primorski Dnevnik GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA Sl. O VENSKO PRIMORJE Leto I. * Štev. 12 TRST« sobota 26. maja 1945 Cena 1.— liro Za resnično oblast ljudskih množic Naša narodna oblast trna it »a ma po tebi, po svojem bistvu, po svojem nastanku, po svojem vodstvu tn po svoji politični liniji vse. lastnosti resnično ljudske in zares demokratične oblasti Da pa se bo ta enačaj nove narodne oblasti u-veljavil na vsakem koraku, v vsem našem javnem, političnem, upravnem, gospodarskem in kulturno prosvetnem življenju, je treba pospešiti in razviti na najvišjo stopnja soudeležbo vseh ljudskih množic prt graditvi in utrjevanju noše oblasti, je treba doseči, da se bo naše ljudstvo v polni metri zavedalo demokratičnih pridobitev, da jih bo budno čuvalo in izpopolnjevalo m da bo znalo ob vsaki priliki uveljaviti svojo voljo in svojo pravico. Dejstvo je, da je marsikomu pojem demokracije, pojem ljudske oblasti, tuj. Ne samo, da smo v dolgih mračnih stoletjih tuje nadvlade v marsikaterem pogledu izgubili smisel za tako svoboden način odločanja o svojem življenju, ka-kor so ga nekoč poznali naši pradedje, ampak so marsikomu zlasti še zadnja leta, ki so potekla v znamenju najsilnejšega terorja in po-htiinega tiasUja okupatorjev, vtisnila pečat nekakšne otopelosti in neodločnosti, nekakšne destn-teresi-nvnosti in malodušja. Danes so seveda pogoji udejstvovanja svobodnih državljanov Titove Jugoslavije čisto drugačni, ko je prvič po dolgih težkih stoletjih spet dana prilika našemu ljudstvu, da si samo uredi svoje bodoče življenje. Zato nima sleherni Slove-neo samo pravice, ampak je tudi naravnost njegova dolžnost, da po-sveti vso svojo skrb ureditvi {n izoblikovanju naše oblasti. Glavna izmed teh svetih pravic in dolžnosti je budna skrb ljudstva, da se nikjer ne okrni in ne prizadene ljudski značaj narodne oblasti ter da se nikjer ne dovoli našim sovražnikom bi ljudem, ki tega niso vredni, da bi se vrinili v naš državni aparat ali celo na vodilna mesta. Dobro se zavedamo, kako važno je to, ker čutimo namreč prizadevanje ljudi, ki jih nikdar ni vodila nesebična ali požrtvovalna vnema, ampak so vedno lovili pozicije le zase in za svoje koristi, da bi se danes spot dokopali do vodilnih mest in novih položajev. Takih ljudi ni malo, niti ni malo med njimi nekdanjih Hitlerjevih agentov tn vdanih hlapoev reakcije. Toda danes so živah-uo na delu bi marsikje celo « svojimi nameni *->' uspevajo. Razumljivo je tudi to, da razni neljudski elementi, ki so ohranili svoje pozicije Is od prej, ah ki so se jih zdaj kakor koli dokopali, ne čutijo velikanske spfemembe v vlogi (Iriatme oblasti in zlasti ne v njenem odnosu do ljudstva. Ti ljud. j j seveda ne razumejo — ali nočejo razumeti — množic, nimajo smisla za žrtve in napore plemenitih ljudi, ki so vse dali za borbo. Zato se tudi teh, e njihovim nastopom, njihovim birokratskim odnosom, z njihovim pomanjkanjem čuta odgovornosti, nikakor na moremo smatrati ta prave predstavnike naše nove ljudske narodne oblasti, ki kvečjemu kvarijo ugled in delajo škodo. Kdo je poleg vodstva naše državne oblasti predvsem poklican da odpravi te nezdrave pojave t Ljudstvo samol Ljudstvo, ki ima možnost, da izrazi svojo voljo svobodno im prosto, ki ima polno možnost, da poveri svoje zaupanje samo takim ljudem, ki ga v vseh ozirih zaslužijo, ali da izrazi svoje nezaupanje in odstrani i* državnega a-parata vse tiste, ki vanj ne spadajo. Široke in močne so te pravic« in možnosti, treba je le najti načina, da pridejo do izraza. Najboljše sredstvo za to je kritika, prava, zdrava, konstruktivna. Taka kritika je najmočnejše o-rožje ljudske demokracije in najmočnejše sredstvo ljudstva v borbi proti raznim špekulantom, karieristom, neznačajnežem in birokratom. Treba je samo najti pravo obliko, primerno mesto in način, da sc z njo odkrijejo in odpravijo razni nezdravi pojavi. Zlasti narodna zborovanja, sestanki volilcev, pa tudi naši listi, dajejo vse polno možnosti za uveljavljenje take kritike. posepi moramo, da bo postala taka kritika najbolj udomačeno sredstvo za krepitev prave ljudske demokracije In aa izločanje elementov, ki so ji sovražni ali Škodljivi, Jasno je, da ne smemo zamenjavati zdrave, koristne kritike z godrnjaš tvom ali celo s preračunanim lerUikarstvom, ki ga jiodpihujejo naši notranji sovražniki in ki mu je treba napovedati neizprosen boj. Prav tako ne smemo nasedati krivični gonji, ki jo dostikrat naši sovražniki s podlimi provokatorski-mi nameni dvigajo proti našim dobrim, poštenim ljudem. Vse to je treba upoštevati pri kritiki, da bi dosegla zares svoj koristni, vzgojni namen. Potrebno je za to zlasti mnogo politične zrelosti, državljanske možatosti in objektivnosti. Toda samo tako in s tako kritiko bomo dosegli, da bo naša nova narodna oblast resnično postala prava last ljudskih množic! Maršal Stalin - maršalu Titu MOSKVA, 25 Ob priliki rojstnega dne m ar Sala Tita je maršal Sovjetske zveze Stalin poslal sledečo brzojavko: »Maršalu Jugoslavije Josipu Brozu Titu, Beograd: Sprejmite cenjeni maršal moje srčne čestitk« ob priliki Vašega rojstnega dneva obenem z željami za dobro zdravje in. uspehe v Vašem delu v dobro narodov federativne demokratične Jugoslavije. JOSIP STALIN.