ki je bil tako zelo odvisen od njega. »Poslušajte mojo zadnjo besedo, Kolnik!« je dejal grof in se preteče postavil pred Kolnika. »Ne gre mi za nekaj tisočakov, ampak tako neumen tudi nisem, da bi si dal iztisniti tolikšno vsoto. (Dalje) DOPISI JSOČNA. Pri nas se je vršil 10. t. m. občni zbor gasilnega društva. Na dnevnem rodu so bile volitve upravnega in nadzornega odbora. Izvoljen je bil nov predsednik, odbor pa je ostal z mailimi izjemami dosedanji.— Velike sitnosti imajo tukajšnji kmetje zaradi zaščite. Denarni zavodi zahtevajo od njih potrdila, da so res kmelje, a na občini ne gre vse tako lahko izpod rok, čeprav pomaga tudi tukajšnja hranilnica. Saj menda za Bočno ni drugačna uredba kakor za druge kraje. GORENJA VAS V POLJANSKI DOLINI (Smrtna kosa). Pred dnevi smo pokopali upokojenega pismonošo g. Franca Osred-karja, starega 66 let. Bolehal je že nekaj let. Pokojni je- bil tukajšnji rojak in je prišel za pismonošo na našo pošto že pred vojno, ko je bila pošta še državna. Ko se je pa ta zamenjala s pogodbeno, je bi! premeščen na Jesenice, da ni izgubil let v državni službi. Rajnki je bil v prejšnjih časih požrtvovalen društveni delavec, zlasti pri naši gasilski četi. Pri gledaliških ^predstavah je bil želen igralec. Pozneje, ko se je ustanovil Sokol za Gorenjo vas—Pojane, je bil njegov dolgoletni prosvetar in sodelavec pri njegovih prireditvah. Na zadnji poti ga je spremljala velika množica ljudi. Gasilska četa mu je podarila lep venec, ki so ga pred krsto nosili sami gasilci. Prav tako so gasilci nosili krsto. Pevci so mu zapeli žalostinko, nato pa se je poslovil od pokojnika župan g. Fran Je1 o čan. Rajnki, ki je bil skrben oče svoji družini, zapušča žalujočo vdovo in šest otrok, izmed katerih sta šele dva preskrbljena. Bodi mu ohranjen blag spomin! GORJUŠE V BOHINJU V sredini naše vasi je vodnjak, iz katerega dobivajo v zimskem času vodo domala vsi vaščani. Oni večer je neka gospodinja ob svitu luči opazila na dnu vode psa. Zadeva se je hitro raznesla, in uro pozneje so se že zbrali vaščani, cela komisija, da bi vzeli mrho iz vode. S kavi ji in vilami so iskali po blatnem dnu in našli razbito zajemalko, okrašeno z vodnim mahom. Tisto, ki naj bi bilo mrhin rep, je bila umazai cunja. Vsi so se oddahnili zadovoljni, da mrhe ni bilo v vo- irieu ratsipn? žene5 Volavšek je strmel v številke in črke kakor človek, ki gleda čudežen pojav, katerega si ne more takoj razložiti. Potem je odložil papirnat trak, podprl glavo z roko in začel premišljati »Čudno,« je rekel sam pri sebi in nato še večkrat ponovil to besedo, med tem ko je izraz njegovega obraza postajal čedalje bolj načet in resnejši Zdajci se je vzdignil" raz stol. »Da, zanesljivo vem, da sta bila še oba papirnata traka ha poveakih bankovcev, ko sem te oddia.l Gorniku ... No, bomo videli...« Vtaknil je papirnat trak v žep in pohitel kot od nevidnih zasledovalcev preganjan gor v svoje stanovanje. »Ali je gospodična Praznikova doma?« je vprašal služkinjo. Ko je ta vprašanje potrdila, je naročil, naj družabnica takoj pride k njemu. »Ali »te vi to pisaili, gospodična?« jo je vprašal, ko je prišla. Bil je tako razburjen, da tega svojega stanja ni mogel skriti. Majda je bežno pogledala papirnat trak in prikimala. »Da, gospod Volavšek, in sicer po narekovanja vaše gospe soproge.« »Kje pa ste vzeli papirnat trak, na katerega site pisaili?« »Iz košare za paip:r. Ni bilo nič drugega pri roki, a milosti ji vi gospe se je mudilo.« »Iz katere košare za papir, gospodična? Prosim vas, da svoj oC |ovor dobro premislite, ker so lahko velikega pomena.« di. Če zadevo.premislimo, naš vodnjak sploh ni v redu, saj je bik s kavlji skaljena voda podobna oni v obcestnem kanalu. Vaščanje žal ne morejo dosti napraviti, ker za ta vodnjak ni nikjer nobenega denarja. Potrebno bi bilo, da se za vodnjak zavzame Iligijen-ski zavod v Ljubljani. To je njegova nalo» ga v naši in tudi drugih gorskih vaseh. Vodnjak je zdaj v naravnost ogabnem stanju. Gospode, ki so nam vendar marsikaj obljubili, prosimo, da nam pomagajo dobiti zdrav in po pravilih zdravstva urejen vodnjak. KRI ZEV C l PRI LJUTOMERU Upravnik podružnice »Jutra« v Mariboru g Reja Slavko je bil za svoje strelske zasluge odli« kovan s kolajno. Strelci strelske družine v Križevcih pri Ljutomeru, ki so sodelovali z njim pri ustanovitvi naše strelske družine, mu iskreno čestitajo. — V visoki starosti 92 let je umrla v nedeljo 24 t. m. blaga go spa Terezija Šekova, mati narodnega poslan ca Avgusta Lukačiča. Bila je splošno priljubljena in je imela vedno dobre roke za siromake. Naj počiva v iniru. njenim sorodnikom pa naše iskreno sožaljc! MALA NEDELJA V nedeljo 24 t. m se je vršila v Sokolskem domu redna letna skupščina gasilske čete. Zbor je pokazal najlepšo složnost članstva. Glavna točka dnevnega reda so bile volitve V novo upravo so bili izvoljeni soglasno po večini stari zaslužni in delavni odborniki z novim pred sednikom Antonom Karbo na čelu Sestava novega odbora nudi jamstvo za sporazum no in uspešno delo. Od 32 navzočnih je gla-sovalo za to listo. 31 članov 1 pa se je vzdr žal glasovanja Za dosedaniega predsednika ni glasoval nihče Z odobravanjem je članstvo sprejelo vest. da ie občinska upra va določila za svoioga zastopnika pri gasilski četi Senčarja Slavka Iz poročil je razvidno lepo sodelovanje med sokolsko in gasilsko četo. Tako je v preteklem letu sokolska četa s posebno prireditvijo nud'la gasilski četi čez 1000 D;n čisteča dohodka. Vsem navzočnim je bilo izredno všeč. s kakšno skrbnostjo je sokolska četa onre-mila in pripravila svoi dom za to gasilsko skupščino Na zaključku je skupščina so* glasno izvolila zaslužnega gasilskega veterana g Josipa Turka za prvega častnega člana te čete Četi žeVmo v nadaljnjem po-dnvan"! mnoefo usnebov! »Vem, kaj govorim, gospod Volavšek. Ko je prišel nameščenec z vašim naročilom glede naslovov tvrdk za ženske potrebščine, §em bila z gospo baš v njeni sobi, ker je ogledalo v tej sobi boljše kakor ono v sobi za oblačenje. Tisto pismo je prinesla v sobo služkinja in gospa me je prosila, naj napišem nekaj naslovov, ki jih bo povedala Ko sem zaman iskala primeren list papirja, mi je milostijiva rekla nai vzamem košček papirja iz košarice, stoječe zraven pisailne mize. Tako sem tudi storila in vzela tisti papirnati traikec iz košare.« »ALi ste pogledali drugo stran tega traka?« »Samo bežno, številke so menda napisane na drugi strani, kaj ne?« »Da. Ali ste videli morda še en tak papirnat trak v košarici?« »Tega se ne spominjam, gospod Volavšek.« »Dobro, gospodična. Hvala vam! Brosm pa vas, da nocoj ostanete doma. Lahko se zgodi, da vas bom še to in ono vprašal.« Se nikdar prej ni Majda vide1 a svojega gospodarja tako čudno vznemirjenega, niti takrat ne, ko je bila odkrita tatvina. Toda ni se ga upa!a vprašati po vzroku, zato se je Skromno umaknila. Gospod Volavšek ie šel v sobo svoje žene in se za seboj zaklenil. Nato se je sklonil nad lično papirno košaro poleg d"agocene pisalne mize in zQčeil bnskati po odvrženem papirju. Vsak košček paroirja je natančno pregledal. Našel je v košari račune, vabila in opominska pisma, teea pa, lfcir je iskal, ni mogel najti. Zadihal je globoko, toda mračni izraz ni hotel izginiti z njegovega obraza. PTUJ. Peta redna seja širšega odbora pododbora Zveze kmetskih fantov in deklet za ptujsko okrožje, bo v nedeljo 31. t. m. ob pol 14. v spodnji dvorani Narodnega doma v Ptuju. Poleg tekočih zadev se bo obravnavala tudi prireditev dekliškega tečaja, zato naj pridejo vse načelnice ženskih odsekov ali pošljejo svoje namestnice. RADOVLJICA (Smrtna kosa). V nedeljo je umrl g. Jože Tepina, postajni mojster in starosta slovenskih železničarjev V starosti 87 let. po rodu iz Stražišča nad Kranjem Bil je 22 let predstojnik postaje V Radovljici, kjer se je po upokojitvi tudi stalno naselil. Pred nekaj dnevi mu je umrla žena, s katero je preživel 61 let v srečnem zakonu. Njene smrti dobri starček ni mogei preboleti in ji je v enem tednu sledil. Imela sta 11 otrok, od katerih žive še štirje, dva sina in dve hčerki, vsi v dobrih življenskih položajih. Bi! je mož poštenjak in splošno priljubljen. Bodi mu lahka domača zemlja. SV: BOLFENK PRI SREDIŠČU Na pustno nedeljo 7. februarja priredi tukajšnje Izobraževalno društvo »Lipa« ob 15 v šoli veseloigro po češkem izvoru »Stari grehi«, ki bo nudila gledalcem obilo zdravega razvedrila Nastopil bo tudi pevski zbor z nekaj izbranimi točkami. Če želite prijetno preživeti popoldne, pohitite ta dan k Sv. Boi-fenku! Prijazno vabljeni! SV BOLFENK PRI SREDIŠČU Društvo kmetskih fantov in deklet priredi v nedeljo 14. februarja ob pol 15. v šoli predavanje o črticah iz domače zgodovine, ki ga bo imel g Robert Košar Vstop prost vsakomur. Ker bo predavanje izredno zanimivo za mlade in stare, vsi prav vljudno vabljeni, da se seznanite z zgodovino domačega krajal SV. MIKLAVŽ PRI ORMOŽU (Smrtna kosa). V sredo 20. t m. je po krajši bolezni umrl kmet Martin Puklavec v 75 le« tu starosti. Bil je značajen in miren človek, ki je vse sile posvetil svojemu lepo urejenemu posestvu, na katerem je gojil izredno lepe konje, zaradi katerih je bil znan v širši okolici. Kako je bil blagi pokojnik priljubljen, ie pričala lepa udeležba na njegovem pogrebu. Naj mu bo lahka domača gruda, žal u i oči ženi pa naše iskreno sožalje! ŠTR1GOVA. V kratkem se bo za občino Štridova osnovalo poverjeništvo Vodnikova družbe. Člani Vodnikove družbe plačujejo »Papirnat trak je pač le po naključju prišel semkaj,« si' je rekel v pomn jenje prav glasno, »vendar pa moram to zadevo pojasniti — moram, sicer bom ob pamet.