Okrajne volitve na Ptnjn. Možje volilci velikega posestva in kmečkih občin ptujskega okraja! Volitve za okrajni zastop so razpisaae in volili bodo se zastopniki velikega posestva v petek 8. julija t. 1., zastopniki občin pa v sredo dne 13. julija t. 1. Ptujski okraj šteje 53 tisuč prebivalcev, mesto Ptuj pa samo 3 tisuč. Ptujske liberalce goni le stara razvada in neomejena poželjivost po gospodarstvu, goli napuli, da zopet svoje sile napenjajo, naj bi v novič dobili oblast nad 50 tisuč slovenskega prebivalstva. Do zmage pomagala jim je vselej zvijača in prilizovanje. Ko bi nam ti prilizovalci izpolnili obljube, koje so o volitvah nam storili, vozili bi se mi v kočijah in ne bi poznali revščine in nadlog! Toda po volitvah nas vselej takoj zabijo iu se več za nas ne zmenijo. Sedaj o volitvah zaSenja dosedanji okrajni načelnik slovenski pisati, mislee, da bode s tem na svojo korist zmotil tega ali onega volilca. To se ne bode posrečilo, ker naši volilci bodo atali, kakor skala, vsi za svoje uarodne kandidate. Nasprotuiki šopirijo se v ,,poročilu", ki ga na naše stroške razpošiljajo, kaj so vse za okraj storili; zamolčijo pa, koliko denarja se je v teli treh letih izdalo in kdo je plačal najvec nalog. Nobedeu teh gospodov ni dal novciča iz svojega žepa. Pozabili tudi niso na se; napravili so si de- loma na okrajne stroške jez ob Dravi iz kameuja in zboljšali cefito skozi mesto. Ko so leta 1880^ večino dobili, prevzelf 48.000 gld. dolga za večina pod Rajšpom nalog ni za krajcar \ pvenci v okr. zastopu od nasprotne stranke lski most. Narodna es dolg izplačala in la. Pri vsem prihra- nili so takrat Slovenžfc/fekozi tri leta 10.000 fl. za okraj in so to sv<jro nemškemu zastopu leta 1884 v blagajnici pustili. Nasprotniki so ta denar izdali, vsako leto po 33.000 gld. okrajnih nalog prejeli in glejte ni šlo brez novih dolgov, da si davek vedno raste in ž njim naloge in dokiade! To je tisto toliko hvaljeno gospodarstvo, da ga vsaki davkoplaČevalec tako hudo občuti! Lansko leto nastavili so pri okr. zastopu stalno tajnika ali sekreterja in mu dali a tem pravico do penzijona. Kaj pa čaka kmeta davkoplačevalca na stare dni ? Slovenski kmet ne potrebuje okr. zastopa, ceste labko nadelava sam, kakor je bilo pred letom 1867, ker ne more itak davka vsled visoke vcenitve posestev zmagati, ki še vedno raste in še bode rastel nekaj let. Boli ga tedaj, da mora vse plačati in ker vidi, da v drugih deželah, kjer dragih okr. zastopov nimajo, kakor na Kranjskem, tudi shajajo. Mi želimo in smo bili vedno za to, da se okrajni zastopi odpravijo, ali tako prenaredijo, da bode mogoče z manjšimi dokladami shajati. Ako imamo kmetje večino v zastopu, skušali bomo si pomagati; če dobi prejšnja gospoda gospodarstvo v roke, ostalo bode vse pri starem, ker se ona poleg dobro počuti; posebno ako se njej posreči zopet delati kak ,,Borlski most", kjer bi se dobro jedlo, pilo in kadilo, morebiti še najraji, ko bi bilo na okrajne stroške. Slovenski kmetje, za naš blagor gre pri tej volitvi. Ako bote leni in popustljivi, ter ne bote prišli vsi volit, ne bodo naše razmere postale boljše. Le kdor si pomaga sam, temu tudi Bog pomaga! Naši nasprotniki in lažnjivi prijatelji nam bodo tudi letos prigovarjali, da ne volite duhovnikov in drugih gospodov naše krvi v okr. zastop. Mislijo, da nas tako ležje potlačijo. Ne dajmo se zapeljati! Zakaj ne bi volili gospodov, ki so naši sinovi, če plačujejo z nami davek? Namje treba naših gospodov v okr. zastopu, da rias branijo in zagovarjajo tudi v bodočnosti, kakor do sedaj vselej, in jih bomo spet volili, kakor mesto voli svoje učene gospode, da pomagajo mestjanom. Kmetje vemo iz večletne skušnje, kak pomen ima okrajni zastop za nas; slaba leta in vedno veča štibra silijo nas, da se moramo gibati in brigati za volitve v okr. zastop. Nam gre prva beseda, ker mi plačujemo v okraju največ štibre ali dače. Dne 8. julija in dne 13. julija t. 1. pri demo vsi volit v Ptuj in volili bomo svoje može ! V to pomagaj Bog! Več kmetov.