LETO XL., ŠT. 18 Ptuj, 14. maja 1987 CENA 150 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA IZ VSEBINE: S proslav in prireditev (stran 3) Kolonosliop v bolnišnici (stran 4) 40 let za volanom (stran 5) Raziskava o kajenju (stran 6) Bertin limonovec (stran 8) UVODNIK Je zdravje res naše bogastvo? Skrb za zdravje je stara toliko kot človeški rod. Danes vse bolj skrbimo za obvarovanje in napredek obstoječega zdravja. Medicina išče v človkovem okolju, v načinih življenja, prehrani, delu, počitku, stanovanju, oblačenju in drugem ugodne in neugodne dejavnike, ki lahko vplivajo na zdravje. Zdravje je najvažnejši dejavnik in pogoj za ustvarjanje in na- predek na vseh področjih gospodarskega in kulturnega življenja. Zdravje zagotavlja delovno moč, sposobnost in produktivnost. Os- novna naloga današnjega časa je pridobiti za zdravstveno varstvo družbo in posameznika, ker naloge in problemi presegajo možnosti posameznika, posebno zdravstvenih delavcev in zdravstvene službe. Da bi bilo sodelovanje uspešnejše, morajo imeti občani osno- vna znanja za obravnavanje zdravja in preprečevanje bolezni — ljudje morajo biti zdravstveno vzgojeni ali sanitarno kulturni. Ko govorimo o zdravstvenem prosvetljevanju in vzgoji, mormao biti po- zorni, saj gre za različna pojma. Zdravstveno prosvetljevanje je šir- jenje znanja o čuvanju in napredku zdravja, vzgoja pa je sprejema- nje in uporaba tega znanja z namenom ustvariti higienske navade v vsakdanjem življenju in delu. Tako je lahko nekdo zdravstveno prosvetljen. pa se tega v življenju ne drži. Zdravstveno prosvetljevanje in vzgoja sta elementa zdravstve- ne kulture, le-ta pa bi morala biti del splošne kulture človeka, a žal to najpogosteje ni. Neredko se bomo srečevali z zelo visoko splošno kulturo in civilizacijo, a brez elementov zdravstvene kulture. Res je. da življenski standard in blagostanje dvigata tudi higi- enski standard, vendar ne vedno. Velik napredek medicine in higie- ne brezpogojno zahtevata določeno zdravstveno kulturo, to je pro- svetljenost in vzgojo, ker samo narod z zadovoljivo stopnjo zdrav- stvene kulture lahko uporabi dosežke sodobne medicine. Podatki o obolevnosti ljudi kažejo, da le-ti v vsakdanjem ži- vljenju in delu bolj malo upoštevajo skrb za zdravstveno prosvetlje- vanje in vzgojo. Vsak bi moral vedeti, koliko stane kontrola njego- vega zdravljenja in vsak bi moral plačati za svoje norosti. . . Na to je opazarjal že ustanovitelj katedre za socialno medicino v Padovi Paolo Mantegaza v prejšnjem stoletju. Ko bolnik pozna ceno zdrav- stvene usluge, o tem tudi razmišlja, ker ga obvezuje, da se bo zdravstveno prosvetlil in osvestil. Žal tega ne upoštevamo, ko gre za financiranje zdravstva. Čeprav zanj namenjamo veliko denarja, ga je še vedno premalo. Veliko pa bomo naredili, če bomo uspeli z zdravstvenim prosvetljevanjem. Zdravstveno prosvetljevanje bo ro- dilo uspehe samo, če bo povezano s celovitim zdravstvenim var- stvom ob tesnem sodelovanju vseh zdravstvenih služb. Služba zdravstvenega prosvetljevanja in vzgoja mora sodelovati s šolami vseh smeri, v prvi vrsti pa z osnovnimi, ker prav osnovnošolski otro- ci oblikujejo svoje življenjske ter higienske navade. Osnovni cilj zdravstvenega prosvetljevanja in vzgoje je poma- gati vsem ljudem, da bi sami varovali svoje zdravje, jih usposobiti za aktivno sodelovanje s skupnostjo za ohranitev in napredek zdravja vsega naroda, za preprečevanje in zatiranje bolezni, za zdravljenje in rehabilitacijo obolelih. Tega so se zavedali tudi v TOZD Osnovno zdravstveno varstvo v Ptuju, ko so s programom zdravstvene vzgoje seznanili 150 organizacij združenega dela. kra- jevnih skupnosti, šol in društev. Pričakujejo, da jih bodo delovni lju- dje in občani v teh prizadevanjih podprli ter program dopolnili. Ob koncu velja še posebej poudariti, da je zdravstvena kultura prvi pogoj uspešnosti zdravstvene službe in vseh zdravstvenih ter sa- nitarnih ukrepov, ki se jih skupnost loteva. Niti najbolje organizira- na in opremljena zdravstvena služba, niti najnaprednejša zdrav- stvena zakonodaja ne moreta doseči uspeha, če skupnost in upo- rabnik nista zdravstveno prosvetljena — vzgojena, da bi znala izra- biti usluge zdravstvene službe. Star kitajski pregovor pravi: »Uči ljudi loviti ribe, ne pa da čakajo na to, kaj bodo dobili.« Majda Goznik Jugoslovanska košarkarska reprezentanca jutri v Ptuju v športni dvorani Center bo jutri (15. maja) ob 19. uri zanimivo meddržavno košarkarsko srečanje med najboljšimi jugoslovanskimi in nemškimi košarkarji. Varovanci Krese Čosiča so v nedeljo sklenili priprave na Rogli in se preselili v Maribor, kjer nadaljujejo priprave v dvorani Tabor. Trenirajo dvakrat dnevno, odigrali pa bodo tudi dve srečanji z reprezentanco Zvezne republike Nemčije, ki se je v zadnjih letih pri- ključila najboljšim evropskim ekipam. Uspeh ji je prineslo evropsko prvenstvo v Franciji, kjer so bili peti. Jugoslovanska reprezentanca je bila le sedma. Letos računa na najboljša mesta. Ptujčanom se bodo predstavili Dražen in Aleksander Petrovič, Cvjetičanin, Divac, Vrankovič, Radovanovič, Kukoč, Paspalj in dru- gi. Za tekmo je na voljo 1500 vstopnic po dva tisoč dinarjev. S proda- jo je košarkarski klub, ki je organizator srečanja, pričel v ponedeljek, 11. maja. ^q Ob prazniku nova tovarna Krajani haloške krajevne skupnosti Majšperk so v soboto, 9. maja, praznovali. Slavje ob krajevnem prazniku je bilo večje kot običajno, saj so odprli Planikino Tovarno obutve, pomembno pridobitev. V njej bodo do konca tega srednjeročnega obdobja za- poslili 450 delavcev, takrat naj bi tovarna začela de- lati s polno zmogljivostjo. Nova tovarna je stala z opremo vred okrog 1,5 milijarde dinarjev, sredstva zanjo pa so združili občinski sklad za nova delovna mesta. Planika iz Kranja, Konus iz Slovenskih Ko- njic in banke, izvajalci pa so pomagali s posojili. Ker je bila tovarna zgrajena v dogovorjenem roku in brez večjih podražitev, velja pohvaliti Gradisovo te- meljno organizacijo Gradnje s kooperanti. Za opra- vljeno delo jim je direktor Tovarne obutve Franci Žula izročil priznanje. Krajani in številni ugledni gostje iz republike, med njimi sta bila tudi Andrej Marine in Lojze Bri- ški, člana Predsedstva SR Slovenije, so iz besed go- vornikov razbrali, da Planika uspešno gospodari. Zadovoljni so z izvoznimi rezultati, domače gospo- darske razmere pa žal niso voda na mlin dobrih go- spodarjev, posebno izvoznikov. Kljub temu si v Pla- nikinem kombinatu prizadevajo za čimboljše delo in za dobre poslovne rezultate, k temu pa prispeva svoj delež tudi majšperška tovarna, ki jo je v soboto odprla Vida Krapše, predsednica delavskega sveta temeljne organizacije. Majšperčani so praznik izkoristili tudi za izroči- tev priznanj Osvobodilne fronte in krajevne skupno- sti, kulturni program pa so pripravili Ptujski pihalni orkester, moški pevski zbor DPD Svoboda Maj- šperk ter osnovnošolci in mladina iz te krajevne skupnosti. Brez dvoma so prebivalci te haloške skupnosti za- dovoljni z novo pridobitvijo, veselijo pa se tudi načr- tovane gradnje bencinske črpalke in obnovljene ki- nodvorane. Notranjost dvorane so že uredili, do po- letja pa bo prenovljeno tudi pročelje, tako da bo v stavbi zaživelo kulturno življenje. N. Dobljekar Slika: Martin Ozmec Knjiga, kdo bo tebe bral? Ljudska in študijska knjižnica Ptuj mora do 1990. leta zagotovi- ti ustrezne kadrovske, prostorske in materialne pogoje, če hoče ohraniti status matične knjižnice. V 1987. letu pa se knjižnica od načrta, ki ga je moralno podprl tudi občinski izvršni svet prejš- njega mandata, krepko oddalju- je. Denarja za nakup računalni- ške opreme, ki naj bi posodobila celo te kulturne ustanove, v kul- turni