« Poizkusil je odpreti predale pisalne mize, a bili so vsi zaklenjeni, če bi hotel dognati, kaj je v njih, bi jih moral s silo Vlomiti. K temu se zaenkrat še ni mogesl odločiti Ko je nekaj časa nemirno stopal po razkošni sobi sem in tja, mu je zdaj padlo nekaj na, um in šel je v spalnico. Pritisk na gumb hišne zvonilne naprave j« prik'ical služkinjo. »Zdi se mi, da pri alarmnem aparatu nI nekaj v redra,« je dejal Volavšek. »Vstopita iin izstopile nekajkrat skozi vrata. Spustil bom v napravo električni tok da bom videl, ali bo Ttvonilo.« Služkinja je Cedila ukazu, a nič se ni oglasilo. V soalinici ni bilo slišati nikakoga glasu. Z lučjo v rolkah je začel Volavšek preiskovati e^kt.rično napeljavo in ko je pri pregledovanju prišel tik do vhodnih vrat, jo odkril vzrok motnje. Na prostoru, kjer ob« bakreni žici nista bili več pokriti s tapeto, sta bili ne samo žici gladko prerezani, temveč so bili tu& konci nekoliko narazen ukrivljeni, kar je kazalo, da je bil krivec v skrbeh, da s samim prerezom žic še ni ugonobt napeljave. Volavšek se je prijel za čelo, kakor bi bil hotel spraviti svoje divje se križajoče misli v pravi tir, potem pa je pokHcal drugo za drugo svoji služkinji ter zahtevali od njih pojasnila. Toda obe sta stali z neponareje-nim začudenjem pred njim in nobena izmed njih ni moglla izreči niti domneve o oseb^ po 20 Din in prejmejo za ta denar štiri lepe knjige, med katerimi je koledar, ki prinaša mnogo lepega in zanimivega. Knjige se bodo dobivale tudi v Razkrižju in Ša-farskem. — V nedeljo je bil občni zbor čebelarske podružnice v Štrigovi. Poročilo o ajdovih pasiščih je podal šolski upravitelj g. Belec Janko, ki je prevzel tudi predsedni-štvo podružnice. V odboru so marljivi čebelarji gg. Zuman Josip, Knehtl in Novak. Občni zbor je sklenil dvigniti tukajšnje čebelarstvo s predavanji k naprednemu čebelarstvu, saj so v okolici sami košarji. Domače novosti * Razpisane občinske volitve. Službeni list banske uprave objavlja odloke, s katerimi se za nedeljo 28. februarja razpisujejo občinske volitve v osmih občinah dravske banovine. Volile bodo občine Metlika-okoldca in Semič v črnomeljskem sirezu, Golnik in Križe v kranjskem, Hajdina v ptujskem, Motnilk v kamniškem, Trebelno v krškem srezu in Zi-bilka v šmarskem srezu. Volitve v Zibiki in Trebelnem so razpisane, ker je upravno sodišče v Celju razveljavilo oktobrske volitve za ti občini. Trg Motnik bo volil, ker je dosedanjemu občinskemu odboru potekla poslovna doba, ostale občine pa zaradi izvršenih prekomasacij. * Papeževa bolezen. Sv. oče je sprejel v torek beograjskega nadškofa dir. Ujčiča. Aiv-dienca je trajala pol ure. Zdravstveno stanje papeža je bilo v torek precej boljše. * Tujskoprometni tečaj za Dolenjsko v No-Tem mestu. V svrho neposrednega pospeševanja tujskega prometa priredi banska uprava s sodelovanjem Olepševalnega in tujsko-prometnega društva v ponedeljek 15. februarja celodnevni tujskoprometni tečaj za Dolenjsko v Novem mestu. Določena so tale predavanja: o tujskoprometni propagandi ivobče in posebej za Dolenjsko; o planinstvu in zimskem športu s posebnim ozirom na Gorjance; o najvažnejših pogojih za pospeševanje tujskega prometa; o potrebi, možnostih in praktičnih načinih polepšanja in ureditve zunanjega lica, stanovanj, tujskopro-metnih postojank in krajev; o postrežbi gosta v teoriji in praksi. Del predavanj bo ki je pokvarila napeljavo. Poklical je spet Majdo in ji zastavil vprašanje, na katero od efliužkinj ni dobil pojasnila. »2ici sta bili prerezani z ostrim in močnim orodjem, morda s kleščami,« je reikel, »in to se je zgodilo šele v zadnjih desetih dneh, ker sem napravo pred desetimi dinevi preizkusil in je bila še v redu.« Ko je Volavšek izrekel domnevo, da sta bili žici prerezani s kleščami, je Majda po-Btala pozorna in je nehote naglo dvignila glavo. Ko jo je gospodar pogledal, kakor bi bil zdaj pričakoval od nje pojasnila, je spet (povesila oči kakor v zadregi. »Tudi jaz vam ne morem dati nobenega pojasnila,« je rekla. »Ne vem, kdo je zakrivil pošikodlbo.« Volavšek je začutil, da mu je Majda s tem Izmikajočim se odgovorom hotela nekaj prikriti, saj je bil prej vendar čisto natančno Videl, kako ga je bila mladenka pozorno pogledala. Poslal je služkinjo proč. Ko sta bila sama, ji je rekel zelo ljubeznivo: »Ničesar md ne smete zamoloati, draga gospodična. Povedati mi morate vse, kar veste, četudi se vam zdi kakšna reč morda nepomembna. Odkril sem nekaj, kar je menda v tesni zveri s tatvino 40.000 dinarjev. Morda je vse le čisto naključje, toda nikakor ni nemogoče, ida sem res našel pravo siled, ki bo dovedla do rešitve po nedolžnem zaprtega. Zato bodite odkritosrčni nasproti meni, za kar vas prosim iz vsega srca. Tudi vaša želja je, da zasveti solnčni žarek v vso to temo.« »V resnici ne vem ničesar, gospod Volavšek. Res sem sicer nekega večera naletela pri vhodnih vratih na milostljivo gospo, ko spojenih s predvajanjem poučnih filmov odr nosno slkioptičnih slik. Udeležba tečaja bo čisto brezplačna. Tečaj se začne točno od 9. dopoldne in bo trajal ves dan. K tečaju naj se takoj prijavijo na naslov Olepševalnega in tiujskoprometnega društva v Novem mestu vsi zainteresirani v čim večjem številu posebno pa: lastniki hotelov, kavarn, gostišč, gostilničarji, natakarji, natakarice, hotelsko osebje, sobarice, nadalje zasebniki, ki oddajajo tujske sobe, obrtniki, avtobusni podjetniki in izvoščki. Posebno pa naj se na ta važen tečaj za povzdigo Dolenjske prijavijo občinski odborniki, učite I ji, funkcionarji in člani tujsikoprometnih in olepševalnih društev, sadjarskih in vrtnarskih društev, prosvetnih organizacij, planinskih iin turističnih društev in klubov. Samo ob sebi je umevno, da imajo pristop tudi zanimanci iz kmetijskih in drugih slojev. Vsak, ki prijavi udeležbo na tečaju, naj sporoči na gori označeni naslov ime, priimek, poklic in bivališče. * Velika naročila lokomotiv in vagonov na Madžarskem. Naša država je naročila v zve-z s klirinškimi terjatvami pri madžarskih tvornicah 80 lokomotiv in 60 potniških vagonov. Med novimi lokomotivami bo tudi nekaj aerodinamičnih, ki bodo vozile med Zagrebom in Beogradom in Beogradom in Skop-ljem. Naročenih je pa tudi nekaj brzih aerodinamičnih malih kompozicij, ki bodo vzdrževale ekspresni potniški promet na progi Beograd—Sarajevo in Sarajevo—Dubrovnik. Vožnja od Beograda do Dubrovnika se bo skrajšala tako za dobro polovico. * O gradnji ceste Ljubljana—Sušak. Po nedavni seji ministrskega sveta je gradbeni minister dr. Marko Kožulj izjavil novinarjem, da dela z vsemi silami na to, da bi se čimprej začela graditi velika moderna cesta Ljubljana—Sušak. Načrti so že gotovi, ni pa še določeno kakšno gradivo bodo rabili na tej cesti. Minister je izjavil dalje, da bo s svoje strani storil vse, da bo poiskal potreben kredit. * Zaradi premajhne vode ustavljeno delo. Obrati Kranjske industrijske družbe so dobili žalostno sliko. Struga Save je skoro prazna. Turbine, ki poganjajo električne centrale, so nezmožne za reden obrat. Zaradi tega je na šestdnevni in večdnevni dopust odšlo do 200 delavcev. je imela klešče v rokah, vendar bi bilo nesmiselno sumničiti gospo ... « Trgovec se je naglo obrnil, da Majda ne bi mogla videti na njegovem obrazu, kakšen je bil učinek njenih besed nanj. Čulo se je samo kot nerazločno mrmranje, ko jo je prekinil: »Ali se morda spominjate, kdaj je to bilo ?« »Da! Bilo je tisti večer, ko ste izročili Dušanu Gorniku 40.000 dinarjev.« »Ali veste to čisto zanesljivo? Če se prav spominjam, sem bil tistega večera ves čas v družbi z ženo.« »Bilo je po večerji. Cisto natančno vem, da se ne motim.« »Dobro, dobro, menda imate prav. Zdaj mi pa povejte še nekaj, čisto zaupljivo seveda! Ali ste morda opažali, da je moja žena v zadnjih dneh izdajala večje zneske? Ali se vam morda ni zdelo čudno, da je imela toliko denarja?« Z veliko odločnostjo je Majda odikimala. »Na ta vprašanja vam ne more nihče drugi odgovoriti kakor vaša soproga. Zakaj želite izvedeti od mene, kar vam bo milostljiva gotovo sama rade volje povedala?« »Prav, prav, ne bom dalje silil v vas, saj je vsega spoštovanja vredna obzirnost, ki govori iz teh vaših besed. Zdaj pa še nekaj drugega. Vaš poizkus, najti pojasnilo za Gor-nikove dolgove, se menda ni posrečil, kaj?« Majda je žalostno odikimala. »Nikakega odgovora nisem na svoje pismo prejela od Dušanovega brata,« je rekla. Moja domneva je bila vendarle zmotna.