« Delavno ljudstvo je praznovalo Titov rojstni dan Vfieraj je bal v Trstu praznik ljudstva in vojske. Ze na predvečer so rakete najlepžlh barv čudovito razsvetljevale nebo, kresovi so pr-vič zagoren v mestu in nešteti »o žareli v»e naokrog na Krasu ta ‘ v Istri. Streli so pokali iz pušk vojakov, ki so se z vsem srcem veselili obletnice rojstnega dne njdi velikega voditelja Tita. Resničen praznik je bil tudi za to, ker ga slavimo v sijaju veličastne zmage, ki smo jo lzvojevali pod genialnim Titovim vodstvom, »premljeni od njegove neizmerne očetovske ljubezni po poti stra£o*ga trpljenja in tolikih žrtev kot jihnihče drugi ni mm. Niso bile prirejene svečane parade in deflleji po Korzu, ni bilo časa za zborovanja na trgu UnitA Bil je praznik vsakdanjega truda in resnega delo. Praznovali so ga delovni ljudje v tovarnah in delavnicah ob težkih strojih, med brenčanjem motorjev in čiščenjem vojnih ruševin, počastili so ga v uradih tn na delavnih sejah. V štiriindvajsetih tovarniških in različnih večjih podjetjih so se delavne množice ob 11 uri predpol-dnem »brale vsaka na svojem mestu dela in poslušale govornike, ki so jim govorili o narodnem heroju Jugoslavije, tov. Titu, o junaški borbi narodov, ki »o se borili pod njegovim vodstvom, govorili so jim kako so se v Titovi vojski borili primorski Italijani in kako moramo z delom očuvati naše velike pridobitve, predvsem pa priključitev Trsta, Gorice in Tržiča k demokratični 'federativni Jugoslaviji. Tako so praznovali v tovarni Sv. Andreja IM Vse so pripravili, da bo tovarna v prazniku, če tudi bodo oni oetall vsak na svojem mestu, vsak tam kjer vsak dan, na svojem običajnem delu. la pristanišča j« pihljal hladen zrak in majal zastave z rdečo zvezdo, ki so stale nad glavnim vhodom. Titove slike so nalepljene prav povsod in lepakov je. vse polno na zunanjih in notranjih stenah, lepaki so na drogovih in na križiščih, lepaki so nalepljeni na ostankih konstrukcij in na železnih delih, ki bodo kmalu postali lokomotive, ladijski »troji, pogonski motorji, »Pod Titovim vodstvom k zmagi, k resnični svobodi delavskega ljudstva!« «Ztvei mer-šal-delavec Tito!« Tako so dali natisniti delavci sami. Več kot štirideset zastav je plapolalo nad majhnim prostorom malo naprej od livarne. Bile so Italijanske s peterokrako zvezdo in slovenske; bili so rdeči delavski prapori in Jugoslovanske zastave ter zastave avtonomnega mesta Trst. Zastave so v pomladanskem nemirnem »raku veselo mahijale, več kot 500 delavcev Je poslušalo besede govornikov in jih prekinjali z toplimi Izrazi navdušenja In odo- bravanja. Na stotine delavcev v modrikastih in sivih vsakdanjih oblekah, mnogi oblečeni praznično, se vesele tega dne. Z trdo dvignjeno pestjo kličejo «Smrt fašizmu! Dol z reakcijo... Živelo bratstvo slovenskega in italijanskega naroda...! Živel Tito!« V prostrana poslopja odmevajo neprestani »Ben«, bene!« Najprej je govoril tov. Genlo Laurenti, ki je dejal med drugim: «Jugoslovanski narpdi so svojemu dobrotniku in voditelju neskončno hvaležni, svojo hvaležnost so mu izkazali kakor to morejo samo tisti, ki so bHi še včeraj ponižani in ponižni, brez velikih besed, ampak s srcem, a predanoetjo v tej nadčloveški borbi. Pred nekaj meseci so mu narodi Jugoslavije podelili naslov Narodnega heroja. Tito se n« ustavlja pri delu za notranjo obnovo. Počel je drugo, večjo, pobratenje slovenskega in italijanskega naroda. Mar bo moglo ostati nedovršeno to delo, ki ga vodi sam Tito? O tem ni nobenega dvona, zato mednarodna reakcija bije zaman svoj odločilni boj kakor nekoč jugoslovanska, zaman je vsa sabotaža našega dela. Enotni in Strnjeni stojimo čvrsto okrog Tita Z gotovostjo, da bo znal rešiti našo skupno borbo is nevarnosti kot je nekoč rešil svojo skupino tega plevdla. Italijani Primorske vkujejo v Tita in so mu hvaležni, v njem gledajo apostola ljubezni med narodi in skupno s slovenskimi tovariši so pripravljeni nadaljevati borbo, ker v naši deželi ni več mesta za reakcijo in fašizem (Bene, bene!), Naša prva