skupnosti ni. Denarja za nove zaposlitve ni dovolj — po besedah najbolj odgovornega moža v občini, izrečenih na skupščini kulturne skupnosti, naj bi knjižnici namenjen denar raje dali za gradnjo vaškega kulturne- ga doma. Ureditev novih prosto- rov za knjižnico je vprašljiva, ker stanovanjska skupnost itima na- domestnih stanovanj za tiste, ki sedaj žive v malem gradu, kjer naj bi po novem domovala knjiž- nica. Najbolj pa zaskrbljuje zad- nja vest — knjižnica nima denar- ja za nakup knjig. Že mesec dni niso kupili niti ene knjige! Dobi- vajo le obvezni primerek, vendar ga bodo dobivali le, če bodo ohranili status matične knjižnice. Slabo se piše knjigi! Posamez- niki zaradi visokih cen knjig ne morejo kupiti, zato zahajajo v knjižnico. Tam si sicer sedaj lah- ko izborijo obvezni primerek, vendar ... za branje knjige je po- treben čas, pa naj bo leposlovna ali strokovna. Knjižnica bi mora- la glede na normative letos obo- gatiti svoj knjižni fond za 800 no- vih knjig. Lani so jih izposodili bralcem 93.500, med temi precej novih leposlovnih in strokovnih. Kako bo letos, ne ve nihče! Kak- šne bodo posledice krčenja pro- gramov na področju kulture? Ve- čina akcij je takorekoč črtana, še za redno, osnovno dejavnost ni denarja. Brez kulture ni naroda in kultura je edina stalnica v člo- vekovem življenju, saj ga sprem- lja od rojstva do smrti. Knjiga je ena osnovnih kulturnih dobrin, ki človeka bogati in širi njegovo obzorje, njegovo vedenje o bitju in žitju! Močno dvomim, da bo- mo na račun kulture in ostalih družbenih dejavnosti, kjer krči- mo programe in osebne dohodke zaposlenih, rešili naše gospodar- stvo! Nerazgledani, kulturno ne- osveščeni ljudje ne bodo več in bolje delali, nasprotno! Prizade- vali si bodo čim več zaslužiti na črno, neobdavčeni dohodek pa porabiti za materialne dobrine, ki človeku sicer nudijo višji stan- dard, ljudi pa odtujujejo in jih spreminjajo v samopašne zado- voljneže. Zadnji dogodki v Jugo- slaviji in Sloveniji dovolj pre- pričljivo kažejo, kam nas vodi pot, ki smo jo sedaj ubrali. Preše- ren in Cankar se obračata v gro- bu, nekateri lajamo, a se bojimo, da bo šla karavana dalje . . . Nevenka Dobljekar Več narediti in manj porabiti To je bila glavna vsebina dalj- še razprave na seji Predsedstva OK ZKS Ptuj. To je 7. maja obravnavalo aktualna vprašanja gospodarjenja in delitve osebnih dohodkov po interventnih zako- nih. Za uvod v razpravo je Jože Botolin, predsednik IS SO Ptuj, člane predsedstva seznanil s pr- vimi podatki, sicer še neuradni- mi, o gospodarskih gibanjih v le- tošnjem prvem trimesečju. Iz njegovega izvajanja povze- mamo, da je dohodek porasel za 132%, čisti dohodek za 122%, poslovni sklad pa le za 48 %. Za- skrbljujoči so podatki o izgubi, ki je narasla kar za 206 % in zna- ša 1,3 milijarde din, skupaj z elektro gospodarstvom pa 1,9 milijarde din. Izgubo ima večina tozdov s področja kmetijstva in gradbeništva, kar je tudi razum- ljivo, saj je njihova proizvodnja sezonska, kljub temu pa je izgu- ba krepko višja kot lani. Fizični obseg proizvodnje je bil povečan komaj za 0,3 %, pov- prečno povečanje v SRS pa je 1,8 %. To je toliko bolj zaskrblju- joče, saj je zaposlenost v gospo- darstvu ptujske občine letos za 3,5 % večja kot v lanskem prvem trimesečju. Osebni dohodki so nominalno porasli za 122,8%, realno pa za 12,5% glede na lansko prvo tri- mesečje, od tega v gospodarstvu za 118,2 %, v družbenih dejavno- stih pa kar za 146,5 %. Kljub te- mu OD v družbenih dejavnostih zaostajajo za gospodarstvom, vi- sok odstotek rasti je zaradi us- kladitev, izvedenih v decembru lanskega leta. V razpravi so člani predsedstva opozarjali predvsem na težko materialno stanje v družbenih dejavnostih. Po razpravi je Predsedstvo OK ZKS priporočilo subjektivnim si- lam v združenem delu, da mobi- lizacijsko delujejo pri usmeritvi vseh naporov za večjo in kako- vostnejšo proizvodnjo, za boljše delo in racionalnejše poslovanje. Zlasti v družbenih dejavnostih je treba izkoristiti vse možne racio- nalizacije za izboljšanje kakovo- sti storitev, preučiti pa je treba tudi možnosti, da se z omejeva- njem sredstev uskladijo tudi pra- vice (gre predvsem za zdravstvo in socialno varstvo). »Za manj denarja manj muzike« je pri- pomnil eden od razpravljalcev. Razprava na seji Predsedstva OK ZKS je bila le priprava na sejo Občinskega komiteja, ki se bo sestal predvidoma 23. maja, o gradivu razpravljal in sprejel konkretne naloge in usmeritve in te bodo obvezne za člane ZK. Povezano s tem so tudi priporo- čili, da je treba čimprej uskladiti samoupravne akte s področja osebnih dohodkov z določili družbenega dogovora in jih zače- ti izvajati takoj, ko bo znana me- todologija. FF TGA odobreno dodatno posojilo Dela pri izvedbi obsežnega projekta modernizacije proizvodnje primarne- ga aluminija v TGA Kidričevo potekajo nemoteno naprej. V novi elektrolizi C že vgrajujejo opremo, prav tako v objektih za proizvodnjo predpečenih anodnih blokov. Sicer pa se okoli 350 zunanjih delavcev raznih strok nenehno trudi, da bi z deli čimprej končali. Trenutno pa je najpomembnejša novica, da je Kredit- na banka Maribor odobrila TGA dodatno posojilo v znesku 4.386.000.000 di- narjev za prekoračitve pri naložbah za modernizacijo proizvodnje. Kot smo po- ročali, so zaradi visoke inflacije in nenehnih podražitev v TGA pred kratkim iz- delali rebalans plana predvidene predračunske vrednosti investicije. Z odobre- nim kreditom so si zagotovili nadaljni nemoten potek gradnje. -OM 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 14. maj 1987 — TEDNIK Srebrni jubilej sindikata obrtnih delavcev z dvema prireditvama — razstavo fotografij in pisnega gradiva v Delavskem domu Franca Krambergerja v Ptuju in slavnostnim zbo- rom v gostišču Roškar v Hajdošah so delavci v obrti počastili 25-letni- co. Ustanovni občni zbor je bil 10. septembra 1961, vodil pa gaje Jo- že Fece. Vodstvo organizacije, povezovala je delavce v obrti in vajen- ce, so zaupali Stanku Kosiju, takratnemu pomočniku pri fotografu Langerholcu. Z ustanovitvijo osnovne organizacije se je pričelo organizirano strokovno, politično in sindikalno osveščanje delavcev v obrti. Vse delo so opravljali zunaj rednega delovnega časa, največkrat ob nede- ljah. V obdobju, ko je organizacijo vodil Dušan Gabrovec, so v glav- nem obravnavali kolektivno pogodbo. Leta 1974 so ustanovili sklad za dopolnilno izobraževanje delavcev na področju samostojnega osebnega dela, da bi se ob delu izobraževalo čimveč delavcev. V času njegovega skoraj desetletnega predsednikovanja so delavci v obrti pr- vič prejeli tudi stanovanjske kredite. Jože Golub je osnovno organizacijo vodil od leta 1975 do 1979. V njej je delovalo od 100 do 150 delavcev. Ovira za boljše delo je bil tudi prostor, v glavnem pa so se sestajali v prostorih Občinskega sin- dikalnega sveta. V obdobju Mirke Murate, predsednikovati je pričela leta 1984, se je v organizacijo vključilo že skoraj 600 delavcev od 730, kolikor jih zaposlujejo obrtniki. Delavci se vs bolj zavedajo pomena delovanja organizacije: je podpisnica temeljev planov samoupravne stanovanj- ske skupnosti v občini, prek sklada nosilka dopolnilnega izobraževa- nja, prav tako organizatorka oddiha, rekreativnih in drugih dejavno- sti. Najpomembnejša pa je njena vloga pri kolektivni pogodbi. Ome- niti velja še njeno vlogo pri skupni porabi zunaj obratovalnice. V Hajdošah se je zbrala skoraj tretjina zaposlenih v obrti. Po uvodnem pozdravu folklorne skupine Osnovne šole Bratov Štrafela iz Markovec in ptujskega noneta Obrtnega združenja Ptuj je govoril predsednik republiškega odbora sindikata delavcev v obrti Jože Had- ler. Pohvalil je dejavnost ptujske organizacije, v Sloveniji je