« »Njegovemu bratu site pisali? Doslej še * Banatsko vino v Ormožu. Med vinogradniki v okolici Ormoža je nastalo veliko razburjenje zaradi večje količine banatskega vina, ki je prispelo tjakaj. Razburjenje je tem večje, ker se je nedavno vršil v Ormožu velik vinski sejem, ki je zelo dobro uspel. Ni razumljivo, zakaj kupujejo banatsko vino prav v času, ko se naši vinogradniki borijo za trg. * Ker je skrivaj šel v Jugoslavijo, je bil po poročilih tržaških listov od goriškega sodišča obsojen Venceslav Pavšič, doma iz Šempasa, na stroigi trimesečni zapor in na denarno globo 2000 lir. Sodnik je strogost kazni utemeljil s tem, da je treba takšne prestopke, ki postajajo čedalje bolj pogosti, preprečiti s strogimi kaznimi. * Vsa vojaška pojasnila v katerikoli zadevi dobite za malenkostno plačilo pri Peru Francu, kapetanu v pokoju, Ljubljana, Maistrova ulica 14. Za odgovor je priložiti kolek ali znamko za 6 Din. * Smrt starega rudarja. Te dni so ob veliki udeležbi pokopali v Zagorju menda najstarejšega rudarja 87-letnega Franca Kraus-kopfa. Dolgih 53 let je delal v rudnikih, najdalj v zagorskem. Kot upokojenec je za vse svoje delo prejemal celih šest dinarjev mesečne pokojnine, od Pokojninskega društva pa 150 dinarjev. Pokojnik je bil zaradi vedrega značaja splošno priljubljen. Naj v miru počiva, preostalim pa naše toplo sožalje! * Smrt kočevarskega krošnjarja v tujini. Lani na zimo je šel z ostalimi kočevarskimi krošnjarji v Nemčijo tudi posestnik Petsch-auer iz Šalke vasi. Krošnjarjenje mu je so uspešno izpod rok. Pa si je zaželel nedavno nekaj dni odmora med svojci v Jugoslavi i, katerim je prinesel že nekaj zaslužka. Zelja za zaslužkom mu ni dala, da bi predolgo ostal doma, toda ta pot je bila zanj usodna. Kmalu, ko je v Miinchenu zapustil vlak, ga je na nekem prelazu dohitela smrt. Hotel je prekoračiti cesto, pri tem pa je po neprevidnosti prišel pod kolesa. Po kratkih tre-notkih je izdihnil v Nemčiji, kamor je prišel z novo'etne?a odmora samo umret. Bodi mu blag spornim! * Dopisnica, ki je potovala 20 let. Po letih je prispela v Vojvodino zanimiva dopisnica. Subotišiki trgovec Tadelburg, ki je živel pred vojno v Vukovaru, je odšel leta 1915. na rusko bojišče, kamor so poslali za njim dopis- ni sem slišal, da ima Gornik tudii brata. Kakšen človek je to in kje živi?« »V Avstriji kot zasebni uradnik. Ce se je Dušan sploh izpovedal kakšni živi Duši o kakšni zaupni reči, je to storil le svojemu bratu, zakaj vem, da ga ima zelo rad.« »In temu možu se ni niti z'jubi'0 odgovoriti vam, čeprav gre za usodo njegovega brata? Zdi se mi, da je to zelo slabo znamenje za vašega prijatelja.« »Sama več ne vem, kaj naj o vsem tem verjamem. Prav tako se mi zdi, kakor bi ga ves svet zapustil, kakor bi se vsi zakleli proti njemu, da ga uničijo.« »O Gornikovi nedolžnosti ste še zmerom tako prepričani, kakor ste bili doslej?« »V njegovo nedolžnost verjamem tako trdno kakor v svojo lastno.« »Vaše trdno prepričanje ne bo omajano niti v primeru, da Gornika obsodijo?« »To se razume Kaj ne, gospod Volavšek, da ga ne morejo brez pravih dokazov obsoditi? Take krivice vendar ne morejo prizadeti nedolžnemu človeku.« Hinko Volavšek je z obema rokama prijel za stol, kakor bi istkal nekako oporo, in ne da bi bil pogledal mlado družabnico, izore-govoril s čudno temnim glasom: »Kakor uioam, vam že zdaj lahko obljubim, da Gornik ne bo obsojen, draga gospodična Majd^>> Kolikor je od mene odvisno, bom storil vse, da to preprečim, četudi me bo to morda stalo mojo čast in moj živiljenski mir.« Mignil ji je z roko, naj odide, in je še izraziteje ponovil nemi ukaz, ko je spričo osuplosti nad temi zaeonetnimi besedami še oklevala. Preden je Majda vrata za seboj zaprla, nico iz Lienza, ki ga pa ni našla. Zdaj je prisila dopisnica v Subotico in Tadelburg jo je dobil po 20 letih nazaj. Dopisnica je dobro ohranjena in ima samo dva poštna žiga. Prvi je bil potisnjen 17. januarja 1. 1915. drugi pa 17. decembra 1. 1936. * Dve smrtni nesreči v Celju. Ko se je peljal 36-letni posestnik Vinko Štorman iz Kaple pri Št. Juiriju ob Taboiru v nedeljo s kolesom po državni cesti v Medlogu pri Celju je privozil po cesti neznan italijanski avtomobil Štorman se je hotel izogniti avtomobilu, v tem pa ga je avtomobil podrl na tla in povozil. Neznani aivtomobilist se ni zmenil za ponesrečenca in se je hitro odpeljal dalje. Starmana so pozneje z reševalnim avtomobilom prepeljali v boilnišnieo, odtod pa domov, kjer je umrl. V noči na 18. t. m. se je ponesrečil 43-letni pri trgovcu g. Honig-mannu v Prešernovi ulici uslužtoeni trgovski sluga Anton Jošt. V temi je padel b'izu svoje sobe po stopnicah in si močno pretresel možgane. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer se je pridružila še pljučnica, da je umrl. * Neznana utopljenka. Pri Sv Petru v Savinjski dolini so našli v taiko zvanem savinjskem kanato truioilo neznane ženske. Neznanka je stara kakih 40 do 50 let. Pri njej so našli nekaj dinarjev in železniško vozovnico Grobelno—-Celje. Imela je zlate uhane, na nogah precej dobre snežite in je bila oblečena v boljšo ob'eko. Na g'a vi je imela ruito, ki je bila zavezana na primoirsfri način. Pokopana je bila pri Sv. Petiru. Imena utopljenke do zdaj še niso mogli ugotoviti. * Črna kava povzročila smrt. V Orlici pri Ribnici na Pohorju je 15 mesecev sitari Ignac, sinček posestnice Julijam Krajnčeve, pograbil za lonec vrele črne kave na štedilniku in se po.Mil. Ubcigi otrok je trpsl nekaj ur hiude bolečine, dokler ga ni rer.Ma smrt * Najprej se je napil, potem pa obesil. Te dni se je oibesil v Caikcrrau 261et>ni uradnik tvmdke »Tivar« Dragotin P'mtač. Kmalu nato se je obesil iefotam tudi 23 let stari Stjepan Neme t v čudnih okornostih. Ves dan je popival v krčmi. Po večini je pil žganje, popolne pa briiagance. Še zvečer js sedel v krčmi, odkoder je šel proti polnoči precej natreSkam domov. Doma pa se je iz bosnve kakega vziroka obesil v sobi. kjer je spalo niegovo štiri mesece staro dete. je še videla, kako se je Vc'avšeik ves st t vrgel na stol in si z obema rokama zak.il obraz. 5- Proti polnoči se je vrnia gospa Irma z večerne zabave, kamor je bila morala iti po^jo ena izmed služkinj. Videlo se ji je, da se je bila odlično zabavala, zakaj njena lica so še zmerom žarela, ko je stop i" a v stanovanje in njene lepe oči so sa blestele v veselem sirominu na prijetne ure. Hotela je iti naravnost v sobo za oblačenje toda ko je stopila z lahnim korakom na hodnik, je Hinko Volavšek odprl vrata svoje delovne sobe in rekel z glasom, katerega čudni zvok je povzročil, da je mlada žena pozorno prisluhnila: »Prosim te, da prideš k meni. Moram s teboj govoriti.« Irma je za trenutek oklevala, kakor bi je ne bilo ❖olja, ustreči prošnji, izrečeni s tako odločnimi besedami, potem pa je pustila, da ji je dragoceni plašč zdrsnil z ram in je sto" pila čez prag. »Ali je res tako nujno?« je vprašala ni svoj hladen, prevzeten način, ki je b'l njenemu možu tako zelo odvraten. »Utrujena sem in bi zdaj šla rajši spat.« Doslej je mislila, da ji hoče Volavšek očitati, ker je brez njega šla na večerno prireditev. Zdaj pa. ko ga je videla v polni luči razsvetljene sobe pred seboj, je takoj spoznala. da gre za nekaj čisto drugega, resnejšega. Brez besed je Volavšek stopil na hodnik in pobral r>lašč ki ga je Irma malomarno pustila pasti na tla. * Zadušil se je v dimu. V Novi vasi pri Radovljici je 671etni preiužitikar Andrej Mu-šan, po domače Vrtnikar, prišel v nedeljo ponoči židane volje domov. Zakuril je v ga-šperček ter zadremal. Nesreča je hotela, da so se med tem, ko je mož trdno spal, vnela drva in suhljad okrog pečice, nato pa še tla sama. V sobi nastali ogenj bi bil gotovo upe-pelil hišo, če ne bi bilo vse tesno zaprto, zaradi česar se ogenj ni mogel razviti. Bilo pa je v sobi le toliko dima, da se je v njem Mušan zadušil. Zjutraj so ga našli sedečega na kovčegu. * V krsti je oživela. V Iloku je živela 64-letna beračica Anka Petrovičeva. Oni dan je zbolela in nekega jutra so jo našli sosedje navidezno mrtvo. Obvestili so občino, ki je odredila, da so položili njeno truplo v krsto. V splošno presenečenje je pa beračica med polaganjem v krsto odprla oči in povedala, da je še živa. Dvignili so jo iz krste, toda še istega dne je resnično umrla, izčrpana od lakote, mraza in strahu, ko je opazila, da leži v krsti. * Gobavost v Julijski krajini. Zdravstvena oWas'tva so v zadnjih mesecih ugotovila že tri primere gobavosti. Ta strašna bolezen se je pojavila v Vipavi, v Komnu in v Barikov-ljah. Gre za tri slovenske vojake, ki so se vrnili iz Abesinije in so bolezen prinesli s seboj. Oblastva so ukaza'a, da je treba vse hiše, kjer so bolniki stanovali, s pohištvom vred zažgati. To se je tudi zgodilo. Ostali prebivalci so bili prepeljani v taborišča za gobave v notranjosti Italije, kjer jih zdaj zdravniki pregledujejo. * Prepoznan mrtvec. Ob cesti v Oseku v Slovenskih goricah so naš.'i te dni mrtvega nekega starčka. Zdaj so ugotovili, da gre za 691etnega delavca Franca Halbjaniča iz Podlehnika v ptujskem srezu. Habjanič je najibrže na potu uitrujen obležal in nato zmrznil. * Vlak je odrezal obupanki glavo. 