naloga je razkrinkati one, ki ribarijo v kalnem, razkrinkati narodne izdajalce. Spletke reakcije morajo biti razkrinkane, Kakor so Gartbaldincl korakali v borbe ramo ob rami s slovenskimi tovariši In utrdili v krvi in borbi to zvezo, tako bomo korakali ml primorski Italijani enotni In združeni a slovenskimi tovariši v političnem boju, C« bo potrebno bomo šli tudi ponovno v borbo, »aj maršal TKo je rekel: »Kar »mo s borbo pridobili, n« bomo odstopili nikomur«. To mora biti naše nače-lo, ker nem to nalaga kri, ki sta jo skupno prelivala ta dva končno pobratena naroda... Pod vodstvom maršala Tita bomo premagali tež-koče, Saj težkoče nas niso uničile doalej in nas tudi ne bodo odslej. Borili »e bomo in zmagali. Končno delamo in gradimo zase, ne za druge, kot doslej, To mož-noet nam je dal maršal Tito. Njemu gre zato naša večna hvaležnost. Tov. Laureoti-ju so tovariši de. lavci dolgo ploskali In njih navdušenje s« je izražalo v toplih vzklikih našemu ljubljenemu maršalu. Radi »o poslušali tov. Laurentlja, ker ga poznajo, ker je bil do 1942 leta z nj mi v tovarni. Potem je Trst protestira Iz v»fh strani mesta prihajajo k nam protestna pisma proti lažnji-vim trditvam Bonom Ij«ve vlade radia Bari in raznih drugih tujih radijskih postaj o nekem preganjanju, ki ga jugoslovanska armada vrši proti tržaškemu prebivalstvu in celo proti tržaškemu škofu. Včeraj smo prejeli pisma, poslana iz sledečij krajev in od sledečih oseb: Brotifašistini meščani osvobojenega Trsta z 17 podpisi, okraji Guardielia Scoglietto in Colojia z bi podpisi, okraj S. Luigi z 37 podpisi, okraj Sv. Ivana z 63 podpisi, uslužbenci tvrdke »Magazzin: Generali« z 54 podpisi, uslužbenci ladjedelnice »Areenale Triestino« z 370 podpisi, skupščina IV. sektorja zbrana na volitvah in prebivalci centra mesta skupn« g delavci pivovarne Dreher z 73 podpisi. Tukaj objavljamo samo eno teh pisem: c Prebivalstvo centra Trsta ali bolje prebivalstvo dela mesta med Via Carducci in Rotonda del Bo-schetto skupno z delavci pivovarne Dreher zbrani na sestanku, da bi izvolili svoj« predstavnike za skupščino sektorja, odločno protestirajo proti lažnjivim izjavam Bonomtje-ve vlade o nekih preganjanjih tržaškega prebivalstva po Jugoslovanski Armadi to proti novici, da je celo sam tržaški škof moral pre-bežati pod okrilje Angloamerlkan-cev, da bi se rešil preganjanja. Ogorčeni prosijo, da naj se ta njihov protest javi vsemu svetu«. Sledijo podpisi. In tako kot to tudi druga pisma zahtevajo, da se njihov protest javi vsemu svetu, da bo vsem znano, da je Jugoslovanska Armada prinesla Tržačanom svobodo in ne suženjstva. Koroika za Jugoslavijo Po osvoboditvi se vrše po vsej Koroški mitingi in zborovanja na katerih so Koroški 81ovenci in Avstrijci manifestirali svojo pripadnost Jugoslaviji. Na mitingih in zborovanjih se je posebno Izkazala mladina, katera «e je zaobljubila, da bo poglobila bratstvo med slovensko in avstrijsko mladino v borbi proti fašizmu in da bo stavila v*e svoje sile v korist obnove naše zemlje. (Tanjug j. Politična živahnost v demokratičnem Trstu Tudi drugi sektor je izvolil svojo konzu to V rajonih II. sektorija so se vršil« volitve delegatov za sektorsko skupščino. Na teh volilnih shodih je bilo prisotnih okrog 9000 ljudi. Izvolili so 368 delegatov za II. sektor. 24, t. m. so se sestali izvoljeai delegati v dvorani «Sala massima«, Via Nizza 15. Ob prisotnosti okrog 600 gostov so izvolili 68 delegatov iza konzulto sektorja. Delegati so s« nato umaknili v sosedno dvorano in tn izvolili direktivni svet IX članov. Med prisotnimi so bili tudi tov. predsednik mest. osvobod. sveta Zoretti, tovariš podpredsednik mestnega sveta Franc Stoka, tajnik mestnega osvobodilnega sveta tov. Rudi Uršič, komandant narsd-r.e zaščite tov. majo«- Greif, komandant Narodne zaščite II. sektorja tov. G-no. Politični govor je imel tov. Rudi Uršič; Kratko in jedrnato je orisal položaj in v jasnih stavkih opiaal nujne glavne naloge demokratičnega tažaška ljudstva: »Pred tržaškimi trgovinami z živili stoj« ljudje še v dolgih vrstah. Tega nima smisla zanikati. Nismo fašisti, da bi ljudem slikali in obljubljali prazne sanje. Oživeti je treba zopet gospodarsko aktivnost mesta. Ako hočemo imeti blaga, moramo delati, sami delati in samo delati. Dobrote nam ne padajo s nebes.