pričela delovati med prvimi, in ji zaželel tudi v bodoče veliko uspehov. Slavnostni zbor so pozdravili še: predsednik Občinskega sveta ZSS Ptuj Stanko Debeljak, prvi predsednik osnovne organizacije Stanko Kosi in predsednik Obrtnega združenja Ptuj Lojze Kaučič. Sklenili so jo s podelitvijo priznanj za dolgoletno uspešno delo v osnovni organizaciji. Izročili so jih: Feliksu Bagarju, Danilu Maste- nu, Obrtnemu združenju, Mirku Bizjaku, Stanku Kosiju, Tomislavu Kolarju, Dušanu Gabrovcu, Jožetu Golubu, Kristini Polajžer, Džurd- ži Lavri, Danici Zorčič, Liziki Mlakar, Karlu Hofmanu, Alojzu Ri- žnarju, Danijelu Kekcu, Ivanki Krajnc, Danici Čurin, Mirki Murati in Rudiju Potrču (ta je prejel priznanje za delo sklada za dopolnilno izobraževanje delavcev). Mirka Murata in Stanko Kosi sta prejela tu- di priznanje Občinskega sveta Zveze sindikatov. Na osrednji prvomajski proslavi v Ptuju pa so osnovni organiza- ciji sindikata delavcev v obrti izročili srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije za večletno vzorno in učinkovito delovanje pri uresničeva- nju interesov članstva Zveze sindikatov Slovenije in Jugoslavije. V spomin na 25-letnico so izdali tudi brošuro, v katero so strnili najpomembnejša poglavja iz četrtstoletnega dela. Prejel jo bo vsak za- posleni v obrti. Na sobotnem zboru so nagradili še najstarejšega de- lavca v obrti Ignaca Očišnika za 35-letno delo pri zasebnikih. Na 25-letnico osnovne organizacije bodo delavce v obrti spomi- njali tudi prijetni trenutki z družabnega srečanja. Za veselo razpolože-' nje je skrbel ansambel Pomlad iz Ptuja. MG m 18. PRAZNIKU MESTA PTUJA Začetek novega obdobja v energetski oskrbi Osmega maja je predsednik poslovnega odbora za oskrbo mesta Ptuja s plinom Dra- go Vobner prižgal veliko plamenico in s tem predal namenu plinsko omrežje pri kotlarni v Rabelčji vasi zahod. S tem se je začelo no- vo obdobje v energetski oskrbi mesta. Razvoj plinskega omrežja je nakazala že študija o dolgoročnem razvoju energetike v Ptuju, z gradnjo prve etape pa so pričeli leta 1985. Zgrajena je glavna prevzemna merilna re- gulacijska postaja za mesto s propustnostjo 8700 kubičnih metrov plina na uro, 3,4 kilo- metra plinovoda in dve odcepni postaji. Gla- vni investitor Mariborska plinarna je z občin- sko komunalno in stanovanjsko skupnostjo. Perutnino ter interesno skupnostjo za nafto in plin zagotovila 400 milijonov dinarjev; pri tem je slednja prispevala 120 milijonov di- narjev nepovratnih sredstev. Iz skupne kotlarne bosta plin dobili stano- vanjska soseska Rabelčja vas — zahod in mesnopredelovalni center Mesokombinata Perutnine Ptuj. V drugi etapi naj bi plin pri- peljali do ostalih porabnikov. Prej pa bo po- trebno ustanoviti enotno izpostavo in pripra- viti nadomestni energetski vir; vsi energetski objekti imajo namreč rezervo drugih virov za dvajset dni. Kot je dejal predsednik poslov- nega odbora za oskrbo Ptuja s plinom bodo v vseh novih blokih že pripravili plinske insta- lacije. V tem trenutku manjka povezovalec za nadaljnjo gradnjo plinskega omrežja. Na otvoritveni slovesnosti sta govorila predsednik komiteja za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občine Ptuj Janez Bel- šak ter direktor Mariborske plinarne Stane Kegl. Zahvalil se je za sodelovanje in pomoč pri gradnji. Posebna priznanja je Mariborska plinarna dodelila Skupščini občine Ptuj, ko- munalni in stanovanjski skupnosti, Meso- kombinatu Perutnini, republiški interesni skupnosti za nafto in plin, Petrolu — DO Ze- meljski plin. Komunali, gradbeništvu in pro- metu tozdu Projekta inženiring in Indu- strijskemu montažnemu podjetju Maribor. Letos bo do porabnikov prišlo že milijon kubičnih metrov plina, v letu 1990 osem in leta 2000 deset milijonov. MG Ne sprejmimo vsega, kar nam ponujajo v Ptuju je bil pred tednom posvet s pred- sedniki osnovnih organizacij in konferenc OO ZSS in najodgovornejšimi delavci za po- dročje samoupravljanja v združenem delu, da bi se dogovorili o organiziranju javne raz- prave o spremembah in dopolnitvah zakona o združenem delu. Uvodničarji so poudarili, da naj tokrat ne obvelja praksa, po kateri smo sprejemali vse, kar je bilo predlagano češ, saj tako ni moč ni- česar spreminjati, je že vse dogovorjeno in podobno. Njihova skupna ocena je, da so ponujene rešitve sprememb v omenjenem za- konu zelo slabe in da gre v bistvu za še večji normativizem, kot smo ga imeli, in za manj samoupravljanja. Pa tudi za to, da smo se do- slej v sindikatih vse preveč postransko lote- vali ponujenih rešitev ob raznih zakonih, ki smo jih že včasih tudi po enem mesecu pono- vno spreminjali ali dopolnjevali. Ce je po- trebno, počakajmo tudi pet let in sprejmimo take spremembe, ki bodo stvari res spremeni- le, ne pa ponujeni osnutek, ki je v bistvu ohranjevanje etatističnega načina samoupra- vljanja in to se je tistim, ki so ga predlagali, tudi očitno posrečilo. Za področje družbenih dejavnosti, uprav- nih organov, družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih interesnih skupnosti bodo javne razprave od 3. do 11. junija v srednje- šolskem centru in delavskem domu Franca Krambergerja. Na omenjenem posvetu je bila še beseda o usklajevanju samoupravnih aktov s sprejeti- mi spremembami in dopolnitvami družbenih dogovorov o pridobivanju in delitvi dohodka ter o nekaterih drugih aktualnih nalogah sin- dikata na področju gospodarjenja in socialne politike. »Še dobro, da imamo interventne zakone,« smo lahko med drugim slišali predsednika občinskega izvršnega sveta Jožeta Botolina, ki je pojasnjeval gospodarsko situacijo v pr- vem četrtletju letošnjega leta v ptujski občini in pri tem poudaril, da bi lahko delili še manj kot smemo. Že podatek, da je bila skupna rast dohodka v primerjavi z enakim obdob- jem lanskega leta 132 odstotkov, rast osebnih dohodkov pa 151, dovolj zgovorno pove, da še bolj spodkopavamo svojo akumulacijo, da bomo jutri imeli še manj. Izgube se povečuje- jo, za 206 odstotkov so večje kot lani v tem času. To je seveda ena plat, žalostna, vendar res- nična, ob kateri mora biti zaskrbljen vsak do- ber in preudaren gospodar. Kaj pa druga? Kako dolgo bomo ob tem še zmogli obdržati znosen način življenja ob vse večjih cenah najosnovnejših artiklov, ki jih potrebuje dru- žina, zlasti še otroci, za normalno življenje, oziroma človeku spodobno preživetje v druž- bi kot je naša, v kateri nebi smeli poznati iz- koriščanja in razlik, vsaj takšnih ne, kot jih v resnici poznamo. mš Lani 3398 odvzemov krvi Na letni skupščini so se minu- lo soboto zbrali tudi delegati iz krajevnih organizacij Rdečega križa ptujske občine, da bi tako delovno obeležili svetovni dan Rdečega križa — 8. maj in obe- nem tudi teden Rdečega križa. Skupščina pa je bila tudi prilož- nost za ocenitev opravljenega in za načrtovanje dela v letošnjem letu. V ptujski občini deluje 33 kra- jevnih organizacij Rdečega križa s skoraj deset tisoč člani. V os- novnih šolah je osem tisoč mla- dih članov, v srednjih pa 2100 mladine Rdečega križa, poleg te- ga pa še 35 aktivov v organizaci- jah združenega dela. V tej humanitarni organizaciji bodo tudi letos izvajali delo na najrazličnejših področjih, zlasti pri usposabljanju prebivalstva za nudenje prve pomoči in varstva ob elementarnih nesrečah, vzgoj- no-zdravstvene in socialne dejav- nosti, prostovoljnega krvodajal- stva in dela z mladimi. Naj k te- mu dodamo še podatek, da so v lanskem letu opravili v ptujski bolnišnici 3398 odvzemov krvi, od tega iz krajevnih organizacij RK 689 in iz združenega dela 2709. Med krajevnimi organiza- cijami so bili najuspešnejši Cir- kovčani s 153 odvzemi, iz zdru- ženega dela pa krvodajalci iz TGA Kidričevo s 520 odvzemi krvi. mš Tretji dan vrtca Pred