N a š i d o p i s i. Iz krškega okraja. (Ferdo Strel f-)1) Kakor je bil že BUčiteljski Tovariš" objavil, preininul je 4. mal. travna t. 1. na Veliki Dolini na Dolenjskem učitelj g. Ferdo Strel v svoji najboljši moški dobi. Pokojnik ima za seboj jako burno življenje ¦— in boriti se je moral — kakor večina revnih slovenskih dijakov — ves čas za ta vsakdanji krubek. Porodil se je 1861. 1. v Kamniku na Gorenjskem, kjer je dovršil ondotno Ijudsko šolo s prav dobrim vspehorn. Kje je obiskoval nekaj razredov srednje šole — in kje je dovršil učiteljišče, mi ni znano; najbrže v Ljubljani, kar naj bi blagovolil kateri njegovih součencev natančneje prijaviti. Po dovršenih študijah je služboval po raznih krajih na Kranjskem: v Žalni, Ratečah na Gorenjskem; še poprej pa nekje v Istri. Zbog svoje neozdravljive bolezni je za nekaj let popustil učiteljevanje ter se na to bavil z raznini opraviloin. V Novem Mestu bil je dijurnist; isto službo je opravljal nekje na Štajerskem, kjer *) Pisatelju teh vrstic ni bilo tnoč dobiti natanenejših dat o pokojnikovem življenji, ker ga je osebno le malo poznal. Njegov tovariš, g. nadučitelj Pretnar mi je na prošnjo poslal nekaj inalega, kolikor je baš njerau znanega bilo. Večkrat ga je prosil potrebnih podatkov za ^kroniko", a bilo je vse zaman, ni mu hotel vstreči. G. tovarišu izrekam zahvalo za pojasnila. pa je tudi kratek čas učiteljeval. Največ rnu je neslo vglaševanje glasovirjev — toliko, da se je s tem preživel v slabih časih svoje bolezni. Sestra njegova inu slednjič po vplivnem gospodu pripoinore do boljše službe v Novi Avstriji, kjer mu je Bosanska vlada podelila učiteljsko mesto v Mostaru, prestolnici Hercegovine. V tej svoji novi službi pridobil si je jako dobro ime, kjer je poučeval tudi citre, gosli in glasovir. Iz Mostara ga premeste v Bišč (Bihač) in od tod v Bosansko Dubico, od koder je prišel na Veliko Dolino na tretje učiteljsko mesto dne 21. listopada 1892. 1. — Z ozirom na pouk je bil v šoli izgleden učitelj; znal je prav v inetodiškem duhu poučevati. Ravnal se je pri tera po zapiskih, ki jih je prinesel s seboj iz Bosne; doli se je namreč moral za sleharno uro posebej pismeno pripravljati. Vsako tako pripravo rnoral je pred šolo šolskernu voditelju, pri nadzorovanji pa nadzorniku v?e priprave celega šolskega leta pokazati. Taka navada je bila za časa Strelovega službovanja v Bosni. Kakšne razmere so danes, ne inorenio povedati. Vdomačiti se pokojnik ni mogel nikjer; bil je vedno bolj sam za se. V družbi pa je bil finega obnašanja in jako kratkočasen. — Na Dolini je zmirom bolebal in kri bljeval. Od božiča lanskega leta — izvzemši sedem šolskih dni — ni mogel več poučevati. Tako smo na kratko omenili trudapolno življenje mladega slovenskega učiteljatrpina, ki je v svoji kratki dobi prebil obilo hudega in grenkega. Srart letos marljivo pobira učitelje — in če bode to še dalje trajalo, iineli bodemo v učiteljskem stanu še veeje pomanjkanje, kar baje ne bode v blagor slovenskemu narodu, knjega nekateri voditelji — žal! slovenskemu učiteljstvu ne privoščijo boljše bodočnosti. Tovariš Strel pa, ki ti ni bilo dano učakati boljše in srečnejše bodočnosti, spavaj mirno v domači zemlji! Gašperetov. Iz Črnomlja. Vabilo k okrajni učiteljski konferenciji, ki se bode vršila dne 12. mal. srpana 1894 ob 9. uri zjutraj v šolskem poslopji v Črnomlji. Dnevni red: 1. Predsednik otvori konferencijo in imenuje namestnika. 2. Volitev dveh zapisnikarjev. 3. Opazke c. kr. okr. šol. nadzornika o inšpekcijah. 4. Razgovor o raznih ukazih. 5. Vzgojevanje vrtnic. Poroča g. Muren. 6. Risanje brez stigera. Poroča g. Šest. 7. Sklepanje o šolskih knjigah za 1894/5. 8. Poročilo knjižničnega odbora, pregled računov in nasveti o nakupu novih knjig. 9. Volitev knjižničnega odbora. 10. Volitev stalnega odbora. 11. Volitev dveh zastopnikov učiteljstva v c. kr. okr. šolski svet za prihodnjo šestletno dobo. 12. Nasveti, ktere je poslati vsaj tri dni pred konferencijo stalnemu odboru. C. kr. okrajni šolski svet v Črnomlji, dne 22. vel. travna 1894. Iz kočerskega okraja. Konferencija za slovenske in utrakvistične šole našega okraja bode 27. rožnika v Ribnici po običajnein vsporedu. Volili bodemo tudi dva zastopnika v okrajni šolski svet. Ker smo pa učitelji okraja ločeni v slovenski in nemški del, ker imamo vsak svojega nadzornika, vsak zase konferencijo in tudi razdeljeno knjižnico, mislili smo, da bodemo tudi vsak posebej volili svojega zastopnika, kar je pri sedanjih razmerah čisto naravno. Toda — ne! Popoldne se bodemo peljali — juhejsa! — v Staro cerkev, ter boderno volili skupno z nemškimi učitelji svoja zastopnika. To bi ne bilo nič hudega — majhen izlet in vrh tega še ne zastonj! Ali — ali? Tovariši slovenski, rni smo nasproti nemškirn učiteljem v odločni manjšini in brez discipline, brez složnosti. Morda ne bode nič hudega, morda bodo nemški učitelji toli pravični ter nam odstopili jednega zastopnika, morda tudi ne ter nas bodo pri volitvi majorizavali. Zanašati se pa vender ne smemo na pravičnost nemških učiteljev! Ako pojdemo v Staro cerkev, mora naša manjšina predlagati kompromis. Sprejmo li nemški učitelji kompromis, dobro, tedaj volimo, ako se pa nečejo z nami pogajati, tudi dobro, potem nam ni treba voliti, ampak zahtevajmo — ločeno volitev. Tovariši, bodimo odločni, izginejo naj med nami vse osobnosti, in borirno se složno za svojo — idejo! Naj ne manjka nikogar! — Prosimo tudi, da bi se v bodoče pošiljala vabila h konferenciji ne le šolskim vodstvom, ampak vsem učiteljem, kakor je to navada v druzih okrajih. « + §