« ...Gospodarski pogoj Trata so danes bistveno spremenjeni. Namesto prejšnjih industrij zelo dvomljive važnosti nam se danes pojavlja naloga, da delo spravimo v sklad a potrebami našega zaledja, ki se nam je končno zopet odprlo. Predvsem je treba proizvajati prometna sredstva«. ...Nočemo dajati praznih obljub kakor fašisti, toda kadar nekaj rečemo, potem pomeni to, da smo v stanju svojo besedo tudi izpolniti. Kadar rečemo n. pr. dali bomo pol POKRAJINSKI NARODNO OSVOBODILNI ODBOR ZA SLOVENSKO PRIMORJE O D LO K Cl. I.) Vse osnovne (ljudske) šole tržaškega in goriškega okrožja končajo s poukom dne 15. junija 194J. Cl. tj Vsi razredniki istvrše redo vanje učenoev, a izpričeval ne izdajo. Cl. 5.) Izpričevala se bodo izdala učencem ob pričetku šolskega leta 19Š5-ŽS. Cl. j J Ta odtok stopi takoj v veljavo. Trst, dne 24. maja 1945. Tajnik: Dr. BOGDAN BRECELJ, l. r. Predsednik: FRANCE BEVK, J. r. Odlikovani sovjetski marini! MOSKVA, 24 Prvi podpredsednik Vrhovnega Sovjeta S88R Svornlk je Izročil odlikovanja za zmago maršalom Sovjetske Zveze Konjevu, Zukovu, Rokcsovskemu, Malinovskemu in Tolbuktnu, ki »o bili odlikovani za spretno izvršitev direktiv vrhovnega poveljstva v širokopoteznih vojaških operacijah, s katerimi so bili dooeženi izredni uspehi pri izko-rinjenu nemških fašističnih armad. Maršalu Zukovu je bil izročen tudi Leninov red za njegovo dolgo in neoeporočno službo v Rdeči Armadi. Zavainiika poslaništva v Pragi PRAGA, 24 Coikoslovaika vlada ja pozvala ameriškega In britanskega poalani-ka, da at nastanita v Pragi. delo zapustiš. Po 8. septembru 1943 Je Žel kot aaveden tržaški delavec v partizane in se boril do osvoboditve svojega mesta Treta. Zdej s« je vrnil kot komisar Tržaške brigade. Vsi eo okrog njega, v njihovih očeh s« čtta srečen ponos, da je njih tovarna dala narodu takega borca in tako dobrega poetičnega delavca. kilograma kruha, pomeni to, da Imamo moko za ta kruh tudi zares tv v naših skladiščih... ...V interesu čim brzega in čim uspešnejšega dela obnove moramo prečistiti vrst« v naši proizvodnji, izločiti saboterje. Sestaviti moramo liste fašistov za ljudsko sodišče, napraviti moramo vse, da učvrstimo italijansko-slovenski demokratski blok. V našem Trstu ne »me biti več ne ščavov in n« čif!» — To »o najvažnejši odlomki iz tajnikovega govora. Povdarll je potem 6* nesramne laži reakcionarnega inozemstva o stanju v Trstu in primešal te laži z lažmi reakcij« o Sovjetski zvezi v prvih lotih njenega obstoja, laži, ki jih je zdaj Sovjetska zveza tako sijajno ovrgla s svojimi Junaškimi dejanji. Končno j« tov. Uršič pozval prisotne k Čim tesnejšemu sodelovanju za obnovo, o ljudskih predstavnikih pa, ki naj vodijo izvrševanje ljudske volje, je dejal, da naj bodo to oni, k! so prestali borbo za ljudske pravice v onih strašnih časih preizkušnje zadnja vojne, samo oni imajo za to pravico, ne pa tiztl, ki so bili do včeraj fašisti. Tov. Stoka je v svojem govoru podčrtaj delovni značaj Trsta, podčrtal je, da Trst prvič v svoji zgo-dovtot živi novo življenje svobode ir resničnega bratstva med italijanskim in slovenskim narodom. Označil je izglede za srečno bodočnost tega Trsta, ki se dviga iz njegovih delovnih rok in umov. Govoril je o Titovi vojski, k1 ni mogla priti drugače, kakor kot osvoboditeljica. Nato je pov-daril velik« zasluge, ki je poleg delavstva imajo v osvobodilni torbi tudi mnogi predstavniki srednjih slojev. , S ploskanjem in vidnimi znaki simpatije so navzoči nato sprejeli tretjega govornika — komandanta It sektorja Narodne zaščite tov. Gin«. Tov. Gino je govoril o dramatičnih trenutkih vstaje tržaškega ljudstva v onih odločilnih dneh pred 1. majem. Pripovedoval je, kako »o organizatorji vstaje v svoji nameravani zadnji seji 25. aprila morali ugotoviti, da je ljudstvo skoraj še brez orožja, ko pa »o jih nato dogodki e svojim naglim raz-Xpj«m prisilili, da vse svoje sile hitro razporedijo za zadnji juriš, »o morali to sejo 26. aprila celo že nanaglo prekiniti, da zgrabijo za orožje. Nekaj pušk in pištol, čez dva dni pa je tržaško ljudstvo že držalo v avojih pesteh polovico nemške oborožitve v Trstu in večji del samega Trata. V enem samem znamenju s« Je vršila ta Izredno drzna in junaška borba. Nobenih trobojnic ni bilo videti — le znamenje bratstva med narodi, rdečo zvezdo, simbol mirnega sodelovanja narodov, sodelovanja, ki je edino jamstvo s« srečnejšo bodočnost Trsta. N« strpnost veže danes oba naroda v Trstu, temveč popolna sporazumnost. V oni dramatični borbi za osvoboditev »e je izkristaliziralo pravo bratstvo. Govornik je tudi povdarll veliko škodo, ki jo je okupator prlzadjal mestu in da se no da popraviti v dveh dneh, kar so rušili drugi skozi leta to leta. Govoril je nato o važnosti vzgojš ljudstva, ki se ne more tako hitro otresti vseh fašističnih predsodkov, nato pa se je dotaknil prehranjevalnega in gospodarskega problema. «Trst ni nastal na francoski ali pa španski obali, nastal je tukaj. Nastal ni slučajno ravno tukaj. Njegov nastanek j« nujei* plod potreb njegovhga zaledja, kateremu je pristanišče. Zato si ne moremo misliti .prosvtta brez njegove popolne povezanosti z njegovim naravnim zaledjem.