tremi leti se je ptujska VVO poimenovala po padlem kurirju Miranu Sagadinu. V spomin na ta dan so letos pripravili že tretji dan vrtca, namenili so ga predstavitvi dejavnosti, obenem pa so se spomnili tovarišic, ki že deset, dvaj- set in trideset let z veliko ljubeznijo skrbijo za naše otroke. Ptujska Vzgojno-varstvena organizacija sodi med največje v Sloveniji, po nekaterih svojih značilnostih pa je med prvimi. Sto enajst oddelkov je organizi- ranih v šestnajstih stavbah, za skoraj 2400 otrok pa skrbi 255-članski kolektiv. Ravnateljica Boža Bratuž je na slavnostni seji samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij spomnila tudi na dosežke zadnjih let: vrtec v Gorišnici in štiri nove oddelke v Rajčevi v Ptuju. Na seji je sodeloval tudi brat Mirana Sagadina Zvonko Sagadin z ženo. Zahvalil se je za povabilo, tovariši- cam in vsem, ki skrbijo za otroke, pa zaželel veliko delovnih uspehov. Slavnostni zbor je pozdravila tudi predstavnica Zavoda za šolstvo Maribor. V imenu skupščine občine in občinskih družbenopolitičnih organizacij je govo- ril podpredsednik Občinskega sveta Ervin Hojker. Mojca Poljanšek se je zahva- lila za sodelovanje v imenu Osnovne šole Olge Meglic. Jubilejne nagrade so letos prejele naslednje tovarišice: Anka Fištravec Da- rinka Barin Turica, Olga Bezjak, Zeljka Breznik, Dragica Primožič, Neža Sešo, Alojzija Kelenc, Rozalija Lovrec, Marija Janžekovič, Marija Cafuta, Veronika Prid!, Tinka Kostanjevec, Marjana Ljubeč, Ivanka Pihler in Irena Krajnik. Naj- višji jubilej je dosegla Irena Krajnik, z otroki dela že trideset let. Tretji dan vrtca so obogatili tudi otroci. Skupaj s tovarišicami so pripravili razstavo izdelkov na temo »Telovadimo« in prireditev: »V naših rokah so sre- ča, radost in zdravje otrok.« MG- Osrednja slovesnost v Spuhlji Osrednja slovesnost v počasti- tev skupnega praznika vseh enaj- stih krajevnih skupnosti mesta Ptuja je bila v petek, 8. maja, v domu krajanov v Spuhlji, kjer so se poleg domačinov zbrali tudi številni predstavniki družbeno političnih organizacij ter skup- ščine občine Ptuj. Podpredsed- nik izvršnega sveta SO Ptuj Stan- ko Brodnjak je v slavnostnem govoru obudil spomine na čase izpred 42 let, ko je bil Ptuj osvo- bojen izpod fašističnega jarma, opozoril pa je tudi na sedanje naloge. Ob prazniku mesta Ptuja so iz- ročili plakete, priznanja, ter bro- naste znake osvobodilne fronte. Plakete so prejeli: Dom upoko- jencev Ptuj — Muretinci, Gasil- sko društvo Spuhlja, Gostilna Breg, Janko Kolarič iz KS Spuh- lja, Mimica Korpar iz KS Bratje Reš, Janko Meglic iz KS Budina — Brstje, Franc Premužič iz KS Turnišče, Srečko Šneberger iz KS Jože Potrč, Anton Zebec iz KS Tone Žnidarič ter Milan Zu- pane iz KS Franc Osojnik. Bronaste znake OF pa so pre- jeli: Bogomir Bezjak, Zinka Gaj- zer, Branko Zupanič, Franc Žin- ko, Štefan Pavlinek, Ivan Beze- Ijak, Anica Bombek, Franc Ke- lenc, Milena Kajšnik, Jasmina Preac, Darko Stropnik, Nežka Kralj, Edvard Popošek in Janko Bohak. Poleg tega so podelili tu- di več deset priznanj ptujskega turističnega društva za urejanje okolja. Ob domu gasilcev v Spuhlji so v počastitev praznika odprli tudi nov prizidek, ki ga bodo uporabljale tudi organiza- cije in društva v KS. Praznični kulturni spored pa so prispevali učenci OŠ Toneta Žnidariča, mo- ški pevski zbor iz Markovec in recitatorji. Med drugim so si ogledali tudi zanimiv video film Tinčka Ivanuše »F*tuj mesto — muzej«. V počastitev praznika mesta Ptuja bo od 21. do 25. maja v pa- viljonu Dušana Kvedra razstava cvetja, 22. maja pa bodo na stre- hi SŠC Ptuj priključili antenski stolp za kabelsko televizijo. -OM Po določilih 5. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke funkcionarjev so udeleženci tega družbenega dogovora dolžni obveščati javnost o osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke funkcionarjev ter o višini njihovih osebnih dohodkov Predsedstvo skupščine Samoupravne stano- vanjske skupnosti občine Ptuj. Zaradi navedenega objavljamo na- slednjo tabelo: Popravek v javnem razpisu, ki ga je ob- javil Sklad stavbnih zemljišč ob- čine Ptuj v časopisu Tednik 4/12-1986, se v 1. točki razpisa pod zap. št. 7 vpisana št. pare. 1107/9 pravilno glasi pare. št. 1107/1 v izmeri 561 m', k. o. Hajdina, katere vrednost znaša 1.400.074 din. SJclad stavbnih zemljišč občine Ptuj TEDNIK -1^- »"ai ^987 SESTAVKI IN KOMENTARJI — 3 Veliko prvomajsko slavje v Ptuju Ptujski pihaini orkester in no- net Obrtnega združenja sta zače- la letošnje prvomajsko slavje, ki je bilo pred ptujskim gasilskim domov, organiziral pa ga je Ob- činski svet Zveze sindikatov in počastil 50-letnico prihoda Tita na čelu KPJ, ustanovna kongresa KP Hrvatske in Slovenije in 25-letnico srečanj bratstva in pri- jateljstva, ki so se 23. aprila 1962 leta začela v občini Ptuj. To je v uvodnem pozdravu poudaril Stanko Debeljak, predsednik OS ZSS, nato pa Slavko Uršič, pred- sednik Zveznega odbora sindika- ta delavcev kovinske in elektro- industrije. Govoril je še o najak- tualnejših nalogah, ki so pred vsemi delovnimi ljudmi in obča- ni, da končno prebrodimo že predolgo obdobje stagnacije in celo nazadovanja. Zaslužnim osnovnim sindikal- nim organizacijam in sindikal- nim delavcem so podelili dvajset srebrnih znakov ZSS in pri tem upoštevali predvsem tiste kandi- date, ki so v daljšem obdobju ne- prekinjeno dosegali nadpovpre- čne rezultate in uspehe pri ures- ničevanju interesov in samou- pravnih pravic delavcev. Ta pri- znanja so letos prejeli: OO ZSS TOZD Vzdrževanje v TGA Ki- dričevo, OO ZSS Železniške po- staje Ptuj, OO ZSS obrtnih de- lavcev na področju samostojne- ga osebnega dela v občini Ptuj, OO ZSS OŠ Franca Osojnika in OO ZSS Konus-TOZD Blagovna hiša Ptuj, iz sindikata delavcev kovinske in elektroindustrije ob- čine Ptuj pa: Stanislav Cuš iz DO Hiko Olga Meglic, Daniel Koletnik iz TGA Kidričevo, Vla- dimir Koritnik iz Iskre Delte-PE Ptuj, Robert Muhič iz Agisa, Franc Sagadin iz TGA Kidričevo in Dušan Žnidarič iz Agisa, iz sindikata delavcev v kmetijstvu in živilski industriji Alojz Tovor- nik iz TOZD Comerce Perutni- na, iz sindikata delavcev tekstil- ne in usnjarskopredelovalne in- dustrije Ivan Lampret iz MTT Tovarne volnenih izdelkov Maj- šperk, iz sindikata delavcev pro- meta in zvez Anton Hrga iz Cer- tusa-TOZD v Ptuju, iz sindikata delavcev komunalnega in stano- vanjskega gospodarstva Albin Pišek iz TOZD Vodovod in ka- nalizacija, iz sindikata delavcev v trgovini Terezija Žitnik iz Mi- pa, iz sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti občine Ptuj Ivan Sumandl, iz sindikata delavcev zdravstva in socialnega varstva dr. Jožica Reberc iz TOZD Zobozdravstvena služba in iz sindikata delavcev družbe- nih dejavnosti in državnih orga- nov Štefan Hajduk iz KS Heroja Lacka Rogoznica. Koordinacijski odbor za so- delovanje bratskih občin SR Hr- vatske in Slovenije pa je podelil še Listino bratstva in prijatelj- stva, ki so jo letos prejeli delavci Postaje milice Ptuj, Ervin Hojker in Jože Kodrič. Osrednja prvomajska proslava v Ptuju je bila sklenjena še s pri- srčnim kulturnim programom, v katerem so nastopali nonet Obrt- nega združenja, učenci OŠ Olge Meglic ter folklorna skupina in tamburaški orkester KUD Jedin- stvo iz bratske občine Ivanec. Organizatorji so tudi letos poskr- beli za kresovanje in prvomajsko srečanje delavcev ob glasbi Ptuj- skega instrumentalnega ansam- bla in strežbi članov gasilskega društva. Sknpni posnetek letoSajih dobitalkov srebrnega znaka Zveze sindikatov Slovenije. Foto: M. Ozmec Slavnostni govornik Slavko Uršič, predsednik Zveznega odbora sindika- ta delavcev kovinske in elektroindustrije Jugoslavije. Foto: MO Franc Fideršek — nagrajenec OF Med letošnjimi