_ 221 Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.) VI. Gosp. zbornični tajnik poroča o vprašanji, potrebujejo li mlinarji za pekarenje črnega kruha izkaza r Narodno-gospodarske stvari. 222 sposobnosti. C. k. deželna vlada namreč naznanja vsled ukaza trgovskega ministra z dne 22. januarija t. 1., da se je predstojnik zveze avstrijskih mlinarskih in mlinskih udeležencev na Dunaji obrnil na c. k. trgovsko ministerstvo s prošnjo, naj bi izdalo uradno pojasnilo mi-nisterskemu ukazu z dne 17. septembra 1883., drž. zak. št. 148, v tem zmislu, da rokodelski pekovski obrt izvršujejo le oni, kateri peko bel kruh, oziroma v tem zmislu, da pekarenje črnega kruha pripada k mlinarstvu ter da se v nobenem slučaji ne sme od mlinarjev, kateri iz svojih mlinskih izdelkov pečejo črn kruh, zahtevati dokaz sposobnosti v zmislu zakona z dne 15. marca 1883., drž. zak. št. 39. V dotični vlogi se navajajo mnogi prejšnji postavni propisi, kateri pekarenje črnega kruha označujejo kot del mlinarskih obrtnih pravic; dalje se opozarja, da so navadni mlinarji nasproti lastnikom parnih in drugih mlinov v težavnem položenji, kajti slednji kot tovarnarji niso navezani na izkaz o sposobnosti. — Po določilih navedene postave in ministerskega ukaza nikakor ni v zakonu utemeljeno, da bi bil rokodelski obrt le pekarenje belega kruha. Kar se tiče druzega dela prošnje, da smejo po zakonitih propisih mlinarji peči črn kruh, omenja c. kr. ministerstvo, da je to pač različno, kedaj je kdo nastopil mlinarski obrt, ali še tedaj, ko so veljala stara določila, pred 1. majem L I860., ali ko je imel veljavo obrtni red z 20. decembra 1859., ali pa odkar velja zakon z dne 15. marca 1883., drž. zakona štev. 39. — Kar se tiče prve kategorije, so smeli v mnogih deželah res da mlinarji iz lastnih mlinskih izdelkov in s svojimi ljudmi peči črn kruh tudi za prodaj. — Kar se tiče druge kategorije, se omenja, da oni, kateri je naznanil mlinarski obrt potem, ko je obrtni red z leta 1859. moč dobil, ne sme, če ni naznanil tudi pekovskega obrta, peči kruha. — Kar zadeva tretjo kategorijo obrtnikov, si morajo oskrbeti obrtni list, oziroma izkazati sposobnost za ta obrt, da smejo peči črn kruh. — C. kr. trgovsko ministerstvo namerava sporazumno s c. kr. ministerstvom za notranje zadeve izdati obširno pojasnilo te zadeve, ter je poslati političnim deželnim oblastvom, ker pa so gorenji obrti zaradi preskrbovanja ljudstva z živežem važni, želita gorenji ministerstvi izvedeti, kake so faktične razmere, če je mlinarski obrt kje združen s pekarijo črnega kruha. Zaradi tega se obrača ministerstvo do c. kr. deželne vlade in ta do zbornice, naj ji poroča o tej zadevi. Zbornično predsedstvo obrnilo se je v tej zadevi na c. kr. okrajna glavarstva, katerih poročila se tako glasijo , da mlinarji ne peko za prodaj črnega kruha, ter tudi sploh ne pekarijo. Odsek se soglaša z gorenjim ministerskim ukazom ter nasvetuje: Zbornica naj poroča c. kr. deželni vladi, da mlinarji v Kranjski ne peko črnega kruha za prodaj. Predlog se vzprejme. VII. Gosp. Vašo Petričič poroča o prošnji mestne občine Radovljica, da bi tamošnji trije semnji, in sicer na sv. Gregorija dan (12. marca), na Binkoštni torek in na sv. Lucije dan (13. decembra) smeli biti živinski semnji. V Radovljici je na podlagi privilegija z dne 20. septembra 1844. 