« Sestavljen je berlinski mestni svet LONDON, 25 Tu sa je Izvedelo, da j« berlinski mestni svet sestavljen iz sledečih članov: Artur Werner — prvi mestni župan, arhitekt, antinacist, bil vččkrat preganjan od Gestapa. Karl Baron — prvi namestnik VVej-nerja, delavec. Dr. Andreas Heros — drugi namestnik predsednika in Sef odseka za prehrano, bivši član Reichstaga in funkcionar v ministrstvu za poljedelstvo in finance, je bil aretiran po atentatu na Hitlerja in obsojan na smrt. Pavel Schmidt — tretji namestnik in šef urada za obnovo, bivši član pruskega Landtaga. Karl Scnolze — četrti namestnik, hivši direktor Unlverse. Sefi različnih uradov so: Otto Wintzer — šef urada za prosveto. Otokar Goesche — šef urada za socialno pomoč, bivši član Reichstaga, bil osvobojen od Rusov v nekem koncentracijskem taborišču. Ernest Wiehker — Sef urada za poročila. Dr. Herman Landozevez — š«f gospodarskega urada, bil funkcionar gospodarskega minister-stva od leta 1929. Dr. Pratt — šef prometnega urada. Orlov — šef trgovinskega urada, prekajevalec, član Reichstaga in pruskega Laud-taga. Profesor Sauerhruch — šef odseka za narodno zdravje, odlični nemški kirurg, direktor klrurgič-nega oddelka na kliniki Univerze v Berlinu. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 26. maja 1945 Od besed k dejanjem V zvozi z obiskom zastopnikov tržaške industrije v Ljubljani smo poročali, da je tvrdka «Tripkovič» sklenila pogodbo za dviganje po topljenih ladij. Ker nas je zanima lo koliko se je do sedaj že ukrenilo za izvršitev te naloge, smo se podali na lice mesta k sv. Andreju v hangar št. G9. Našli smo tu sku pino delavcev na motorni barki, ki se trudijo z nameščanjem vrvi o-koli 400 tonske barke z imenom «Uliano». Ta barka je služila za prevoz blaga in potnikov iz Pirana v Trst. Leži na kamenitem dnu s 60 stopinjsko nagnjenostjo, iz vode štrlita vrhova obeh jamborov. Od 25-30 dni bo potrebno, da pride barka zapet na dan, pojasnuje • tovariš, h kateremu smo se obrnili za podatke. Delo pa ni lahko, ker ni mogoče drugače kot v potapljaški obleki. Da je obleka nepremočljiva je velika prednost, po drugi strani pa ovira delo tako, da potapljač napravi pod vodo le eno četrtino od tistega' kar lahko izvrši na prostem, ali nazorneje: kar se fla suhem opravi v eni uri, se pod vodo komaj v štirih. Potem so Še druge ovire. Kadar gre za dviganje ladij, ki so ostale v globini 10-15 m, je stvar olajšana, ker potapljač lahko ostane pod vodo, če treba tudi 10 ur nepretrgoma in se po končanem delu takoj vrne na površje. Drugače pa je, ako se nahajajo potopljene ladje v globini 50 ali več metrov. Tu mora potapljač biti silno previden radi ogljikove kisline, ki se nabir^ pri iz-dihavanju. Pri dviganju pa še posebno velja največja pazljivost. Na vsake tri metre je na vrvi s pomočjo katere sd potapljač dviguje na površje, napravljen vozel, znak da je tu oddih. Tu mora nujno počakati četrt ure in medtem telovaditi z rokami in nogami. To zato, da obtok krvi ne trpi vsled pritiska vode in, da se telo privaja znova življenju na zraku. Ti počitki se morajo nujno vršiti, ker bi sicer radi prehitre spremembe zračnega pritiska potapljač tvegal življenje. Ce gre pcjtapljač v globino 40 m, tedaj traja njegova vrnitev na površje tri ure in četrt. Prisostvovali smo, ko se je potapljač spuščal k potopljeni barki. Od roba barke vodi nekaj stopnic, ki *egajo meter pod vodno gladino. Tu se je potapljač enosjavno predaj morju, ki ga je takoj zakrilo našim očem. Veliki mehurji ki so prihajali na površje, so kazali, da tu spodaj deluje — človek. Enomotorno 40 tonsko jadrnico so že dvignili iz objema valov. Zdaj »počiva* na pomolu »Venezia* in bo v kratkem znova predana prometu. Druga velika 1.500 tonska barka je v popravilu in bo enako v kratkem izročena morju. Delavci z navdušenjem delajo pri tej obnovi. S posebnim veseljem so sprejeli vest da bodo z današnjim dnem dobili tudi svoj list «11 la-voratore*. Tako vidimo, da rodijo taki stiki dobre sadove. I* besed in sklepov se takoj preide na dejanja. Vse zdrave sile delavstva in. uredništva si prizadevajo, da napravijo kar največ za čimprejšnje vzpostavitev normalnega stanja. Povdarjamo e-no: vsi derajo s tako spontanostjo in navdušenostjo kot nikdar poprej. Pa Je razumljivo, tržaški delavec danes vidi, da kar dela, dela zase in ne več ja nikdar polne žepe črnih fašističnih izžemalcev. Ogarev Ljudstvo na Koroškem hoče svobodno