dobitniki zlate- ga znaka Osvobodilne fronte je tudi Ptujčan Franc Fideršek. Mnogi ga poznajo kot izredno aktivnega družbenopolitičnega delavca in odgovornega uredni- ka Radia-Tednika Ptuj. Rodil te je 1924. leta v Nadolah. Že med narodnoosvobodilnim bojem se je vključil v delo Osvobodilne fronte, potem ko se je ranjen vr- nil v domovino z vzhodne fronte, kamor so ga poslali po mobiliza- ciji v nemško vojsko. Po osvoboditvi je bil tajnik KNOO Nadole in zatem tajnik KLO Žetale in pomočnik pover- jeništva za kmetijstvo v Ljutome- ru. Leta 1947 je bil sprejet v SKOJ, leto kasneje pa v Komu- nistično partijo. Franc Fideršek je vsa leta, tudi sedaj, ko je upokojen, aktivno delal v krajevni skupnosti, v So- cialistični zvezi in Zvezi komuni- stov. Opravljal je pomembne funkcije, ob tem pa zadnjih deset let pred upokojitvijo opravljal delo odgovornega urednika po- krajinskega časnika Tednik in lo- kalne radijske postaje Ptuj. So- delavci ga poznamo kot izredno marljivega in vestnega človeka z velikim, skorajda enciklopedi- čnim znanjem. Marsikaj nas je naučil, predvsem o polpretekli zgodovini ptujskega območja. S pomočjo arhivskih virov in svo- jega izrednega spomina je napi- sal nadaljevanko Delegat Nace, v kateri je bralcem Tednika raz- kril mnoge zanimive dogodke iz prvih let svojega službovanja. Čeprav je zadnjih deset let služ- bovanja preživel v krogu mladih, vročekrvnih novinarjev, kar je povzročilo marsikdaj tudi »gene- racijske« spore v redakciji, je vedno našel pravo besedo, ko je bilo potrebno razjasniti proble- me, pred močjo argumentov pa ni nikoli klonil kot poraženec, temveč kot preudaren in preka- ljen aktivist priznal zmoto. Upokojitev zanj ne pomeni za- služenega počitka po skoraj štiri- desetih letih dela. Se vedno je iz- redno aktiven dopisnik Tednika in radia, poleg tega pa opravlja številne funkcije, v tem mandatu je tudi predsednik zbora kraje- vne skupnosti, aktivno deluje v Zgodovinskem društvu in v Ko- ordinacijskem odboru za sodelo- vanje med bratskimi občinami in tako dalje. Zagotovo je zaslužil visoko priznanje Osvobodilne fronte, za kar mu izrekamo iskre- ne čestitke. N. D. Franc Fideršek (foto M. Šneber- ger) Predsedstvo 80 Ptuj v torek, 5. maja, seje na redni seji sestalo Predsedstvo Skupščine občine Ptuj. Ocenili so odmeve na zasedanja zborov občinske skup- ščine, ki so bili v aprilu, zlasti poročila o delu skupščine, izvršnega sveta in upravnih organov. Na podoben način naj bi obravnavali tudi poročila o delu pravosodnih organov, ki bo na dnevnem redu zborov občinske skupščine v maju. Na seji so namreč sklenili, da predsedniki skličejo seje zborov za 26. in 27. maj in določili dnevni red, ki bo ob- segal okoli 18 točk. FF ŽE ENAJSTIČ NA TRADICIONALNEM POHODU Dan osvoboditve fronte slovenskega naroda smo občani in delovni ljudje ptujske občine pro- slavili že v soboto, 25. aprila, ko smo se ponovno v petih odredih (Lackovem, Krambergerjevem-Slo- venskogoriškem, Osojnikovem, Kvedrovem in Sa- gadinovem) množično podali na pot v Mostje, na prizorišče poslednjega boja Slovenskogoriških- Lackovih partizanov. Mladi so tudi tokrat v družbi borcev, delavcev, kmetov, gostov iz hrvatskih ob- čin, vojakov in drugih podoživljali trenutke izpred nekaj desetletij, se ustavljali ob spominskih obo- ležjih in se nato skupno poklonili junakom, ki so v tem mirnem in lepo urejenem kotičku Slovenskih goric, v gozdičku Laze, umrii pod okupatorjevimi streli 8. avgusta 1942. leta. Slavnostni govornik je bil Lojze Briški, član predsedstva SR Slovenije, srebrni znak — prizna- nje OF pa so prejeli: občinska sveta ZSH Varaž- din in Cakovec ter kolektiv Tovarne volnenih iz- delkov Majšperk, KO ZZB NOV Jožeta Potrča Ptuj, krajevna skupnost Destrnik in gasilsko dru-' štvo Sobetinci, med posamezniki pa Mateja Bel- šak iz KS Olge Meglic, Anton Bratušek iz KS Cir- kulane, Zvonko Jager iz KS Ptujska Gora, Boris Jazbec iz KS Žetale, Janko Matjašič iz KS Juršin- ci, Franc Meško iz KS Gorišnica, Dragica Nunčič iz Frankfurta, Mirko Obran iz KS Zavrč, Janko Orlač iz KS Toneta Žnidariča Ptuj, Francka Petro- vič iz KS Dolena, Štefka Pušnik iz KS Borisa Zi- herla Ptuj, Vida Toš iz KS Vitomarci, Štefan Vido- vič iz KS Hajdina in Branko Voljč iz KS Bratov Reš Ptuj. Zborovanje je bilo sklenjeno s kulturnim pro- gramom, ki so ga izvedli učenci OŠ Olge Meglic ter člani folklorne skupine in tamburaškega orke- stra KUD Rudar Glogovc iz bratske občine Ko- privnica. mš Letošnji dobitniki srebrnega znaka OF. Foto: MO Na Jeruzalemu podelili srebrne znake in jubilejna priznanja Letos se je 1. maja na Jeru- zalemu zbralo več kot tisoč ljudi, lani osemsto. Veliko prvomajsko praznovanje je pripravil Občin- ski svet Zveze sindikatov Ormož. Slavnostni trenutek je poleg or- moškega pihalnega orkestra olepšal še središki. Na izročilo prvega maja je spomnil predsednik Občinskega sveta Zveze sindikatov Otmar Medik. V nadaljevanju so pode- lili šest srebrnih znakov Zveze sindikatov za dolgoletno požrt- vovalno in ustvarjalno sindikal- no delo. Prvomajski zbor so imeli na Jeruzalemu tudi delavci Slovina- Kmetijskega kombinata Jeruza- lem Ormož, ki so ob tej priložno- sti podelili več jubilejnih pri- znanj za deset, dvajset in trideset let dela v delovni organizaciji. Prejeli so jih delavci iz temeljnih organizacij in delovne skupnosti skupnih služb. Za dolgoletno so- delovanje so se s priznanji in urami zahvalili predstavnikom osmih zadružnih enot. Izročili so jih Maksu Mešku iz Jastrebove, Jožetu Mundi iz Podgorc, Cirilu Štabucu iz Bratonečic, Tinici Munda iz Središča, Alojzu Viher- ju iz Litmerka, Mariji Igerc iz Dobrave, Konradu Janežiču iz Krčevine in Ivanu Petku iz Veli- ke Nedelje. Jubilantom Kmetijskega kom- binata Jeruzalem sta spregovori- la direktor DO Maks Antolič in predsednik konference osnovnih organizacij sindikata Ivan Hržič. Priznanja pa je poleg njiju po-, magal izročiti tudi predsednik delavskega sveta DO Avgust Horvat. MG Prvi maj na Jeruzalemu V gostišču Jeruzalem so se zbrali delavci Kombinata. Priznanja za delo- vno zvestobo je prejelo več delavcev. foto: Štefan HOZJAN 4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI 14. maj 1987 - TEDNIK ZAKLADI, PRIČEVANJA PTUJA IN ORMOŽA Od prazgodovine do zgodnjega srednjega veka — Brane tamut Mlajša kultura žarnih grobišč in starejša železna doba (1000—300 pr. n. št.) Jasnejša postane naša predstava o življenju v prazgodovini v času mlajše kulture žarnih grobišč (1000-750 pr. n. št.) oz. na zaključku bronaste dobe, ko se naselitev zgosti. Poznamo vrsto naselbin z ustreznimi žarnimi grobišči. Tako Ptuj (Rabelčja vas in grobišče na prostoru SSC), Ormož, Hajdino, ponovno je naseljen ptujski grajski grič, nekaj grobov iz tega časa je bilo odkopanih tudi v Forminu, poznamo pa še vrsto manjših najdišč. Med naselbinami je bila najprej sistematično raziskana'naselbina na tur- nirskem prostoru ptujskega gradu, kjer so v letih po drugi svetovni vojni odko- pali nekaj deset kurišč in ognjišč ter najmanj dve stavbi. Zaradi ugodne lege na griču naselbine ni bilo potrebno varovati, arheoloških dokazov za utrdbeni okop niso našli. Drugače je morala biti zavarovana ormoška naselbina v ravnini na rečni te- rasi. Z južne strani jo je varovala reka Drava, z drugih pa sta jo v polkrogu ob- dajala obrambni jarek in nasip, ki sta še danes na SV strani dobro vidna v dolži- ni ca. 300 m. Sistematična izkopavanja so odkrila sicer posamezne ostanke iz eneolitika in srednje bronaste dobe, vendar je v zaključni bronasti dobi (kulturi žarnih grobišč) tem prostoru prvič postavljena naselbina s pravokotno zasnova- nimi hišami in stavbami, ki se nizajo okrog pravokotno sekajočih se ulic. Da gre za enkratno postavitev, priča