1. šest semnjev, izmed katerih sta dva tudi živinska. Občine okraja radovljiškega in okrajnega glavarstva kranjskega in celovškega ne ugovarjajo, samo občina Rožek na Koroškem in Tolmin na Primorskem ugovarja vsaka jednemu semnju, ker so v teh krajih tudi takrat semnji. Odsek vendar meni, da ti ugovori zaradi velike oddaljenosti teh krajev od Radovljice nimajo pomena; živinoreja pa se v okraji radovljiškem sme imenovati važna in pričakovati je, da se bodo ti živinski semnji številno obiskavali ter dala se bode ži- vinorejcem prilika, da bodo v bližnjem okrajnem mestu prodali svojo živino, zaradi tega se izreka odsek za dovoljenje. Poročevalec stavi v odsekovem imenu predlog: SI. zbornica naj prošnjo mestne občine Radovljice za dovolitev daljnih treh živinskih semnjev c. kr. deželni vladi gorko priporoča. VIII. Gosp. V. Petričič poroča o prošnji farue občine Prežganje za tri semnje. Občine v okraji litijskem in v sosednjih okrajih niso, razen občine M. D. v Polji, okraja ljubljanskega, ugovarjale semnjem, in slednja le semnju dne 14. marca. C. kr. okrajno glavarstvo v Litiji toplo priporoča prošnjo. Odsek pa vendar glede na to, da ni pričakovati živahnega obiskovanja semnjev v Prežganji in je v okraji litijskem uže 68 živinskih semnjev na leto, ne more iz gospodarstvenih ozirov priporočati prošnje ter predlaga: Slavna zbornica naj se v svoji izjavi c. kr. deželni vladi izreče proti dovolitvi. Predlog se vzprejme. Gosp. M. Pa kič poroča o prošnjah sedmerih obrtnikov , da bi se jim dovolilo rokodelski obrt nastopiti in samosvojno izvrševati, ne da bi morali izkazati sposobnost za nastop. 1. Edvard pl. Farkaš prosi, da bi se mu dovolilo peči domači kruh, ne da bi se moral izkazati, da se je tega obrta učil. Mestni magistrat ljubljanski kakor tudi pekovska zadruga se izrekata proti prošnji, ker prosilec ne izkaže spričeval, da se je tega obrta učil in sot pomagač delal. Tega mnenja je tudi odsek glede na jasna določila zakona z dne 15. marca 1883. 1., drž. zak. št. 39, ter predlaga: Zbornica naj se izreče c. kr. deželni vladi za odbitev prošnje. Gosp. V. Petričič pravi, da se bode v tem slučaji zdržal glasovanja. Gosp. zbornični tajnik omeni, da c. kr. dež. vlada glede na jasna določila §. 14. zakona z dne 15. marca 1883. 1. ne bode prošnji ugoditi mogla, naj uže bode v tem slučaji ukrep zbornice kakoršen koli. Gosp. K. Luckmann pravi, naj bi se zbornica izrekla za dovoljenje, ker se vendar mora misliti, da ima prosilec sposobnost za ta obrt, ker je skozi več let, če tudi brez dovoljenja, pekel domač kruh. On meni, da se z novim obrtnim redom ni nič hasnovitega napravilo za obrtnijo. Gosp. podpredsednik Jan. Nep. H or a k omenja, da so tisoči obrtnikov za spremeno obrtnega reda prosili. On ne more v tem slučaji soglašati se s predgovorni-kom, in še le izkušnja bode učiia, če vpeljava izkaza uja o sposobnosti prinese pričakovano hasen ali ne. Take izkušnje se dobiti ne bodo mogle, če se bode delalo proti jasnim določilom zakona, ter se priporočala vsaka prošnja, naj je utemeljena ali ne. V tem slučaji prosilec ni utemeljil svoje prošnje, in če se prosilcu, kateri je prodajalec moke, da dovoljenje za pekarenje kruha, došlo bode gotovo 14 takih prošenj, in bilo bi težko, odbiti jih, če se gori omenjenemu prosilcu da dovoljenje ter se oprosti izkaza o sposobnosti. V Ljubljani je sploh število pekov toliko, da bi ne bilo želeti, da se še pomnoži, če se neče škodovati zdanjim pekom. Priporoča toraj, naj se vzprejme predlog odsekov, ter izreka prepričanje, da tudi c. kr. deželna vlada ne bode mogla ugoditi prošnji. Gosp. K. Luckmann priznava, da je mali obrt bolan, a prepričan je tudi, da novi obrtni zakon ne bode oskrbel dela, da se sploh ne bode na bolje obrnilo, da bode tekmovanje zmanjšal ter da 10 let zdanji obrtni red ne bode obstal. Mali obrtniji vzeli so delo le stroji, ne pa prostost obrtov. Pri glasovanji se vzprejme predlog gosp. K. Luck-manna z večino glasov. 