291etna, v radiotermalnem kopališču v Laškem usiluž-bena maserka Marija Pelcova si je te dni zjutraj ob železniški progi sezula čevlje in se pognala tiik pred vlakom na progo. Ko'esa sone-srečnici odrezala glavo in razmes3rila trup. Sodijo, da je nesreenica izvršili a samomor zaradi nesrečne ljubezni. Pokojaica je bila po rodu i7. Ljubljane, hči pokojnega maserja pri »Slonu«. »Kdaj si ta plašč kupila?« je vprašal. »Odkod si dobila denar, da si ga plačala?« Irma je olajšano zadihala in tisti zaničljivi smešek, ki je Volavška že pogosto spravljal v obup, se je pojavil na njenem obrazu. »Ali je to tisto, kar te tako razburja, dragi prijatelj? Le pomiri se! Plašč, ki sem si ga nujno morala nabaviti, bom plačala od svojih prihrankov « Volavšek je dragoceno oblačilo odložil in stopil za korak bliže k nji. »Nikar se tako nesramno ne smej!« je zagrmel nad njo. »Nič se ne izgovarjaj. Ne stoji več pred teboj lahkoverni slabič, kakršen sem bil nasproti tebi doslej, temveč tvoj sodnik! Ali me razumeš? « Mlada žena je ošabno odgovorila: »Ce ti je prav, bi rajši to zabavo nadaljevala jutri, ko boš spet trezen.« Po teh besedah se je hotela obrniti in oditi, toda Hinko Volavšek jo je krepko prijel za roko in jo prisilil, da je ostala. »Ne premakni se s prostora! Še enkrat te vprašam, odkod si dobila denar « »Ah, ta ženska je torej vsp izblebetala. Najbrž je bila tvoja vohunka že takrat, ko si me prisilil, da sem io vzela za družabnico.« »Prav nihče mi ni ničesar povedM. ti sama si se izdala.« »S temle plaščem?« se je sm°iala. »No, in kaj potem? Zani sem si nahranila npk^j denar i a od gospodinjstva Ali ie t" zločin?« »Nesramna ženska!« ie rok®1 VnlnvSpk za-nirljivo »Zaman si pri^-i^vaS da bi me spet z lažmi speljala na led. Ze tri ure vem vse.« Čeprav so njegove besede povzročile v niej prepadenje, se i«5 vendar moistrsko premagovala, da ni pokazala svojega strahu. Njen * Z bolniške postelje je pobegnila v smrt. Pri Sv. Andražu v Halozah je zbolela posest-nica Neža Emeršičeva za pljučnico. Imela je visoko vročino. Domačini so ji stregli, toda pripetilo se je, da je za nekaj trenotkov ostala sama v sobi. Tedaj je Emeršičeva skočila s postelje in skozi vrata pobegnila v gozd. Bila je temna noč, da jo domačini kljub vestnemu iskanju niso mogli najti. Naslednje jutro so nesrečnico našli. Slonela je ob nekem drevesu mrtva. Ugotovili so, da je zmrznila. * Smrtna nesreča pri ribolovu. Pri ribolovu na Dravi pri Zavrču se je dogodila huda nesreča. Žrtev je bil 43 let. stari Zavec iz Zavr-ča. Pri sekanju leda mu je spodrsnilo in je padel z drogom, ki ga je nosil na ramah, na led tako nesrečno, da si je prebil lobanjo in je nekaj trenotkov zatem izdihnil. * Zaradi poškodb umrl. V mariborski bolnišnici je umrl 461etni lovski čuvaj Anton Lampret od Sv. Lovrenca na Pohorju. Pred dnevi se je podrlo nanj drevo in mu zmečkalo prsni koš. Poškodbe so bile tako nevarne, da mu zdravniki v bolnišnici niso mogli rešiti življenja. ! * Glavo mu je odtrgalo. Strelski mojster v mežiškem rudniku Rudolf Obrezar, star 49 let, oženjen in bivajoč v Podpeči je služil pri rudniku že polnih 28 let. Nedavno je ponoči s tovarišem razstreljeval v helenskem revirju. Ko je položil dinamiit in sprožil vžigalnik, se je hitro spustil po lestvi navzdol, da se spravi na varno. Toda po nesrečnem naključju se je obesil na klin, ki ga je zadržal nekoliko trenutkov, tako da ni mogel pravočasno iz nevarnega območja. Eksplozija je bila tako huda, da ga je vrgla z letve na tla in mu glavo popolnoma odtrgala od telesa. Bodi žrtvi dela blag spomin. Žalujoči družini pa iskreno sožalje! * Smrten skok s strehe štirinadstropni©©. V noči na ponedeljek je prišlo pred novim poslopjem, ki ga gradi znani hotelir Miklič poleg svojega dosedanjega hotela pri ljubljanskem glavnem kolodvoru, do tragičnega dogodika. Malo pred polnočjo se je pognal z vrha štirinadstropne še ne dograjene hiše mehanik Gale Rudolf iz Most. S strahovitim padcem je priletel na ograjo pred hišo in obležal seveda na mestu mrtev. Poikojnilk je bil miren človek, star šele 26 let. Vendar pa je imel to slabost, da se je od časa do ča- smeh ni bil nič več ošaben in malomaren in na dnu njenih oči se je pojavilo čudno svet-likanje. Njen glas pa je bil čisto miren, ko je odgovorila: »Ti mi zastavljaš same uganke' zato te prosim, da mi nekoliko natančneje razložiš, kaj želiš od mene « Volavšek se je nagnil čisto k njej in Irma je nehote zdrznila pred njegovim pogledom. »Okradla si me. Čisto navadna tatica si! Ali ti je to zadosti razumljivo?« Irma ni zakričala in niti vztrepetala. Gle" dala ga je in pred njegovim strogim pogledom ni povesila oči niti za trenutek »Ti si ob pamet, če nisi pijan! Pusti me, da odidem, sicer pokličem služkinji na pomoč.« »Samo pokliči ju. če ti je prav, da bi bili za priči tvoje sramote! Sicer ni£ ne de, če že danes izvesta to, kar bo jutri vedel ves svet — da si namreč zločinka!« »Ne rabi še enkrat te besede!« je Irma vzplamtela. »Celo od blazneža se ne bi dala tako žaliti « »Kaj govoriš o blaznežu? Po vsem tem si še tako predrzna, da me žališ Moram ti torej dokazati, da ie vse tvoje taienie zaman. Odgovori mi vendar na vprašanje, ki sem ti ga zastavil.« »Nikar se ne trudi!« ga je prekinila mrzlo »Na prav nobeno vprašanje ti ne bom odgovorila, ker ie to poniževalno za mene.« Izraz užaljenega ponosa v nienem obrazu ie za trenutek skoro omaial Volavškovo pre-pričanie Tedai pa je preskočil njegov pogled na usodni pwmi trak in na kozarček ki je Sfal pr>l°q l^tka na niegovi pisalni mizi, in njegova kratka negotovost ga je spet •Viinila. (Dalje.) sa rad u daj a i pijači. Kadar je bil vinjen, je bil diuševno precej zmeden. Zapušča ženo in enega otroka. * Smrtna nesreča. Pred dnevi je spravljal iz svojega gozda hlode posestnik Šabkar iz Cešče vasi. Z njim je bil t U' i i 121etni Mesojedec Ko je konj privlekel hlod blizu klanca, se je naenkrat obrnil in podrl Mesojeiica. Hlod se je zvalil dečku na prsa in mu zdrobil prsni koš Deček je kmalu izdihnil. * Okrog 80.000 je utajila. Te dni bi se morala vršiti v Ljubljani obravnava proti 30 let stari Angeli Bevčevi, ženi dentista, ka ero je državno tožilstvo obtožilo utaje velike vsote okoli 80.000 Din. Razprava pa je bila na sporazumni predlog oškodovanca ljubljanskega advokata in župana dr. Juraja Adlešiča in obtoženke preložena na nedoločen čas, ker se vrše med njima pogajanja za poravnavo škode. * Nevaren ropar za zapahi. Te dni se je okoli Št. Lamberta potikal velik neznanec. Prišel je tudi v Resnikovo gostilno, kjer je iz vedel, da je šla gospodinja v Litijo in da se popoldne spet vrne. Neznanec se je napotil nato proti Mošeniku in na nekem samotnem kraju srečal Resnikovo. Potegnil je iz žepa nož in zaklical: »Denar sem, če ne bo smrt!« Neznanec jo ie nato suni; z nožem za vrat, jo podrl na tla in izginil s plenom v gozd, O napadu takoj obveščeni zagorski orožniki so začeli zasledovanje in v ponedeljek dobili sled za roparjem. Izvedeli so, da je pri nekem posestniku v Šklendrovcu že večkrat kaznovani 361etni Josip Dimic iz Ponovič pri Litiji, ki .je bil malo prej odsedel šestletno ječo. Orožni'"! so ga šli takoj iskat in ga dobili v Jazmah. Aretirali so ga in privedli na orožniško postajo, kjer je priznal svoj zločin. Zdaj je v zaporih litijskega sodišča. Zagorska dolina si je oddahnila, zlasti ker vsi mislijo, da je bil Dimic tudi tisti, ki je pobijal rudarjem živali. * Zaradi uboja obtožen, zaradi prekoračenega silobrana obsojen. Pred malim senatom v. Mariboru se je zagovarjal 441etni delavec Ignac Bezjak iz 2ika,rc, ker je lani pomladi udaril svojega svaka Ivana Polančiča s tolikšno močjo po glavi, da je ta umrl. Do žalostnega dogodka je prišlo ob priliki opravljanja raznih del v vinogradu, ko je stopila pokojnemu Polančiču šmarnica v glavo. Že v vinogradu se je spii s svojo sestro, ki se je zatekla k njegovi materi, kjer je bil tudi obtoženi Bezjak z namenom, da brani svojo mater v primeru Polančičeve nasilnosti. Zvečer se je Po-lančič res vrnil ter razsajal pred vrati. Ko je Bezjak vrata odprl, je navalil nanj Polančič, nato pa je Bezjak udaril Polančiča, da je obležal. Obtoženi se je zagovarjal s silobranom in je bil obsojen na šest mesecev zapora pogojno za dobo treh let. * Ce hraniš denar v slamnjači... Ko je posestnik Iran Ribič iz Ročice pri Sv. Marjeti ob Pesnici te dni šel po denar, ki ga je imel | shranjenega v slamnjači, je s strahom opazil, i da mu ga je nekdo ukradel. Bilo je 1400 dinarjev. Za tatom poizvedujejo. * Ker so po krivem pričali, so bili pred malim senatom v Mariboru obsojeni 34-letni delavec Jernej Kabjanič na šest mesecev strogega zapora, 41-ietni posestnik A'ojz Pe> šuh na štiri mesece in 30-letna po estnica Marjeta Habjaničeva na štiri mesece strogega zapora in vsi na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo dveh let. * Bradeško še vedno straši. Pred meseci je pobegnil iz zaporov ljubljanske jetnišni-ce 401etni Jože Bradeško, doma iz oko'ice Polhovega gradca. Bradeško je bil obsojen