299
Vojaška oblast je omejena le s tem, da mora parlament dovoliti novince in stroške za vzdržavanje armade. Sicer je vladar najvišji vojni poveljnik.
V tej glavni obliki, seveda v vsaki državi nekoliko različno, vidimo na evropski celini konstitucionalne monarhije. A na Angleškem se ustavna oblika v tem približuje republiki, da so razne oblasti popolnoma razdeljene. Parlament ima tu vso postavodajalno, vladar pa vso izvrševalno oblast; kraljevi ministri so ravnotako odvisni od parlamenta, kakor v republiki. Če izgubi angleško ministrstvo v zbornici večino, mora takoj odstopiti in kralj mora iz nove   večine   sestaviti novo vlado.
Težišče vse države je torej v parlamentu, ne v kraljestvu. Kralj je le toliko več, kakor predsednik republike, da je njegova oblast dosmrtna in dedna in da ga obdaja zgodovinski sijaj monarhične slave in moči. Zunanji blišč z velikimi gmotnimi sredstvi, ča-stitljivost posvečene osebe in osebna neodgovornost — to je vse, kar ga povzdiguje nad službo prvega državnega uradnika.
V tej obliki je angleški parlament preživel stoletja, kljuboval vsem viharjem in služil drugim za zgled.
Častitljiva palača ob Temzi je v istini najvažnejše učilišče za druge narode, kar jih ima bogata Anglija.                  (DALJE.)
z^^ss??^;—^
ZVONIMIR:
ALENČICA.
Z,a srečo šla je v šumni svet, domači zapustila krov, za srečo šla je  —  našla ne, skesana vrača se domov.
In cvetke jo sprašujejo : „Kako ti bilo je, kako?" — Kaj bi vam odgovarjala, ko mi pri srcu je tesno.
Zeleni ji šepeče gaj: „Tu v senci moji odpočij ! Povest razpredi mi lepo, kako med svetom se živi..."
Zaplakala je deklica kot cvetke v jutrih plakajo, ko zlatih solnčnih pramenov nestrpno z neba čakajo.
In ptičke nadaljujejo: „Šla z doma si, Alenčica, od žalosti pa mamici v srce je legla senčica . . ."
In znova zaihtela je in dalje pohitela je, da preje dobro mamico na srčece prižela je . . .
Na oknu rožmarin dehti, Alenčice se veseli: „Posušil bi se kmalu bil, zdaj spet imel bom lepe dni."