2. Marija Dolenec iz Ljubljane prosi, da bi se ji odpustil izkaz sposobnosti za obrt kolačnika in čajne pekarije. Mestni magistrat ne more prošnje priporočati na podlagi izjave pekovske zadruge, da-si je gotovo, da zna prositeljica domač kruh in fine kolače peči. Odsek pa je mnenja, da si je prositeljica v 17 letih svojega službovanja kot kuharica pridobila sposobnosti, katere opravičujejo trditev, da nje izvrstna spričevala o službovanji nadome8tujejo spričevalo kolačnika in peka čajne pekarije o dveletni pomagaški službi. Odsek stavi predlog: Slavna zbornica naj blagovoli prošnjo podpirati. Zbornica vzprejme ta predlog. 3. Antonija Grilanec iz Hraš prosi, da bi smela nastopiti in samosvojno izvrševati pekovski obrt; s spričevali sicer ne more dokazati, da se je učila tega obrta, dokaže pa, daje čez dve leti samosvojno izvrševala pekovski obrt. Županstvo v Postojini potrjuje, da ima prositeljica sposobnost za ta obrt in c. kr. okrajno glavarstvo v Postojini priporoča prošnjo, zatorej odsek na podlagi ministerskega ukaza z dne 14. januarja 1884. predlaga: C. kr. deželni vladi se nasvetuje, da prošnjo uslisi: Predlog se vzprejme. 4. Neža Perko, gostilničarica v Planini, prosi, da bi smela samosvojno izvrševati pekovski obrt. Spričeval o sposobnosti ne more predložiti; prositeljica pa je ta obrt uže skozi pet let samosvojno izvrševala, kar dokaže s pridobitninskim listom. Odsek, strinjajoč se s priporočilom c. k. okrajnega glavarstva v Logatci, predlaga: C. k. deželni vladi se nasvetuje, da prošnji ugodi. Zbornica predlog enoglasno vzprejme. 5. Gašper Skrabar iz Kamnika prosi, da bi smel nastopiti in samosvojno izvrševati obrt barvomaznika in izbnega malarja. Prositelj trdi, da je prej uže 5 let izvrševal samosvojno ta obrt in plačeval pridobitnino. V prošnji navaja, da je 5 let učil se ter kot pomagač služil 17 let; spričeval pa predložiti ne more, ker so zgorela, C. kr. okrajno glavarstvo v Kamniku potrjuje prosilčevo samosvojno izvrševanje tega obrta. Na podlagi navedenega stavi odsek z ozirom na ministerski ukaz z dne 14. januarja 1884. predlog: C. kr. deželni vladi se nasvetuje, da prošnji ugodi. Predlog se vzprejme. 6. Jarnej Zevnik, kovaški pomagač v Suhadolih, prosi, da bi smel nastopiti in samosvojno izvrševati kovaški obrt. Prosilec trdi, da se je, predno je stopil v vojake, učil 3 leta kovačije, da je pa spričevalo izgubil, a novega spričevala dobiti ni mogel, ker je med tem njegov mojster umrl. Kot pomagač delal je prositelj pri grofu Margheriji skozi 4 leta, kar izkaže s spričevalom. C. k. okrajno glavarstvo priporoča prošnjo, in odsek strinjajoč se s tem priporočilom predlaga: C. kr. deželni vladi se nasvetuje, da prošnjo ugodno reši. Predlog se vzprejme. j 7. Andrej Šoklič iz Zagoric prosi, da bi smel na- stopiti in samosvojno izvrševati sedlarski obrt. Spričevala, da se je tega obrta učil, prosilec ne more predložiti, izkaže pa s spričevali, da je bil skozi 4 leta in 3 mesece sedlarski pomagač. Prvo trditev tudi občinski urad v Gradu potrjuje; c. kr. okrajno glavarstvo v Radovljici priporoča prošnjo. Na podlagi tega in uvažuje, da je v tamošnji okolici malo sedlarjev, je torej ta obrt v interesu prebivalstva, stavi odsek: C. k. vladi se priporoča, da prošnjo usliši. Predlog se enoglasno vzprejme. (Dalje priludnie.) _ 223