na leto dni zapora zaradi vlomov in drudh grehov, storjenih na Notranjskem in po Poljanski in Selški dolini. Po pobegu iz jetnišni-ce, se je zatekel naravnost domov, kjer se je založil s potrebno obleko in orožjem, nato pa se skril v gozdu. Potem je pa hodil krast na Sv. Katarino in v druga hribovska naselja. Večkrat je vlomil zadnje dni spet v Poljanski dolini, dalje v L učna h in pri Sv. Jostu nad Horjulom. V eni izmed preteklih noči se je pojavil v Dol. Logatou, kamor je že od nekdaj rad zahajal, in ukradel posestniku Jakobu Verbiču večjo vsoto denarja in mnogo blaga. * Vlom pod šmarno goro. V trgovino Apo-lonije Kosove v Šmartnem pod Šmarno goro je bilo te dni vlomljeno. Vlomilci so odnesli 63 parov nogavic, več moških srajc, mnogo dtobnega blaga, večjo količino sladkorja, kave in masla in okrog 500 Din gotovine. * Zasačena tihotapca saharina. Policija v Čakovcu je zasačila ponoči Petra Kropca in Alojzija Zorčiča iz Maribora, ki sta hotela vtihotapiti v Čakovec 30 kg saharina. Peljala sta se z luksuznim avtomobilom in Kropeč je imel pri sebi samokres in dva lovska noža. Policija, je zaplenila tudi avtomobil in aretira,la še šoferja Dragotina Čapla. Vsi trije sede sedaj v zaporih. * Veiik vlom v Hočah. Nedavno ponoči je v Hočah vdrl neznanec v župnijsko pisarno, kjer je vse razmetal in odprl vse predale. Posrečilo se mu je vdreti tudi v blagajno, ki jo je izpraznil. V blagajni je bilo okrog 9000 Din gotovine. Vlomilec je gotovo nekdo, ki dobro poizna razmere v župnišču. Zaradi tega obstoji uipanje, da ga bodo kmalu dobili v roke. * Mati in sin obsojena zaradi tatvine. Pred marim senatom v Mariboru sta se zagovarjala Adolff Krampi in njegova mati Ivana zaradi tatvine, ki sta jo skupno zagrešila novembra lani. Obtoženca sta prišla v trgovino trgovca Mirka Merfa na Sp. Bregu pri Ptu"u. Zahtevala sta naglavne rute, trgovec pa jima je na mizo razloži! precejšnjo zalogo zahtevanega blaga. Nafo s"a zahtevala še siraj-ce. Ko je trgovec na poici iskal, sta obtoženca izmaknila 12 naglavnih rut. Trgovec je takoj po njunem odhodu opazi1 tatvino ni jo prijavil or ožnikom. Adolf Krampi je bil obsojen na eno leto robi je in na dve leti izgMbe častnih pravic, njegcivia mati pa na en mesec strogega zapora in dve leti izgube častnih pravic. PREKMURSKI GLASNIK Ponesrečeno tihotapstvo petroleja. Pri vasi Sotini v Gornjem Frekmurju sta šla čez mejo na avstrijsko stran posest,nikova sinova Svetanič Karel in Gomboc radi na/kuna petroleja, ki je v Avstriji mnogo cenejlši. Ker pa je zapadel sneg, so njuno sled v prepovedani smeri zas!edi'i graničarji in na istem mestiu počakali njuno vrnitev, dokler se nista vrnila s tovorom vsak po 10 litrov pe-troleia. Po prekoračenju meje so ju ujeli girainičpirji ter odvedli na carinski oddelek v Rogaševce, oditarn pa dalje h glavni carinarnici v Gornji Radgoni, kjer sta prejela j občutno denarno kazen v zneskih vsak po j eferog 1800 Din. Ker pa radi svoje siroma-šnosti nista zmogla te ogromne kazni, sta morala talkoj nastopiti zaporno kazen vsak po 15 dini Odvedena sta bila v zapore sre-skega sodišča v Liutcmeru. MAŠI HA TUJEM Iz Gladbecka (Nemčija) nam pišejo: V soboto 9. januarja je imelo naše Jugosloven-sko narodno žensko društvo »Kraljice Marije« redni občni zbor. Hkratu je bila proslava rojstnega dne kraljice Marije. V uvodu sc je predsednica ga. Lončarjeva v prisrčnih besedah spomnila kraljicc, dobre matere, ki naj bo vsem ženam za vzor. Zbo-rovalna dvorana je bila okrašena s kraljičino sliko. Na dnevnem redu so bile tudi volitve novega odbora. Z veliko večino je bila spet izvoljena za predsednico ga. Lončarjeva, ki že od ustanovitve uspešno vodi društvo. Po zaključku občnega zbora nas je posetil izseljenski učitelj g. Šlibar. Iz Selma Beifanga (Nemčija) nam pišejo: g. Friedauer Franc, tajnik Jugoslovenskega narodnega društva je obhajal 60-letnieo. Po rodu je s Pobrežja pri Ptuju, kjer je bil pred 30 leti več let občinski tajnik. Potem je bil tajnik Jugoslovenskega delavskega in podpornega društva v Erkensclnvicku v Nemčiji in več let sluga pri našem konzulatu v DUs- seldorfu. Zvestemu čitatelju »Domovine« bodi naklonjenih še mnogo let! — Prav tako je obhajala 60-letnico gospa Anžiovarjeua Otilija, po rodu Nemka, zdaj pa po svojem možu g. Francu Anžlovarju, blagajniku našega duuštva, jugoslovensika državljanka, pristojna v Moravče. Še mnogo let! 11, Rue Auber, Pariš (9°) odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem denarnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje Poštni uradi v Belgiji Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune. Belgija: št 3064-t>4, Bruxel-les: Francija: št. 1117-94, Pariš: Hoiandija štev. 1458-66. Ned. Dienst; Luksemburg: št. 5967 Lu-xembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. 56 GENSKI VISTNIK Nskaf navodil za likanje Votrteiiu biago likaj vedno na nepravi strani." Na blago (ali obleko) položi mokro krpo in po krpi likaj; tako preprečiš, da ne dobi blago prog xn da se ne sveti Bombažasto blago likaj tudi na nepravi strani s precej vročim likalniKom. Blago pa, preden ga pričnes likati, zbriši z vlažno krpo. Tiskano blago, kakor za predpasnike in srajce, razne batiste in platno likaš vedno vlažno. To se pravi, da predpasnike, srajce in drugo vedno dan prej naškropiš z vodo, potem lepo zložiš in tako naškropljeno in zloženo pustiš čez noč in drugi dan likaš s precej vročim likalom. Umetno svilo likaj z mlačnim likalom, ker se zelo rada zlika. Če opereš umetno svilo (razne ovratnike, rute in drugo), je ne ovijaj preveč. Najboljše je, da jo samo mulo otisneš. nato zaviješ v suhe krpe in še vlažno zlikaš. Pristno svilo likaj vedno na nepravi strani. Likalo mora biti toplo, a ne prevroče. Če se zal;ka kaka guba, notem zmoči krpico, jo dobro ožmi. zbriši z vlažno krpico no gubi in še enkrat polikaj, in to hitro. Pri pristni •u. Po štirih letih pa je le prišel toliko zaže-Ijcmi konec vojne. Ko mu je žena nekega dne nesla na skedenj hrano, mu je z veselim obrazom razodela to vest. Mož pa tudi zdaj ni hotel takoj zapusriti svojega štiriletnega bivališča,, ker si je hotel biti prej na jasnem, ali je res vse tako varno. Prav med prvimi, ki so zavrgli puške, tudi ni hotel bili. Nazaduje pa se je le pokazal. Prišel je 3 skednja. se preoblekel in vsi so misli'1, da se je vrnil z bojišča. Precej je tudi shujšal, saj ie moral v strahu prerezati cela štiri leta. Kadp- so ga spraševali, kako je kaj bilo na bojišču, je vedel mnogo povedati o krvavih dogodkih. Seveda, če bi bi'a takrat zmagala Avstrija, bi bi1 a ta zgodba ostala najbrž za zmerom skrita, saj bi se je možak ne upal nikomur povedati v strahu pred hudo kaznijo. Po porazu pa so v Avstriji na take reči sko-ro pozabil Nahod v eni ml ozdravile*! Dunajski zdravnik dr. Adolf Mechner je trdi! pred nekaj meseci v družbi vec zdraivui- kov, da je iznaše zdravilo zopjr nahod in zoper kronično kihan e Dr Mechner že n--kaj časa zdravi revmatizem s str.upom čebel. Na bolnikih ;e opazil da so se nekat.ri. ki so bili teda zelo nahodoi. takoi iznrbili nahoda. Učinek zdravila je bil še večji, ko > vzel zdravnik namesto čebeljnega strupa strup ne" ke južnoameriške kače. Zdravilo se imenu e viperin. ki je mazilo, ki se z njim človek namaže enkrat do dvakrat na dan po spodnji lakti. Tisti, ki so se z viperinom že mazali, so že čez nekai minut, celo 5;z nekaj sekund občutili, kako se ie zamašeni nos kar ohlad i in so spet lahko dihali skozi nosnice. — Najbolj nadležen nahod ie tisti, ko e treba venomer kihati- tudi po 40—50 krat na dan. Tudi to kihanje se je že čez nekaj minut ustavilo, čim so se po nokii namazali z viperinom. Dr Mechner je v enem letu zdravil več sto ljudi z viperinom in skoraj vsi bolniki so bili takoj ozdravl:eni. — Jako pri-poročljvo za nahod je tudi. pravi neki zdravnik, če v četrt kozarca mrzl° vode kaneš tri kapljice foda in izpiješ. Če to dva. trikrat na dan ponoviš, se čez dva dni izne-biš nahoda. X Drugi proces v Moskvi p;oti prist šem Trockega se je začel. Ob toženih je 17 po večini ugedinih trookistov, med njimi odlični novinar Radek in državniki Pjatakov, Se-rebrjakov ni Sokovnikov. Obtožnica pravi, da so Radek in tovariši že 1. 