najgloblji arheološko dokumentiran tloris, ki nam kaže tlak iz rečnih oblic okrog tlorisov hiš. Pravokotne hiše in stavbe so bile grajene z nizanjem vertikalnih nosilnih kolov na približno dveh metrih razdalje, prostor med njimi pa so zapolnili s prepletom, za kar nam govore ostanki hišne- ga lepa, v kateri so vidni odtisti vej. Razpored jam za nosilne kole znotraj hiše nam pove osnovne podatke tudi za konstrukcijo strehe, ki je bila praviloma dvokapna. Pri manjših stavbah (ca. 6 x 4 m) sta stala v sredini po dva stebra, ki sta morda dirktno podpirala sleme dvokapne strehe. Pri ožjih podolgovatih hišah ali stavbah takšne opore ni bilo; širše hiše pa so imele dva niza nosilnih stebrov, ki so nosile ostrešje. Morda so ti stebri rabili delno tudi za pregrajeva- nje prostora; v enem primeru pa so pregrade v hiši izvedene z zabijanjem kolov drug do drugega. O vhodu v hišo lahko večina le ugibamo, le enkrat je posebej oblikovan z nizanjem vertikalno zabitih kolov. Da so vhodu pripisovali pose- ben pomen, nam priča pokop lobanje v jamo pod pragom ene od hiš. Življenje je teklo okrog ognjišč in kurišč, ki so bila izven hiše na vmesnih dvoriščih, kurili pa so tudi v hišah, kjer je lahko ognjišče locirano v sredo prostora ali pa, kar jej pogostejše, ob rob ožje stranice hiše tik ob steni, ki je morala biti dobro zaščite-^ na s hišnim ometom. Omet s svojo opečno barvo ne izpričuje, da bi šlo za stav-i be, v katerih se je zadrževal dim, ampak so verjetno že poznali način odvajanja^ dima. V bližini ognjišč so običajno locirane jame, ki jih po arheološkem gradivu > lahko delimo v odpadne in shrambene. V shrambenih so bili najdeni ostanki ve- likih, običajno bikoničnih ali ovalnih posod, ki so rabile za shranjevanje živil.; Jame, obdane z nabito ilovico, pa bi lahko opredelili kot zbiralnike za vodo. Po gradivu, ki je bilo izkopano, lahko sklepamo na gospodarsko osnovo naselbine. Velika količina živalskih kosti, ki sicer še ni podrobneje analizirana, nam govori za lov in živinorejo, kar se potrjuje tudi z drobno živalsko plastiko, ki večkrat upodablja drobnico in govedo. Nekaj cedilastih posod, najdenih v naselju, nam priča o predelavi mleka v sir, ob gojenju živine pa so gotovo poznali tudi obdelavo kož. Za gojenje in stri- ženje ovac za volno nam govore keramična vretenca raznih oblik, ki so jih upo- rabljali pri preji. Na nekatere poljedelske panoge lahko sklepamo posredno. Gojenje žitaric je potrjeno z najdbami kamnitih žrmelj, ki so bile na eni strani gladko obdela- ne, prav tako pa je nekajkrat najden valjast kamen, ki je rabil za trenje zrnja. Vrsta piramidalnih uteži, ki so rabile za obteževanje nosilnih niti pri tkalskih statvah, nam govori za tkanje in gojenje lanu. Razvita je bila tudi cela vrsta obrti. Tako je bilo dobro razvito lončarstvo, za kar nam govori vrsta keramičnega posodja, lončarji pa so žgali tudi raznovr- sten ognjiščni inventar, prenosno ognjišče, raženj in pekač. Od izdelave orodij je bila še vedno živa obrt izdelovanja kamnitega orodja, saj vse do začetka železne dobe nahajamo kamnite sekire in dleta v hišah in ob ognjiščih. Osnovni kovini za izdelavo orodij, pa tudi okrasnih predmetov sta bi- li: baker in kositer. Rude so dobivali s pohorskega področja, kjer je znana vrsta rudišč, tam pa so jih tudi predelovali iz rude v kovine, medtem ko so jih v sa- mem Ormožu ulivali, za kar nam govori vrsta najdb: žlice za ulivanje, livarski lončki, kalupi itd. V eni od ormoških hiš imamo s takimi najdbami potrjeno li- varno. Poleg brona so poznali še druge kovine, med njimi tudi zlato, ki so ga v zmcih priložili v enega od grobov in so ga morda dobili z izpiranjem iz zlatono- sne Drave. Nadaljevanje prihodnjič 2^morfna plastika, prazgodovinska naselbina Ormož, 8. stol. pr. n. št., i PMP. Posoda na nogi iz Ormoža, ki priča o naseljenosti tudi v starejši železni dobi, konec 7. stol., PMP. Ur. Ivo Soda pri preiskavi s kolonoskopom foto: Stanko KOSI Kolonoskop v ptujski bolnišnici v ptujski bolnišnici so v prejšnjem mesecu dvakrat praznovali. Prvič, ko so odprli specialistično ambulanto za pregled dojk, in dru- gič, ko je gastroenterološka ambulanta dobila sodoben medicinski aparat japonske izdelave za pregled debelega črevesa — kolonoskop. Zanj so plačali 38 tisoč nemških mark in dodatno še nekaj dinarskih dajatev. Kot je povedal vodja ambulante dr. Ivo Soda, je zdaj opremlje- nost takšna, da lahko v celoti diagnosticirajo obolenja prebavil od ust do zadnjice. Od leta 1969 so opravili že 12.214 gastroskopij in so po številu takoj za kliničnim centrom. Kolonoskop je neprecenljive vrednosti, saj pomaga odkrivati že začetne spremembe na črevesju. Preiskava je sicer neprijetna, vendar neboleča. Njena velika prednost je v tem, da daje natančne podatke, a jih prejšnje rentgenske preiskave niso. Japonci so izdelali izreden aparat, ki ga odlikuje velika elasti- čnost. Koga bodo pregledovali? Predvsem starejše (nad 50 let) in pre- bivalce nekaterih območij v občini, zlasti še Kidričevega, kjer je nad- povprečno število obolenj želodca in črevesja. Pacienti čakajo na pre- iskavo le dva do tri dni, če pa so že v bolnišnici, jo opravijo takoj. Zakaj obolevajo naši želodci in črevesje? Krivdo za to nosijo predvsem nezdrave življenjske navade: nikotin, alkoholizem, slaba prehrana ... Stresno življenje vse bolj prizadeva tudi mladi rod do 15 let. Pri teh odkrijejo približno 5 odstotkov ulkusnih bolnikov. »Z že- lodcem grizemo, skozi črevesa jočemo,« pravi dr. Ivo Soda. Kako se bomo uspešno ubranili? Zlasti bi o že omenjenih nepra- vilnostih morali govoriti v šolah. Prosveta in vzgoja sta izredno po- membni veji zdravstvene dejavnosti. Ne bomo zgrešili, če ju bomo imeli za osnovna elementa zdravstvenega varstva. V šolah naj bi se o teh stvareh pogovarjali vsaj eno uro tedensko. Tako predlagajo zdrav- stveni strokovnjaki in vsi, ki znajo ceniti zdravje. Danes moramo skr- beti predvsem za to, da bomo zdravje obvarovali. MG V Ormožu ob dnevu OF S tradicionalno podelitvijo znakov OF in zlatih znakov ZKS so Ormožani obeležili dan OF. Zbrali so se v Domu kulture. O pomenu praznika in o današnjih nalogah je govoril predsednik Občinske kon- ference SZDL Franc Debeljak. Slovesnosti seje udeležila tudi delega- cija pobratene občine iz Vrnjačke Banje. Vodil jo je predsednik OK SZDL Dragoslav Jovanovič. Slovesnost so sklenili z izbranim kulturnim programom, v kate- rem sta nastopila pihalni orkester in učenci 0§ Ormož. MG Slavnostni govornik Franc Debe- ljak V imenu gostov iz Vrnjačke Banje je govoril Dragoslav Jovanovič Udeleženci slovesnosti ob dnevu OF foto: Štefan Hozjan Večji pomen Na nedavni seji koordinacij- skega odbora za prenašanje tra- dicij revolucije in narodnoosvo- bodilnega boja so ocenili realiza- cijo letošnjega programa in ugo- tovili, d^ so večino načrtovanih aktivnosti tudi uresničili. Pri tem so posebej omenili pomen usta- navljanja koordinacijskih odbo- rov v krajevnih skupnostih oziro- ma pri krajevnih konferencah SZDL, ki bodo ob delu z mladi- mi, borci in drugimi družbeno- političnimi organizacijami skrbe- li za podružbljanje tega dela. Ra- vno v času malodušja in omaho- , vanj bi nam morale biti prav re- 1 volucionarne vrednote spodbuda \ za vztrajanje na poti, ki je lahko ' samo ena, vendar za boljšo skup- i no Jugoslavijo. \ Precejšen del razprave so na- menili tudi vključevanju Zveze kulturnih organizacij in Zveze za telesno kulturo v skupni pro- gram prenašanja revolucionar- nih tradicij in prestavitvi spome- nika Jožetu Lacku na novo — stalno lokacijo. To odločitev so podprli tudi v vseti krajevnih or- ganizacijah ZZB NOV, naloga pa bo izpeljana do občinskega praznika. mš Razstavlja Bogomir Jurtela v počastitev mednarodnega praznika dela so v Delavskem domu Franca Krambergerja v Ptuju odprli likovno razstavo Bogomira Jurtele iz Cirkovc, si- cer člana likovne sekcije pri De- lavskem prosvetnem društvu Svoboda v Ptuju. Tako nadalju- jejo s tradicijo, da so stene doma vedno okrašene s slikami naših priznanih likovnikov-amaterjev in tudi gostov iz sosednjih, pred- vsem bratskih občin. Bogomir Jurtela se predstavlja z desetimi olji iz kmečkega ži- vljenja, s kurenti, pokrajinami in konji. Pred njim je v domu raz- stavljal znani ptujski slikar Julij Ošlovnik, svojo razstavo pa so že napovedali člani likovne sekcije PODRAVKA '72 iz bratske obči- ne Koprivnica, ki že vrsto let so- deluje z likovno sekcijo Prosvet- nega društva Alojza Amuša iz Rogoznice. mš TEDNIK - maj 1987 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 »Z minulo sezono smo zadovoljni!