živeti Ponosno in nepremično stoje koroške planine, vse zavite v svež pomladanski plašč. Ponosmo in kljubovalno se zibljejo vitke smreke ob lahkem pomladanskem vetriču in se ogledujejo v tepem Vrbskem jezeru. Zazdelo si mi je, da vsa narava, da vsaka dolinica čuti in vsaka sapica na Koroškem prinaša in ponavlja eno in isto: Koroška Je naša! Celovec je naš! Beljak je naš! Nikomur jih ne damo! Pomlad gre preko gozdov, planin in dolin. Pomlad — vstajenje pa odmeva tudi v srcih vseh Korošcev. Ne bodo več sužnji, ne, nikoli več! Dosti krvi je bilo prelite po Koroškem, dosti hrabrih partizanov je dalo svoje življenje za to, da bo ta, že stoletja tlačena in zatirana Koroška, vstala in zaživela novo življenje. Po vsej Koroški se vršijo mitingi. Povsod ljudje manifestirajo za novo Jugoslavijo, za demokracijo. Dovolj jim je tiranije. Dva velika mitinga sta bila v Gospe Sveti in Sko-flčah. Gospa Sveta, ta zibelka Slovenije, je po tolikih letih zopet svobodna čula slovensko pesem. Ganljivo je bilo gledati ženice, ki so jokale od veselja. 61-letna mamica mi je rekla: «Vesela in srečna sem, da ste me rešili. Ko bi vi vedeli, koliko zasi-amovanja in zaničevanja smo morali poslušati, koliko smo pretrpeli samo zato, ker smo SMvenciU. In solze ganotja so ji polzčle po'licih. Tov. Janez je v svojem govoru zbranemu ljudstvu med drugim dejal: «Mi ne bomo več dovolili plebiscita, kajti plebiscit leta 1919 je bil krivičen in plačan. Mi ne maramo, da bi nas še vnaprej varali s sličnimi lažmi. Mi smo si plebiscit izvojevali. Najboljši plebiscit je naša Spletna borba, najboljši plebiscit so žrtve, ki so padle za osvoboditev Koroške. Naša glavna zahteva sedaj je, da se fašistične bande! dokončno uničijo, kajti po Koroškem se še vedno svobodno sprehajajo nacisti — pa ne po naši krivdi. Mi ne priznavamo Landes-regierunge, ker se v njej skrivajo zagrizeni nacisti in še naprej širijo svojo fašistično propagando. Mi priznavamo samo Pokrajinski narodni osvobodilni odbor za slovenske Koroško, kajti to je oblast, ki izhaja iz naroda, ki jo je postavil narod sam. Razkrinkavati moramo naciste in zahtevati od zaveznikov, ki so okupirali te kraje, da jih zapro. Edino tako bo lahko naša zemlja svobodna, ker je sedaj še vedno v strahu pred tistimi, ki so jo zatirali in mučili. In to sedaj, ko ni več Hitlerja in ne nemške vojske! Nismo imperialisti, kot nam to očita reakcija, mi smo le borci za svobodo naše zemlje in za enakopravnost naših in vseh svobodoljubnih narodov*. Govor so ljudje neprestano prekinjali z navdušenimi vzkliki naši narodni oblasti, pozdravljali novo federativno demokratično Jugoslavijo in njenega voditelja maršala Tita. Vsem zbranim Avstrijcem pa so govorniki spregovorili v nemščini. V GospcJ Sveti je zelo priljubljen domači duhovnik, ki je vedno pomagal partizanom In je na binko-štno nedeljo prvič po dolgih letih pridigal v slovenskem Jeziku. Ganil je vse ljudi v cerkvi, ko je dejal: »Samo hrabrim partizanom ste lahko hvaležni, da ste danes dočakali ta veliki dan*. Prav tako je navdušil tudi Avstrijce, ko je dejal, da partizani ne sejejo mržnj^k, med Avstrijce in Slovence in da bo nova Jugoslavija demokratična država, država enakosti in pravice. Avstrijci so srečni ploskali novi demokratični Jugoslaviji. «Wir ha-ben von Tiranie genug, jetzt wollen wir eine Demokratie», mi je rekel star očanec in navdušeno ploskal. Avstrijci in oni Slovenci, ki so zaradi stalnega odtujčevanja že pozabili slovenski jezik, so nas izpraševali: «Kdaj boste ja odprli slovenske tečaje? Tako radi bi se naučili slovenskega jezika!*. To je narodova volja, to je želja po Jugoslaviji in je najboljši dokaz, da so Korošci res naši in so željni svobode. Ko so naši partizani zapeli nekaj partizanskih in koroških narodnih pesmi, so ljudje Jokali od sreče, saj je bil to zanje največji dan v njihovem življenju. Izpolnjene so bile njihove davne žflje, njihove sanje o svobodi. ■.■/.V.V.V.VAV.V. V.VV.V.V.V.". VW.V.WAVA%W. 