1933. snova i zaroto proti Stalinovi vladavini in vršili tudi vohunstvo v službi nekih tujih držav. X Največje prometno letalo. Francosko letalsko ministrstvo se je odločilo za agradl-tev največjega prometnega ietala na svlil.u. Noto letalo bo tehtalo 25 ton in bo dvakrat večje od najmodernejšega letala družbe »Air France« za zračno progo Pariz—London, v katerem je prostora za 40 potnikov. Novo letalo bo merilo čez krila 34 m, dolgo bo 26 m in imelo bo štiri motorje po 1200 konjskih sil. Letalo bo enonadstropno; spodaj bodo majlhem bar, restavracija za 16 g stov in prostor za prtljago, zgoraj pa pet salonov po osem sedežev, en salon s šestimi in en salon s štirimi sedeži. Polno zasedeno bo lah1''o novo letalo prevažalo 73 potmkov, zgoraj 50, spodaj pa 23. Razen tega bo imelo 8 mož posadke. Največja hitrost letala bi znaša'a 385 km na uro. X Hčerka komunističnega voditelja. Francoski listi so te dni obširno poročali o poroki Ljudmile Krasinove, hčerke pokojnega sovjetskega poslanika v Parizu in dolgoletnega sovjetskega komisarja za zunanjo trgovino. Ali je bik tudi ona sama kdaj prepričana komunistka ali ne, o tem listi ne poročajo, vsekako pa je s poroko postala nič več in nič manj kako" francoska vojvodika Rochefoucauldova. Cudina so pota ljubezni. Malo jih pojasni morda dejstvo, d" je vojvoda Rochefoucauld z nevesto priženil tudi njeno doto. ki znaša 20 mi ijonov alst:h rabljev, kar predstavlja v naši vrednosti že ogromno premoženje nad po1 milijarde dinarjev. Francoski desničarski listi pa zatrjujejo, da je tudi ta vsota le del bogastva, ki ga ima družina Krasinovih naloženega po raznih evropskih državah. Cenijo ga na več ko milijardo dinarjev. X Velike poplave v Ameriki. Zadnje dni so nastale v Zedinjenih državah veHke poplave. Posebno usoden je položaj v dolini ve'e+oka Misisipija in njegovih pritokov. Okoli 200 000 ljudi je ostalo brez strehe. Poplava ie zavzela večji obseg. kakor ga je imela 1. 1913., ko je bila v tamošnjih krajih največja kar jih pomnijo zadnjih 100 let. Po zadnjih vesteh je utonilo kakih 100 ljudi, mislijo pa, da je število smrtnih žrtev mnogo večje. Med begunci vlada silno pomanjkanje. Mnogo trpe zaradi mra- za. Po večini so si mogli rešiti samo golo življenje in so ostali brez vseh sredstev. X Kazen za japonske upornike. Ministrstvo za vojsko v Tokiju je izreklo sodbo proti voditeljem lanskega vojaškega upora, ki so hoteli vreči japonsko vlado in ustanoviti novo vladavino. .Obsojenih je bilo 15 oficirjev in civilistov. Generalni major Saito je bil obsojen na pet let ječe, polkovnik Mičui pa na tri. Njuni sotrudniiki so bili obsojeni na manjše zaporne kazni. X 25 milijonov avtomobilov. Dne 18. t. m. so v sloviti Fordovi tvornici avtomobilom v ameriškem mestu Detroit imelo veliko slavje. Tega dne je namreč Fordova tvornica avtomobilov dosegla izdelavo 25,000.000 avtomobilov. Ob tej slovesni priliki je Ford daroval 25 milijonov dolarjev za dobrodelne namene svojim delavcem. Delavci pa bodo na dvorišču glavnega tvomiškega poslopja napravili spomenik v spomin najstarejšemu avtomobtfskemu tipu Fordovih tvornic. X Japonsko raziskovanje morskega dna. Podmorska raziskavamja ameriškega učenjaka Wi!!iama Beebeja, ki je v posebni jekleni krogli dosegel globino skoro 1000 metrciv, so napot-fa japonske učenjake k podobnemu pciiietju. Japonska odprla pa ne bo upo-rsib'j-la krogle p:- Beebejevem načinu, temveč si je dala zgraditi nalašč za svoje namene posebno podmornico. rodmorinica gre lahko v nasprotju z navadnimi podmornicami, i ki dosežejo glnbino 50 do 60 m, do 300 m globoko. Da bi s'!ni voir.i pritisk ne zmečkali lad';e. so pri gradnji pazili na to, da bi s čim manjšim obsegom izrivala čim manj vode, po drugi strani na so io utrdili z močnimi cdlopnimi ploščami. Pogcn ji bo dajal električni motor, mogočni žarometi pa bodo razsvetljevali črno temo v globinah morja. Japonskim ra,ztekova'cem ne gre toliko za preučevanje p il,morskega živalstva, kriikor za zemljeslovke raziskave morskega dna. Najprej "mislijo raziskati središče tistega ozem-ki ga je 1. 1923. obiskal sloviti potres, to je morsko dno med otokoma IzuJem in Oši-mo. Upajo, da bodo dobili poučne vpoglede v zemske spremembe, ki jih je ta potres povzročil na dnu. X Dolina smrti preiskana. V severnoameriški državi Coloradu je južnovzhožno od Pue-bila zanimiva dolina, imenovana Prepad samo-morikrev, kjer je strupeno vsako stebelce trave, vse cvetje smrdi po gnilih jajcih in, v zemlji preži r.ia človeka smrt. Ce ni vetra leži rrii njo po česnu dišeča megla. V vsej dolini ni n fcenega živega bitja. Divji zajci ameriškega zapada zaidejo tu pa tam'v njo, pa hitro zibeže iz nje. Celo divje čebele se boje cvetic te doline. Prepad samomorilcev so odkril šele leta 1931., ko je prenočeval v dolini utrujen pastir. Ko se je zjutraj prebudil, je bilo od 200 ovc mrtvih 197, zadnje tri pa so tudi kmalu poginile. Prestrašeni pastir je zbSžnl in razširil vest o dolini smrti po vsem kra ju. Naslednje leto se je pripetilo nekaj podobnega nekemu drugemu pastirju, ki mu je poginilo v dolini 71 ovc. Naposled so se začela zanimati za dolino smrti oblastva In so poslala tja kemika Millerja, Ta je ugotovil, da je zemlja v tej dolini čisto drugače sestavljena, in da rastline, ki drugod soloh nimajo, nikakega duha, v tej dolini smrde, Miller je vzel vzorce prsti in rastlinstva in Jih poslal v preiskavo kmetijskemu ministrstvu, kjer je bila zagonetka doline smrti fcmalu pojasnjena. Izkazalo se je, da je v • zemlji nekaj strupenega selena. Rastline dobivajo to snov iz zemlje in so zaradi tega striroene. Selen je nevaren že v neznatnih količinah. X Dve uri smrtne groze. V eni izmed zadnjih noči je vlomil tat v neko mizarsko delavnico v Olomoucu. Odprl je tam blagajno, a je našel v njej komaj 100 češkoslovaških kron. Hudo razočaran je šel. V skladišču je v temi zadel ob nekaj trdega in v istem trenutku je silno zaropotalo. Težak predmet ga je zadel v glavo in virgel na tla. Tam je ležal nekaj časa brez zavesti. Ko se je spet zavedel št. S ""—"HM je opazil v svojo groze, da leži v krsti. Z vsemi močmi, je skuša! priti iz nje, toda teža nad njim je bila prevelika. Tako je poskusil napraviti s svojim vlomilskim orodjem luknjo v steno krste. To mu je uspelo. Po dveh urah dela je bil spet prost. Ko se je nato malo razgleda1, je opazil, da je ležal pod grmado krst. Delavci, ki so prišli kmalu potem, so našli vlomilsko orodje in plašč, ki ga je bi vlomilec v svoji zmedenosti ostavil na mestu. X Vstopnice za nebesa je prodajal. Pobožen puiščavmk v Besan abiji je p išei na svojevrstno misel, da si mora že na zemlji izpo-slovati in zagotoviti sebi in vsem svojim bližnim sedeže v nebesih. Mož ni bi; tako skromen, kakor so ponavadi ljudje, ki gredo živet v samoto, temveč nasprotno zelo podjeten. Skliceval se je na svojo puščavni-ško meništvo in postavi! v bližini svojega brloga načrt nebes. Na njem so bih po številkah označeni sedeži. Puščavnik je narisal nebesa tfko, da je bil v ospredju božji p e-stol, takoj pred njim pa so b le leže, za ložami nekaj vrst z b'azinami pcd'ož°mih sedežev, ki so jim sledili običajni trdi sedeži. Po knkovesti sedeža in po odda'je osti 'd bržje-ia pi estola so bile določene ceae. Pu-ščavn'ik je poznal svoje liudi, ki sj neizobraženi in slrpšro lahko-er.1, zato mu je posol do''ro trnova!. Raznrodajai! le nebe a kakor TCfoppice za gledaišee Marsikateri kmet je rrcdai! svojo k avo, da si j? z Hcu-pi^kom zaisrctov'1 trd sed:ž v nebesih. Najbolj premožni pa si si vzeli k-ir lože, med tem ko so se morali siromaki z-dovol iti pač s ftojrči. Polj©S»eat puiščavmilka pa je imela kratke noge. Leuega dne so se p.ed n'e-govm brlogom pojavili orožniki in odvezi p,rnsav:n%ia v dnu;g briog. Z nun vred pa so odnesli tudi blagajno in na "-it nebe"k!h sedežev. X Pla volas-k« Izumira jo. Profesor na ai-ff-eSVem vseučilišču v Cambridgeu. J srpa Bpi^rofit je povedal, da je koža plar/oasih žensk* mnogo manj zaverovana pred kužnimi bo'^v)imi kafov koža njihovih temnejših to-vi™r-]V"'c Zato so plavcV-ke mnogo manj odpore kako-r- črnola'ke. Zaradi te?a bodo tudi kmalu izumrle. Profesor pravi, da je to samo še vprašanje časa. Razlika med plavo-laskami in ernofeskami '■'e enaka kakor razlika med Germani in Kitajci, če ima črno-biska na s-"o.f glavi 100.000 las. jih ima rdečelaska 2o.000 medtem ko jih ima. plavo-laska 15.0O0. X Kdaj Se pokadi največ tobaka. Tobačne režije raznih držav so sestavile pregled o porabi tobačnih izdelkov. Tako so ugotovili, da se največ tobaka pokadi v avgustu. Poraba tobaka se stopnjuje cd januarja do avgusta, potem nazaduje do konca leta. Največ cigaret pokadijo ne okrog božiča, temveč v naslednjih mesecih. Prijatelji cignr pa poku-rijo naiveč smotk v decembru. To baje zaradi tega, ker je v decembru mnogo praznikov, takrat pa se zaradi udobnosti in počitka uniči največ nikotina. XDvobo.j med levom in bikom. V Johannes burgu (v južni Afriki), je mogočen lev vdrl na dvorišče neke kmetije. Napadel je gručo otrok, ki je pasla govedo lastnika in je nekega fantka z enim samim zamahom pobil na tla. Drugi otroci so se kričeč razkropili Preden je mogla priti pomoč in preden je mogel lev razmesariti dečka, je pridrevi! tubljenoc pastirčka, megečen bik, in se s povešeno gl1-vo zakadil v leva. ki se je mora! hočeš nočeš boriti z bikom. Razvilo se je strahovito bore-nje. Slednjič se je biku posrečilo, da je premagal leva, ki je ves krvaveč p-begnil v daljo. Razen ranjenega dečka, ki je dobi; udarec s šapo, ni bil noben otrok ranjen. MADEŽI 2e,na: »Svetoval si mi, naj si obleko, ki je imela madeže, očistim z bencinom in potem preko noči obesim na prosto -Mož: »Ali so madeži izginili?' 2ena: »Da, z obleko vred.f Atcus* Meram CS M E £ G£ 0 Ne vidim ne Jožka in ne Vuka Turna, ne Valvasorja, ne Auers-perga in ne Lamberga. Drugače zahajajo radi semkaj, zlasti uskoški kapetan Jožko Turn, ki mu je gospod Ambrož posebno naklonjen.