« TONE VOGRINEC ZA TEDNIK Najboljši jugoslovanski alpski smučarji in smučarke ter skakal- ci so lahko z minulo tekmovalno sezono brez dvoma zadovoljni. Spomnimo se samo Crans Mon- tane in treh medalj Mateje Svet, zaključka v Sarajevu, kjer je Bo- jan Križaj po toliko letih aktiv- nega tekmovanja v svetovnem pokalu končno osvojil kristalni globus, in tako dalje. Seveda je bilo tudi nekaj razočaranj, pose- bej od Roka smo vsi pričakovali boljše rezultate. »Sedaj se bodo sestali člani strokovnih svetov in ocenili mi- nulo sezono ter se pogovorili, ka- ko in kaj v bodoče,« pravi Tone Vogrinec. »Na podlagi analiz pretekle sezone planiramo neka- tere novosti v delu s tekmovalci. Ponovno bomo uvedli mladin- sko moško reprezentanco, morda tudi žensko. Ugotavljamo, da iz pionirskih vrst prihaja premalo kvalitetnih tekmovalcev, ker v prvi in drugi državni reprezen- tanci ni dovolj prostora za vse dobre tekmovalce — rešitev je torej mladinska reprezentanca. Novost je tudi, da bomo skoraj zanesljivo šli v Argentino na po- letni trening, kar naša konkuren- ca počne že leta in leta. V sedem- desetih letih smo bili v Argentini kar pet let zapored in mislim, da so bili treningi umestni, seveda pa postajajo izredno dragi. Poseben problem so finančna sredstva. Po zaslugi akcije Poda- rim — dobim imamo vsaj 80 od- stotkov sredstev za program v naslednji sezoni, kako bo pa leto kasneje, je težko napovedati. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem, ki so sodelovali v akciji Podarim — dobim, posebej še Ptujčanom, saj vemo, da je prav s štajerskega konca prihajalo največ razglednic. Zato je tudi največ nagrad potovalo v ta ko- nec Slovenije, in ne zato, ker sem jaz iz teh krajev, kot so nekateri govorili. Ce bo akcija tudi v prihodnje tako uspešna kot letos, bomo lahko dobili dovolj denarja za svoje delo. Sicer pa bo, glede na gospodarske težave Jugoslavije, zelo težko uresničiti takšne pro- grame, ki nam tudi v bodoče za- gotavljajo prisotnost v svetov- nem vrhu. Ob tem lahko rečem tudi naslednje: če imamo dovolj denarja za izvedbo programa, ni bojazni, da ne bi ostali v svetov- nem vrhu. Imamo izredno dobre tekmovalke in tekmovalce, pa tu- di strokovna vodstva. To pa je dovolj za doseganje vsaj takšnih rezultatov, kot smo jih dosegli v zadnjih tekmovalnih sezonah.« Naj dodamo, da vodstvo re- prezentanc že sedaj razmišlja o poletnih kondicijskih treningih. Ker so bili ob nedavnem obisku v Ptuju zelo zadovoljni z organi- zacijo in s pogoji za trening, so dejali, da je med kraji za kondi- cijski trening tudi Ptuj. Seveda pa dokončna odločitev o tem še ni sprejeta. N. Dobljekar Tone Vogrinec je v imenu tekmovalcev in strokovnih delavcev sprejel da- rilo Smučarskega kluba Ptuj — kurenta, ki ga je izdelal Aleksander Blaž. (posnetek: O. M.) Navdušilo ga je vzhodnjaško gostoljubje Sredi aprili se je Mirko Vindiš izkazal na svetovnem pokalu v maratonu v daljnem Seulu. Ob tem, da je tam dosegel svoj največji uspeh z desetim mestom in jugoslo*'anskim rekordom, je videl tudi nove kraje in spoznal veliko novih ljudi. Tako tistih, ki jih bo na olim- pijskih igrah v Seulu še srečal in se z njimi tudi pomeril v maratonu kot tudi množico prebivalcev Osake in Seula. V pogovoru nam je ve- selo pripovedoval o svojih doživetjih. Zelo všeč mu je bila prijaznost in ustrežljivost Japoncev in Korejcev. Na svojem potovanju je imel tu in tam tudi proste trenutke, ki jih je izrabil za ogled zanimivosti. Ra- dodarno nam je odstopil nekaj posnetkov. Stadion, ki je nared za olimpijske igre, je sodoben in veličasten. Doma- čini so maratonce sprejeli svečano in jih tudi med tekom navdušeno bo- drili. Mirko je na svetovnem pokalu tekel z najboljšimi maratonci. Cilj, ki si ga je pred tekmo zastavil, je bila uvrstitev med sto najboljših, pa ga je ob koncu krepko presegel. Na sliki so maratonci pred startom. Mirko je povedal, da ni imel tako močne treme kot pred odhodom iz Ptuja. Vživel se je in boril. Prebivalci Seula so tekmo pozorno spremljali in napeto pričakovali, da bodo pozdravili najboljše. Tek zunaj stadiona so lahko spremljali na ogromnem zaslonu. Mirko pravi, da je na cilj pritekel svež, in Leo Lang ki ga je sprem- ljal, ga je takole ujel v fotografski objektiv. Mirko in Dragan Isailovič iz beo- grajskega Partizana sta si vzela čas tudi za potep po mestu. besedilo: Darja Lukman posnetki: Mirko Vindiš, Leo Lang Štiridesetletno prijateljstvo z volanom Konrad Mahorič s svojim »delovnim prijateljem« Zgodba se začenja leta 1928. To je rojstno leto Konrada Ma- horiča, ki ga pozna skorajda vsak Ptujčan in prebivalec ptuj- ske občine, pa še zunaj njenih meja. Ob tem imenu vsakdo ta- koj pomisli na moža, ki je leta in desetletja sedel za volanom ob- činskega službenega vozila ali gasilske cisterne. Zgodba se nadaljuje z njegovi- mi šolskimi leti, ki jih je prav ta- ko preživel v Ptuju, in se nada- ljuje v strašna vojna leta. Še da- nes ima v spominu bombardira- nje in druge grozote, ki so se do- gajale v tistih štirih letih. Njegovi spomini se zatem ustavijo v letu 1945, v dneh osvo- boditve, ko so ga vpoklicali v ko- mando mesta Ptuja. Naslednjih pet mesecev je kot kurir na mo- 'torju drvel iz kraja v kraj, prena- šal pomembna sporočila, iskal odvržene sode z benzinom. Dan za dnem in noč za nočjo pa stavil svoje življenje na kocko. Naši gozdovi so bili namreč še vedno polni sovražnikov, ki se niso mo- gli sprijazniti s koncem vojne. Njegov naslednji pomembni življenjski mejnik je leto 1947, le- to gradnje proge Samac—Saraje- vo. Te mladinske delovne akcije se spominja s ponosom; pono- sno lahko pokaže knjižico, v ka- teri piše, da je sodeloval v ptuj- ski brigadi, ki se odlikuje s pri- znanjem za udarništvo. Konrad pravi, da so bili to časi težkega dela in zaupanja v prihod- nost . . . Naslednje leto se je zaposlil kot šofer na takratnem okrajnem ljudskem odboru. To je predhod- nik sedanje občine, vendar z mnogo bolj razpotegnjenimi me- jami. Dneve in noči, nedelje in praznike je sedel za volanom službenega vozila. Sestanki so se v tistih časih vrstili, na vseh so morali biti prisotni predstavniki takratne občinske oblasti. Vsi se- stanki pa so bili dolgi in mnogo- krat precej vroči. Ceste so bile takrat seveda po- vsem kaj drugega kot danes. As- faltiranih je bilo malo ali skoraj- da nič, vzdrževanje je bilo težko, mehanizacije nobene. Takratni redki šoferji so to še posebej ob- čutili. Pa da ne omenjamo avto- mobilov, ki so bili stari, tako re- koč že izrabljeni. Popravila so bi- la na dnevnem redu. V avtomo- bilih ni bilo gretja, proti zamrzo- vanju šip so se najuspešneje bo- rili s soljo. Vožnja do Ljubljane je po prašnih ali zasneženih ce- stah trajala tudi po pet ali več ur. Šofer občinskega službenega vo- zila nima osemurnika. V službo prihaja, ko ga potrebujejo, pa če je to zgodaj zjutraj, zvečer ali po- noči. Čas