'TllZAŠK & Objava Pozivajo, se vsi, ki bivajo na o-zemlju Slovenskega Primorja in ki imajo v posesti, v oskrbi ali hrambi materijal kakršnekoli vrste, orodje ali stroje, ki služijo pri grad-benih delih, da ta materijal popišejo tn prijavijo. Posebno je pazili, da se prijavi ves materijal tn stroji, ki so last bivše nemške organizacije TODT in drugih nemških tvrdk. Popis tega materijama naj se izvrši posebej. Spiske v treh izvodih, ki naj vsebujejo vrsto t« količino blaga, naj predložijo pristojnim odsekom za gradnje pri Okrožnih Narodno Osvobodilnih Odborih, oziroma pri mestnem Gospodarskem Odboru Trst, najkasneje do Sl. maja 1945. Odsek za gradnje pri Predsedstvu PNOO za Slovensko" Primorje , Uslužbenci delavskih zadrug na delu za obnovo Zelo lep zgled razumevanja današnjih nalog so dali v teh dneh uslužbenci Delavskih zadru (Coo-perative operaie). Kot je znano je bil z letalskim napadom preteklega februarja zelo poškodovan centralni sedež te ustanove, tako, da so se razni uradi morali preseliti v druge kraje mesta. Sedaj pa so se z navdušenjem odzvali pozivu tovariša Ferdinanda Ferjančiča, predstavnika PNOO pri delavskih zadrugah, številni uslužbenci vseh vrst in se takoj vrnili na delo, tsr začeli s čiščenjem ruševin, ter popravljanjem streh in zidov. V to delo »o nekateri dali po cel* dneve, drugi pa po nekaj ur na dan. Ti uslužbenci so vredni največjega zanimanja, kajti mnogi od njih delajo težka dela, katere niso bili nikoli vajeni, med njimi tudi žene. Delajo vsi in se ne ustrašijo težav, z razumom si pomagajo ker manjka materjal in z mišicami, ker manjka orodje. Kar pa je največ vredno, je to, da delajo z veseljem v novem duhu solidarnosti in bratstva, kar je že tradiciji vseh zadružnikov v dobrobit ustanove, ki so jo ustanovili sami delavci v interes delavstva in vsega meščanstva. S tem, da tl nameščenci čistijo in popravljajo zg: adbe svoje ustanove, pomagajo ne samo materjalno, ampak tudi moralno k obnovi ustanove, ki jo je fašizem zatiral, katero pa sedaj čaka bodočnost. Otvoritev prvega okrajnega krožka Socialne kulture Prihodnjo nedeljo se bo vršila otvoritev prvega tržaškega okrajnega krožka za Socialno kulturo. Otvoritvi bodo prisostvovali predstavniki IV. armade, Garibaildincl, predstavniki SIAIO In ljudske oblasti, ter predstavniki raznih mestnih podjetij. Krožek, ki bo ostal na pobudo delavskega ljudstva, bo služil vsem ročnim in umskim delavcem za pouk in zabavo. V tem krožku se bodo lahko zbrali vsi možje in žene, da se bodo pogovorili med se. boj o vseh vprašanjih okraja mesta v popolni svobodi v bratskem sodelovanju. V krožku se bodo vršila tudi predavanja o raznih vprašanjih, ki sc nanašajo na ves demokratski svet. S tem bo naše delovno ljudstvo dobilo nove vpoglede v razvoj demokracije in socializma, katere' mu je fašizem prikrival preko 23 let. Vendar se tržaško ljudstvo ni dalo preslepiti po fašistični propagandi, ter je ostalo vedno pošteno v svojih srcih. Sedaj po tolikih letih nasilja se počasi uveljavlja demokracija, ker ljudstvo dobiva vedno večje upanje v svoje lastne moči. To zaupanje bo tudi dalo življenje temu novemu krožku, kjer bo meščanom dana možnost, da pridejo skupaj, se pogovori joV in sprejmejo sklepe za obnovo političnega in kulturnega življenja mesta. &lo-venskc-ital jensko bratstvo v orožju je razbilo nacifašistične sile in položilo temelje za sodelovanje obeh narodov na naši zemlji Demokratične sile pa morajo sedaj v duhu italjansko-slovenskega bratstva s političnim In socialnim delovanjem premagati in uničiti za vedno ostanke fašizma. Upajmo, da bodo temu zgledu sledili vsi okraji mesta ter da se bo tako poživelo kulturno in socialno življenje mesta za napredek in dobrobit naših narodov. PREHRANA Delitev mesa SEPRAL poroča, da so bo danes 23. maja 1945 vršila delitev svežega zmrznjenega mesa, po 100 g na osebo, vštevši kosti. Za dvig je veljavno nakazilo št. 138 karte za razna živila. Krompir SEPRAL poroča, da se bo danes 28. maja začela delitev krompirja po 500 g na osebo za vse konzumen te iz H., IV. in VI skupino. Za dvig prompirja je potreben odrezek št. XXI in nakazila št. 47-48. Cera krompirju je 7.40 za kg. Marmelada SEPRAL poroča, da se bo razdelitev marmelade, ki se je začela dihe 24. maja 1945 za vse kenzumen-te iz VII-XII skupine, od danes naprej vršila tudi za one iz I., II. in III. ter IV skupine, potom nakaz-niz št. 11-12 karte za razna živila XI izdaje. Ceno so: na debelo grossistom liir 65.—, na debelo" detajlistom Lir 65.40, na drobno Lir 77.—, Interniranci! Vsi tisti, ki so se vrnili Iz koncentracijskih taborišč, lz Nemčije, Avstrije tn Poljske so naprošeni, da sc jayijo v našem uredništvu, Via Silvio Pellico 2, ali pa da nam pošljejo v pismu natačno popisano svoje življenje v taboriščih. Tisoč-ste delavcev dela na obnovi savskega mostu BEOGRAD, 25 Pri svojem begu iz Beograda so Krnici poleg ostalili objektov porušil: tudi savski most; tako da je Mia sdoro cela konstrukcija potopljena v vodi. Ta most so Nemci popv,i\iJl v ča.-u vojne. Popravila so trajala 18 mesecev. Važnost in pomen tega mostu sta za gospodarstvo in promet v Beogradu ogromna. Ta most predstavlja zvezo Srednje Evrope z Balkanom. Ko bo zopet obnovljen, bo igral važno vlogo v gospodar,-ki obnovi naše doiflovine, posebno v.preskrbi prebivalstva z živili. 