« »Nismo jih povabili,« je odvrnil Konjski. »Gre za domače hrvatske zadeve, a pri tem nimajo kranjski sosedje česa početi. Sicer pa so ti tako sami Nemci.« Gvardijan je pokima! in sc ni upal dalje vpraševati. Obiral je naprej bedro debele kokoši. Obilna gostija se je že končavala. Ob gromkem klicanju »Živel gospod Ambrož!« so še enkrat zazvenele polne čaše, družba se dvignila, gvardijan je izmolil molitvico in gostje so se razšli med smehom po dolgih hodnikih, po širnem dvorišču in po hladnem parku mokriškega gradu Tudi gospod Ambrož si je zaželel zraka in jc šel zato po kamenitih stopnicah na dvorišče, kjer je gruča plemenitih gospa živahno klepetala, med njimi tudi Marta Gregorijaiičcva. »Gospa snaha.« je rekel podban, ko je opazil Marto, »dobro da sem te dobil. Pusti žensko klepetanje in pojdi z menoj. Povedati ti morain nekaj pametnih besed. Poj-diva sem na moje staro mesto v hlad.« »Kakor zapovedujete, gospod tast.« se je Marta ponižno priklonila in šla za. Ambrožem. Na eni strani grajskega dvorišča je rasel po zidu ogromen bršljan do drugega nadstropja, ovijajoč s temnimi listi tudi stebre obokane lope. Pod hladnim bršljanom je stala miza in okoli nje trije kameniti stoli. Tu je gospod podban rad sedel pri dnevni vročini, tu sem je sedel tudi zdaj, zraven njega pa gospa Marta. Ambrož se je naslonil z eno roko na mizo, prekrižal noge, po-gladil s prsti sivo brado in dejal Marti: »AH vidiš, draga snaha, tistega bledega, črnookega mladeniča, ki molče stoji pri stop nicah med plemiči in se ne briga za vinske dovtipe očeta gvardijana, ampak gleda zmerom tjakaj, kjer skačejo mladenke?« »Ali mislite Toma Miliča, gospod tast?« »Da, draga snaha. Kako ti ugaia mladenič? Ali ni lep junak?« »Gotovo,« ie odvrnila Marta. »Pa dober je.« »Hvalijo ga, gospod tast. Ničesar slabega še nisem čula o njem.« »Saj je tudi vreden da hvale. Kakor vidim, me neicako čudno gledaš, zakaj te iz-prašujem zan»di tega lepega mladeniča. Misliš si: kaj me briga ta Milic, ko imam žc svojega moža. Pametna si in čeprav si ženska, je laže govoriti s teboj kakor s tvojim možem, mojim Stjepkom ki jc zmerom kakor nabita puška.« »Zapovedujte, gospod tast in oče moj,« sc je nasmehnila Marta. »Dobro. Tomo je sin mojega pokojnega prijatelja Ivana Milici imajo staro hrvatsko kri in pošteni so. Znani so kot dobri gospodarji, odlični junaki, pobožni ljudje Nihče jim ne more ničesar reči. Zrinjski gospodje so njihovi veliki prijatelji in zaščitniki. Jaz in Tomov oče sva se v mladosti pobratila. Ko sem se oženil c svojo prvo ženo Veroniko Stubiško, Bog ji daj večni mir in pokoj, mi je bil Ivan za druga Ko sem bil Zrinjskcmu oskrbnik v Lukavcu se mi je pripetila velika nezgoda Porabil sem ves denar, a odkod naj dobim drugega? Povedal sem to pobratimu. Ta je zastavil eno izmed svojih posestev, mi plinesel dve vrečici cekinov in mi jih posodil brez poroštva in brez obresti na pošteno ime Reši! me je. Ali ni bil to pošten človek? Rog mi je pomagal in postal sem bogat veljak in vrnil cekine - vendar sem ostal dolžnik sai razumeš, da se tako pošteno srce ne da nopla čati z zlatom Nikdar se mi ni nudila priložnost, da bi bil poplačal dolg. Ivan je umrl P y n i in postavil mene za varuha svojemu edincu. Ne mogel bi mirno v grob, če sc ne rešim dolga, ako ne osrečim varovanca. Tomo se je vrgel po očetu, oštenjak je in vreden, da postane srečen. Sreča pa ni na zborih, kjer se gospoda trga kakor psi za kost, tudi ne na krvavem bojišču, kjer visi življenje na lasu. Slava je to, a slava ni sreča. Edina sreča je dom, kjer te pričakuje zvesta žena. Ali razumeš, snaha?« »Vaše besede mi niso čisto jasne, dragi oče.« »No, mislim, ali naj postane Tomo tvoj svak?« »Zofijo naj bi vzel?« je vprašala začudeno Marta. »Seveda. Ve starejše ste se pomožile, a Anastazija in Kata sta še premladi.« »Kako ste začeli misliti na Zofijo?« »Tako, kakor je začela Zofija misliti na Toma.« »Ne razumem vas, gospod tast« »O, modra Marta, kje imaš pamet, kje oči? No, omožena si- mati si, pa ti je oslabel vid. Tomo bi zaklal turškega sultana, a ženskega krila se boji kakor miš mačke. Prej bi si pre-griznil jezik, kakor bi komu črhnil le besedo. Samo meni pove vse. Joj, če bi ti slišala te litanije! Popadlo ga je kakor vročica. Prav iz srca sem se mu smejal. Tomo pogosto prihaja v moj grad, pa tudi Zofija pride k nam, in ti veš, kaj se zgodi, če se srečata sredi pota moški in ženska, ki sta oba mlada in neizkušena. Kremen in jeklo, snaha moja. Kako se ne bi kresale iskre! Tomo ni zinil besedice-a ona tudi ne. Pozneje mi je Tomo povedal, da ga je nekako čudno pogledala in hitro umaknila pogled z njega, zardela in izpre-govorila nekaj nesmiselnega. Če je tako, Tomo, sem mu rekel, se je zgodila nesreča, ker sta oba znorela in vama more samo duhovnik spet vrniti pamet. Tudi jaz sem začel gledati Zofijo. Snaha, verjemi mi, tvoja sestra je kakor ribica, ki se veseli- da jo je ujel ribič. Vidiš, Marta, ko sem gledal to dvoje mladih bitij, se mi je srce smejalo, in rekel sem: ,Če Bog da, bo duhovnik kmalu imel opravilo.' Marta, ali bi hotela Miliča za svaka?« »Iz srca rada,« je odgovorila Marta- »saj mora biti res zlat človek, ker ga vi zagovarjate. Zofija je kakor nalaSč zanj Huda sem na porednico: vsako najmanjšo reč mi zaupa, o tem pa mi še ni rekla besedice.« »No, torej!« se je nasmehnil Ambrož, »to, je prava ženska politika. Pa naj reče kdo, da Eva v raju ni vzela od kače jabolka.« Marta je nalahno zardela, potem pa je nadaljevala: »Žal le, da ne bo šlo brez ovir.« »Kakšnih ovir?« »Ne vem, kaj poreče k temu mati. Saj jo poznate- gospod tast. Ni okrutna, a je zelo ponosna. Zato hoče za zeta samo veljakovega sina. Stokrat sem že to slišala od nje. K temu jo napeljuje tudi moja sestra Anka, ki se je prelevila poleg gospoda Konjskega v visoko stremečo ženo.« »Ne boj se,« je pomiril Ambrož snaho, »obeh teh žensk se bom lotil jaz Ze marsikatero zapleteno pravdo sem dobil, pa bom ugnal tudi dve ženski. Veljak! To je neumnost! Kaj so bili Heningovei, kaj Gregori-janci? Mali plemiči, a so se povzpeli z božjo pomočjo do magnatstva. Prav tako bo storil Tomo. Plemenitaš je tisti, ki ima plemenito srce in poštenje, a pravi veljak je oni, ki je postal velik po svoji zaslugi- ne po rojstvu Ti pokliči najprej Zofijo in ji govori na srce. Ako spoznaš, da se je res vanj zagledala, povej to po ovinkih materi. Ti boš laže pridobila gospo Uršulo kakor Anka s svoio prevzetnostjo Tebi bo rajši verjela- Ali hočeš I to storiti, Marta?« »Hočem, gospod tast, vaša želja mi je povelje. Vem, da je vir prave sreče le v srcu in daje ljubezen do Boga. Napela bom vse svoje moči, da se uresniči vaša želja.« »Hvala ti, dušica,« je rekel stari mož in poljubil snaho na čelo. »Bog blagoslovi tebe in tvoje potomce. Zdaj moram iti med gospodo- ker se moram z njimi še razgovoriti o važnih rečeh.« Podban je krenil naravnost proti družbi, ki je stala sredi dvorišča in se živahno pogovarjala. »Gospodje in bratje,« je rekel, »razgovoriti se moramo že pred večerom. Prosim vas, da greste z menoj v gornje grajske sobe, vi mladeniči pa se zabavajte z ženskim svetom. Starejši gospodje in njih starejši sinovi so krenili za podbanom po stopnicah, mlajši pa so se razkropili po vrtu. Marta je pogledala okoli sebe, a na dvorišču ni bilo več Miliča in ne deklet. Mlada gospa je nato šla iz gradu, da poišče Zofijo na velikem vrtu- a o njej ni bilo nikjer sledu. Naposled — bližal se je že večer — je prišla na konec vrta blizu ceste. Od daleč je zaslišala glasno govorjenje in vmes Zofijin glas. Stopila je v gabrovo senco, odkoder je lahko opazovala, ne da bi jo kdo videl. Pod nekim drevesom je stala Zofija s prekrižanimi rokami in s sklonjeno glavo. Zlati lasje so se ji vsipali na ramena. Oblečena je bila v svetlomodro haljo. V črnih očeh so se ji lesketale solze, a drobne rdeče ustnice so se ji držale na smeh Poleg nje je videla Marta mladega Miliča, ki je ponižno govoril Zofiji. Pred Zofijo pa se je jokala Jana, hči slepca Jurka iz Brdovca. Mi-lič je govoril Zofiji: »Oprostite mi, gospodična, da vas motim. Ko so šli gospodje na razgovor- sem se napotil iz gradu na cesto. Tu sem srečal to deklico s solznimi očmi; stopala je sem in tja in gledala plaho v grad. Vprašal sem jo, kaj išče tod in odvrnila mi je, da išče vas, a da se boji iti v grad, kjer je danes toliko gospode. Ponudil sem se ji, da jo privedem k vam, in zdaj je tu!« »Hvala vam, mladi gospod,« je izpregovo-rila Jana med solzami, »zdaj se ne bojim več, zdaj sem pri gospodični Zofiji.« »Pri svoji sestri, draga Jana-« je rekla plemkinia z mehkim glasom in stisnila deklici roko. »Dobro doSla. Dolgo se nisva videli, ubožica. Vidiš, hudobni ljudje ne dopuščajo, da bi stanovala mirno s svojo materjo na Susjedu, pa moram bivati tu pri svoji sestri Marti! Govori, Janica, zakaj me iščeš.« »Velika nesreča,« je odgovorila kmečka mladenka. »Nesreča? Kaj se je zgodilo?« je vprašala živahno Zofija, pristopila k Jani in ji položila roko na ramo. »Ali niste še ničesar slišali?