7, organizacijo del z., obnovo lega moslit se je pričelo že 5. Novembra preleklegj iela. Ta dela obndVe pa so bila že v samem početku zvezana z veli.imi težavami, ki so zahtevate od voditelji v obnove mnogo smisla za improvizacijo. Da bi se omogočilo betoniranje, ki se je vršilo v najbolj hladilih zimskih dneh, je bila'zamišljena in zgrajena posebna peč za segrevanje granosa. Peč je dala odlične vr-suiiate m je zelo ekonomična. Pri popravilu mo«lu sodelujejo v glavnem delavci podjetja Jasenica iz Smederevske Polanke in Vis iz Beograda, kakor tudi mnegi drugi prostovoljn. delavcu Zaposlenih je izmenoma ti-sočsto delavcev in delo teče neprekinjeno ves dan. (Tanjug) Ameriški oficir o rdečearmejcih NEW YORK, 25 C.asop'« «Saturday Evening Post* je priobčil članek poročnika armade Zedinjenih Držav, Englenderja, v katerem pripoveduje, kako se ima ZRhvaliti Rdeči Armadi za svojo osvoboditev, kakor tudi drugih Amerikancev, iz ujetništva v Szu-linu na Poljskem. Englender popisuje svojo dolgo pot v Moskvo. V članku dalje pravi, da čeprav ni znal ruščine in ni imel nikakih o-sebnih listin, vendar ni imel težave pri ugotavljanju svoje identitete. Vojaki Rdeče Armade so njega in njegove tovariše hitro pusti, li naprej in jiir. ponudili hrane. Amerikanci, je izjavil Englender, so b'11 vzhičeni od sprejema, ki so ga jim pripravili rdečearmejci. Velik vtis so na njih napravile žene, ki se bore s svojim tovariši v Rdeči Armadi in občudovali so njih sposobnosti. Prva žena v Rdeči Armadi, ki so jo videli, je bila poveljnik tanka. (Radio Tass). ielesnlikl promet med Jugoslavijo In Bolgarijo "ŠOKUfA, 2or' Med Bolgarijo in Jugoslavijo je bil podpisan sporazum o železniškem prometu in transitu. Postaja Carlbrod bo skupna obmejna postaja, na kn-t<-r; se bodo uredila carinska poslopja in železniški uradi obeli dežel. (Tass) Japonci se posluiujejo papirnatih balonov ■VVASHINGTON, 25 Vojno in mornariško ministrstvo sporoča, da eo bili v zadnjih mesecih izvršeni napadi posameznih aerosta-tičnih balonov z velikim akcijskim radijem in napolnjenih z eksplozivom proti zapadni obali severne Amerike, Poročilo pravi, da so nekateri baloni padli na zapuščene predele, ne da bi povzročili kakšno škodo. Stvar je 1)1-11 sporočena javnosti, da bi se mogla pričeti kampanja zn javno varnost in da bi sc tako preprečile stvarno in ljudske škode. Baloni nosijo nekaj lahkih bomb, so zgrajeni iz si-,vegS, belega, zelenega ali modrega papirja in morijo 10 metrov v premeru. Ker niso opremljeni z nikakr-šr. m krmilnim aparatom in jih ne vedi pilot, smatrajo, da Je njihov glavni cilj zažiganje gozdov. Poročilo se zaključuje z opozorilom, da je r.'mogoče v naprej najaviti prihod bfionov in dati alarm in da bi navedba krajev, kjer so padli baloni, samo pomagala Japoncem. Kanadski obrambni minister v Ottavi je včeraj izjavil, da so v preteklih mesecih padali japonski baloni tudi na nekatero neobljudene predele zapadne Kanade. Proslave zmage nad Nemčijo t;. PRAGA, 25 V sovjelski ambasadi v Pragi, se je vršil sprejem v proslavo zmage nad Nemčijo. Vsi člani češkoslovaškega kabineta na čelu s predsednikom Urlingerji. i so bili navzoči, kakor tudi pnpb iavniki Rdeče Armade, lokalnih Jav lih organizacij, pisatelji, umetniki in novinarji. Kratko nagovore so imeli ambasador SSSR v Cc-heslovaški, Zorin, predsednik Firlin-ger, general-polkovnik Rdeče Armade Gordov, minister za Narodno obrambo, Svoboda in drugi. * ■ OTAVA' (Kanada), 25G| Z veliko udeležbo se Je vršil spre- '■, Jem v sovjetski ambasadi, ob priliki zmage nad Nemčijo. Sprejema so se udeležili člani kanadske vlade, č>' i diplomatskega zbora, vodilni urad 1 ki oddelka za zunanje zadeve, vis.,. oficirji kanadskih oboroženih sil, vojaški atašeji inozemnih ambasad in poslanstev, predstavniki kanadskega ti.-ka in mnogi drugi kanadski odlilč-niki iz Otave, Toronta in Montreala. (Tass) + Padel je za osvoboditev Trsta in Primorske Mario Maganja *: komandant 2. udarnega bataljona v borbi s fašisti v Pičanu v Istri, dne 11. VI. 1944. Trst - Sv. Križ pri Trstu. \ Žalujoči: C.IZELA MAGANJA, soproga, DINA in LORICA, hčerki, družina KOŠUTA in ostalo sorodstvo. Poizvedbe *' LUSIN DUŠAN, roj. 1920. leta, doma iz Maribora je bil interniran v Gonarsu do 8. IX. 1943. Nato je odšel k partizanom in je bil baje politkomisar v Briško-bcneškem odredu. Kdor bi kaj vedel o njem, se naproša, da javi to starišem v Ljubljani, Bohoričeva ul. 25. A GRGIČ MIRA-FEDERICA, roj. 9. III. 1920. na Brjah pri Komnu Je bila kot partizanska pomočnica-kurirka prijeta v Trstu. Po 2 mesecih zapora v Coroneu je bila odpeljana