« je pogledala deklica plaho. »Ničesar, dušica. Govori!« Jana je pobesila oči a ni rekla ničesar. Lica so ji zardela in debele solze so se ji prikazale v očeh. Z drhtečo roko si je začela gladiti predpasnik in se ozirati na Miliča »Govori,« je ponovila Zofija, »ne boj se, to je dober gospod « Jana je vzdignila oči in pogledala Zofijo z žalostnim pogledom. »Moram vam povedati, gospodična,« je iz-pregovorila med ihtenjem, »omožiti bi se morala ...« »Omožiti? S kom?« »Z Gjurom Mogaičem, svobodnim kmetom iz Stubice.« »A kaj potem?« »Vsega je konec. Gospod Tahi ga je vteknil v vojake Nobenega glasu ni več od njega. Morda je že mrtev.« Deklica si je zakrila obraz z rokami in glasno za i h tel a »Ali ti je mladenič drag?« »Za Bogom najljubši na svetu. Vi tega nt razumete vi še nimate svojega ljubega...« Zofija je lahno zadrhtela in zardela (Dalje.) RADIO LJUBLJANA od 31. januarja do 6. februarja Nedelja, 31. januarja: 8.00: Koračnice (plošče). 8.30: Telovadba (15 minut za dame, 15 minut za gospode; vodil bo profesor Dobovšek). 9.00: Cas, poročila, spored. 9.15: Mešan program (plošče) 9.45: Verski govor (dr. Ignacij Lenček). 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz zavoda sv. Stanislava v Št. Vidi/ nad Ljubljano (pel bo dijaški pevski zbor; vodil pa profesor Tome). 11.00: Prizori iz narave (plošče). 11.30: Recitacije zgodb in pesmic za otroke (Stana Vinškova). 12.00: Koncert radijskega orkestra. 13.00: Čas, spored, obvestila. 13.15: Kar želite, to dobite (plošče po željah). 16.00: Ura vesele glasbe in šal (plošče in člani radij, igralske družine). 17.00: Kmeti jsko-gospodarski pomen-ki (Ludvik Puš). 17.20: Dueti na dveh harmonikah (brata Goloba). 18.00: Josip Danes: Polet na luno — vesela igra (izvajali bodo člani gledališča v Ljubljani). 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura: 19.50: Slovenska ura: tri Mihevčeve skladbe za klavir solo (izvajal bo profesor Lipovšek); Položaj našega kmeta pred 100 leti (dr. Josip Mal). 20.30: Pevski dueti: Nane Udovčeve-Brejčeve in Matije Kuftinca. 21.10: Plošče. 21.20: Za dobro voljo (radijski orkester). 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. 22.15: Za boljšo voljo (radijski orkester). Ponedeljek, 1. februarja: 12.00: Schu-mann: Karnevalska suita op. 9 (plošče). 12.45: Vreme, poročila. 13.00: Čas, spored, obvestila. 13.15: Sami valčki (plošče). 14.00: Vreme, borza. 18.00: Zdravniška ura (dr. Anton Brecelj). 18.20: Alford: Glasbena suita (plošče). 18.40: Kulturna kronika: Jurij Subic (msgr. Steska). 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura. 19.50: Zanimivosti. 20.00: Pratika za mesec svečan ali februar ( besedilo sestavil Niko Kuret: sodelovali bodo člani radijske igralske družine Mezgolits s citrami in Akademski pevski kvintet; vmes plošče, vodil bo profesor Niko Kuret). 22.00: Čas. vreme, poročila, spored. 22.15: Koncert radijskega orkestra Torek, 2. februarja: 9.00: Čas, poročila, spored. 9.15: Reproduciran koncert. 9.45: Verski govor (dr. Roman Tominec). 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz zavoda sv. Stanislava iz Št. Vida nad Ljubljano. 11.00: Plošče (dijaški pevski zbor pod vodstvom profesorja Tomca). 11.30: Otroška ura (vodila bo Slavica Vencajzova). 12.00: Klavirski koncert dr. Romana Klasinca. 12.45: Vreme, poročila. 13.00: Čas, spored, obvestila. 13.15: Radijski orkester. 16.00: Vprašanje vojnih žrtev v Jugoslaviji (Matko Štefe). 16.20: Šra-meltercet Magistrov. 17.00: Kmetijska ura: Kako ščitimo sadno drevje (Flego). 17.10: Vsakemu nekaj (igral bo radijski orkester). 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura. 19.50: Zabavni zvočni tednik. 20.00: Koncert godbe 40. p.p. triglavskega 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. 22.15: Plesna glasba (plošče) Sreda, 3. februarja: 12.00: Mešan program (plošče). 12.45: Vreme, poročila. 13.00: Čas, spored, obvestila. 13.15: Vokalna glasba (plošče). 14.00: Vreme, borza. 18.00: Vinko Bitenc: Zgodba o dveh cekinih — igrica za mladino (člani radijske igralske družine). 18.40: Zakonsko pravo v predhodnem načrtu državnega zakonika Jugoslavije (univ. profesor dr. Rado Kušej). 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura. 19.50: Uvod v prenos. 20.00: Prenos opere iz narodnega gledališča v Ljubi iani (v I. odmoru glasbeno predavanje — Uk-mar; v II. čas. vreme, poročila, spored). Četrtek, 4. februarja: 12.00: Plošče. 12.45: Vreme, poročila. 13.00: Čas, spored, obvestila 13.15: Radijski orkester. 14.00: Vreme, borza. 18.00: Pester spored (radijski orkester). 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura. 19.50: Zabavno kramljanje (Narte Ve-likonja). 20.00: Za vesele, za debele ... 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. 22.15: Zvoki v oddih (radijski orkester). fetek, 5. februarja: 11.00: Šolska ura: Živali v ljudski veri Slovencev (Vinko Mo-derndorfer). 12.00: Slovenska vokalna glasba (plošče). 12.45: Vreme, poročila. 13.00: Čas, spored, obvestila. 13.15: Radijski orkester. 14.00: Vremensko in borzno poročilo. 18.00: Ženska izobrazba (prof. Slava Lipo-glavškova). 18.20: Korsakov: Indijska pesem (plošče).18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben). 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura. 19.50: Zanimivosti. 20.00: Reservirano za prenos. 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. 22.30: Angleške plošče. Sobota, 6. februarja: 12.00: Plošča za ploščo — pisana zmes. 12.45: Vreme, poročila. 13.00: Čas, spored, obvestila. 13.15: Plošča za ploščo — pisana zmes. 14.00: Vreme. 18.00: Za delopust (igral bo radijski orkester). 18.40: Pogovori s poslušalci. 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura. 19.50: Pregled sporeda. 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). 20.20: Otresi skrbi v predpustnih se dneh (zabaven večer ob sodelovanju Kmečkega tria, Akademskega pevskega kvinteta in članov radijske igralske družine; besedilo napisal Marjan Mehle; vodil bo Jože Zupan). 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. 22.15: Same poskočne (igral bo radijski orkester). KOŽUH STANE SAMO EN POLJUB Špela: »Kako krasen kožuh imaš. Koliko pa stane?« Jerica: »En sam poljub!« Špela: »Torej nekdo ti je kupil kožuh samo zato, ker si ga enkrat poljubila?« Jerica: »Ne, ta kožuh mi je kupil moj mož zaradi tega, ker sem ga zasačila, ko je polju-boval našo služkinjo.« LEPA ŽENA A: »Ali si videl mojo lepo ženo?« B: »Ne! Ali imaš dve ženi?« , KAVAL1R Kavalir naših dni pride s svojo izvoljen-ko v gostilno. Pusti, jo pri mizi, sam pa stopi z natakarjem v kot in mu reče: »Črtajte vse razen hrenovk, potem pa prinesite jedilni list.« MALI OGLASI ZEMLJIŠČE obsegajoče 7 in pol orala, cenjeno na 15.000 Din prodam ali dam v najem za letno najemnino 800 Din. Poizvedbe: Zabukovje št. 42, p. Sevnica ob Savi. POSESTVO ob glavni cesti proda za Din 25.000.- Anton Ovorle, Mišji dol št. 10. p. Jurklošter pri Laškem. HRANILNE KNJIŽICE vseh denarnih zavodov kupimo. Gotovina takoj. Bančno kom. zavod, Maribor, Aleksandrova 40. Šivalni stroji in dvokolesa (bicikli) vseh znamk in vrst po najnižjih ce nah na hranilne knjižice vseh zavodov pro dajamo dokler zaloga traja. Zahtevajte ce nik na upravo pod šifro »Zaloga«. . Pozor, čevljarji I Čevljarske šivalne stroje raznih znamk in Vrst, rabljene in nove, dobite najceneje na hranilne knjižice vseh zahodov. Zahtevajte cenik na upravo pod šifro »Zaloga«. Leo Lak-ner, Ljubno Sav. dolina. BOLNI NA PLJUČIH! Na tisoče že ozdravljenih! Zahtevajte takoj knjigo o moji novi umetnosti prehranjevanja, ki je že mnoge rešila. More se uporabljati v vsakem načinu življenja in pomore, da bolezen naglo premagamo. Nočno potenje in kašelj ponehata, telesna teža se zviša a jostopno ovapnjenje konča bolezen. Resni možje zdravniške vede potrjujejo odličnost moje metode in jo radi priporočajo. Cim prej začnete z mojim načinom prehranjevanja, tem bolje bo. — Povsem zastonj in poštnine prosto dobite mojo knjigo. Iz katere boste lahko črpali mnogo koristnega. PIŠITE TAKOJ! Zadostuje tudi dopisnica z naslovom: Poštno na-birališče Ernest Pasternack, BERLIN, S. O. Michaelkirehplatz Nr. 1S„ Abt. Z. 491. Na vsa zimska oblačila dajemo 15 do 20% popusta. PRESKER Sv. Petra cesta 14. Darilo za vsako priliko za Din M.- in to: 1 kom toiletnega mila; 1 kom mila za britje; 1 steklenico kolonske vode; 1 kom. zobne kreme; 1 glavnik; 1 k^- 1 kom šampon; 1 zobno ščetko vpošljite v znamk&A ali po položnici štev. 13285 na naš naslov in mi Vam poštno obratno franco pošljemo. Se priporoča FOTO-PARFTTMERIJA IN GALANTERIJA LOJZE S M U C LJUBLJANA Aleksandrova cesta 8. nouosT! s»™ „.so St. 62.300 Aaker-unk Pravi Švicar, »troj. Dobra kvaliteta, len k r o m 1 r a n okrov S pismeno garancijo Din 49.50 St. 62.301 ista » oavefer^m: kaaalct In Stevlldnico. (Radium) Din 59.50 Zahtevajte cen-i. ki ga vam poSlJe zastonj ln poGtnlne prosto Ljubljana 6 Lastna protokullrana tovarna ur ▼ SvlcU izdaja za konzorcij »Domovine« Adolf Ribnikar. Urejuje Filip Omladič. Za Narodno tiskarno Fran J e r a n.