vrnitve je vedno vpraš- ljiv. Tako približno opisuje Kon- rad Mahorič svoja šoferska leta. Pa hitro doda, da je opravljal to delo z velikim veseljem, da se je z vsemi predsedniki, ki jih je vo- zil, dobro razumel in da upa, da so bili tudi oni zadovoljni z njim. Prevozil je okoli milijon in pol kilometrov, brez karambola. Ko pa je pred dnevi dobil odločbo za upokojitev, se mu je na poti v Ljubljano pripetila prva, sicer lahka nesreča, ki jo je »občutil« le avto. Pa še nekaj: v vseh štiri- desetih letih dela ni bil niti en sam dan v bolniški! Da je bil dober delavec, priča- ta tudi dve državni odlikovanji: red dela s srebrnim vencem in medalja zaslug za narod s srebr- no zvezdo. Po petem juniju, ko se bo Konrad upokojil, se bo pričela nova zgodba. Sam pravi, da bo prosti čas posvetil gasilcem in svojim domačim opravilom. Ga- silcem je sicer zvest že od leta 1951, ure in ure je presedel za volanom gasilske cisterne. Mno- go gospodinjstev je oskrbel s pit- no vodo, na mnogih požarih je pomagal gasiti. Čeprav nima na- tančne evidence, približno ve, da je sodeloval pri gašenju kakih 750 požarov. Tudi za gasilsko prizadevnost je bil večkrat odlikovan. Ponaša se z zlato plaketo ptujskega dru- štva in srebrno plaketo občinske gasilske zveze. Številnih manjših plaket in diplom ni mogoče na- števati. Ob koncu naj mu zaželimo ti- sto, kar si želi tudi sam: da bi bil zdrav in bi še dolga dolga leta ta- ko uspešno delal. Odslej pred- vsem v gasilstvu in doma. Pa tu- di za nekaj počitka bo čas. J. Bračič V vrtu Cvetoči maj in bujno vegetacijo v mesecu juniju spremlja pospe- šeno širjenje rastlinskih bolezni in škodljivcev. Na rastlinah se lahko pojavijo v tolikšni meri, da jih popolnoma uničijo (koloradski hrošč na krompirju, peronospora na vinski trti). Ker pa sejemo in vzgajamo rastlinje na vrtu, da bi od njega imeli koristi, moramo uporabljati var- stvene ukrepe, da bi vzgojili zdrave rastline in pridelali užitne plodo- ve. Najbolj razširjena je za varstvo rastlin pred škodljivci in bolezni- mi uporaba kemičnih sredstev. Čeprav je kemična zaščita najučinko- vitejša, pa je nesmotrna ali pretirana uporaba teh sredstev za naše zdravje in okolje izredno škodljiva. V celoti se jim ne bomo mogli odreči, sprejeti jih moramo kot nujno zlo. V veliki tržni pridelavi se jim nikakor ni mogoče odreči, ker je bolje pridelati hrano, ki smo jo med rastjo zaščitili s kemičnimi sredstvi, kot pa ničesar pridelati in tr- peti lakoto. Vrtičkarji običajno nismo tržni pridelovalci, pa tudi vseh vrtnin ne uporabljamo zgolj za hrano, temveč tudi za okras in popestritev ter lepši videz našega okolja; zato se ne bomo odločali za popolno kemi- čno varstvo rastlin, pač pa bomo čim dosledneje uporabljali druge preventivne ukrepe, da bodo rastline odpornejše in bo uporaba pesti- cidov čim manjša. Navedimo nekaj takšnih agrotehničnih ukrepov v pridelovanju ozi- roma vrtnarjenju: — rastlina, zrasla iz kakovostnega semena ali neoporečne sadike, posejana ali vsajena v dobro pripravljeno in prehranjeno zemljo ob pravem času, bo odpornejša pred boleznimi in škodljivci; — odpornejša bo, če bo vsajena v ustrezno globino, zelo po- membno pa je, kako je z oskrbo z vodo, o čemer smo govorili že v prejšnjem prispevku; — bolezni se na rastlinah, ki rastejo v plevelu, brez primere bolj širijo kot v skrbno negovanih tleh; — večletni gojitvi rastlin iste ali botanično sorodnih vrst na istem mestu se moramo izogibati, upoštevati moramo kolobarjenje; — za varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci je pomembna rastlinska higiena, kar pomeni, da nikoli ne puščamo bolnih rastlin ali njihovih ostankov med zdravimi, temveč jih zažgemo, kompostira- mo ali drugače odstranimo, da ne bi škodovali zdravim. Še bi lahko naštevali gojitvene ukrepe, ki lahko v veliki meri pri- pomorejo k zdravemu pridelovanju vrtnin. Ker smo v naravi že zdav- naj porušili biološko ravnotežje, bolezni in škodljivcev kljub največ- jim naporom z dosledno uporabo gojitvenih ukrepov ne obvladujemo več, zato so potrebni drugačni ukrepi za njihovo zatiranje in prepreče- vanje. Poznamo biološko, mehanično in kemično zatiranje oziroma pre- prečevanje širjenja bolezni in škodljivcev. O biološkem govorimo takrat, ko uporabimo naravne sovražnike nekaterih škodljivcev, kot je pikapolonica, ki uničuje kaparje, parazit- ska osica, ki uničuje ščitast; uši, ptice, ki pobirajo razne insekte in se z njimi hranijo. Mehanično zatiramo škodljivce tako. da jih pobiramo z rastlin in uničujemo, izrezujemo plesnive ali drugače bolne veje (te zakopljemo ali sežgemo), pozimi pobiramo in uničujemo mumije, to je posušene plodove na drevesih. O kemičnem zatiranju najpogostejših škodljivcev in bolezni ter o uporabi pesticidov pa več v prihodnjem prispevku. Miran Glušič, ing. agr. V soboto drugi del revije v soboto, 16. maja, ob 17. uri bo v avli SŠC »Dušan Kveder« Ptuj drugi del letos-j nje 28. revije šolskih pevskih j zborov. Predstavilo se bo 12 j mladinskih pevskih zborov iz' osnovnih šol ptujske občine' in mešani pevski zbor SŠC^ »Dušan Kveder« Ptuj. j Dušan Kozari Mali humoristični leksikon OPTIMIST — človek, ki v godlji pričakuje sta- tus-zrezka. REVALORIZACIJA — v nebo te povzdigne streha nad glavo, na zemljo pa te spuste obresti. PRIPRAVNIK - v. d. dvigala... Da bi šel navzgor, leta in leta prešteva-stopnice. DINAR — naš otročiček. Da bi zrastel, ga vle- čemo za ušesa, toda devize nas vse potegnejo za nos. INFLACIJA — parada prepiha v polnem žepu. TELEFON — zveza, ki je spoznala, kako ubrati prave žice. DEMAGOG — človek, ki pobira žoge, tudi ko strelja v prazno. BLAGAJNA VZAJEMNE POMOČI - instru- ment, podoben harmoniki. Lepo zveni, toda nikoli je ne raztegujejo prve violine — s plačilnega se- znama. DIPLOMA — še zmeraj najboljši fotografski material. Po končanem šolanju se z njo mnogi lah- ko — samo slikajo. PREDNOSTNA LISTA ZA STANOVANJE - kot vsaka gora: osvaja se velikokrat s pomočjo ti- stih, ki so višje. RESTAVRACIJA: za sedaj edini kraj, kjer ti standard prinesejo na krožniku. TELEVIZIJA ~ podoba jedilnikov v nekaterih kuhinjah . . . Reprizne reprize repriz. MESTNI PROMET - v. d. ribje tržnice. Poleg sardelic je v njem videti zmeraj več velikih rib. OKENCA IN ADMINISTRACIJA - kraj z največ doslednosti v poslu. Že leta in leta pona- vljajo: Pridite jutri. KRITIZER - človek, ki uporablja svojo iglo na tuji plošči. Pera Srečkovič 6 - IZ NAŠIH KRAJEV 14. maj 1987 - TEDNIK Na novi terasi pri Darinki Člani ptujskega pihalnega or- kestra so sklenili tradicionalno prvomajsko budnico pri bifeju Darinke in Ernesta Mesarica v Rabelčji vasi. Tam so pod vod- stvom dirigenta prof. Antona Horvata zaigrali praznično vižo, potem pa posrebali odlično kislo juho in s tem zajtrkom simboli- čno odprli novo vrtno teraso s 120 sedeži za goste. Ptujski pihalci so vsako leto 1. maja gostje v tem priljubljenem bifeju, letos pa je bilo zaradi odprtja nove terase, ki bo poleti pokrita, še posebej slovesno. Tekst in posnetek: JOS Praznični godci na novi terasi s 120 sedeži pri Mesaričevih. V ospredju posnetka sta Darinka in Ernest. FRIZERSKI SALON MARIJA Videm pri Ptuju je vas, ki leži na meji med nerazvitimi Haloza- mi in razvitejšim Ptujskim po- ljem. In to se mu pozna. Le po- časi ujema korak z razvitimi va- smi, za vsak tak korak pa je po- trebno veliko napora. Zato so Vi- demčani veseli vsakega dosežka, ki jih utrjuje v prepričanju, da ni- so od vseh pozabljeni, da kljub vsemu gredo naprej. Tokrat jih je vse razveselilo dejstvo, da je Marija Krajnc odprla frizerski salon. V njem se bodo ženske lahko polepšale, pokramljale z Marijo o vsakda- njih težavah in se rade vračale v domače urejeni prostor, v katere- ga sta Marija in njen mož vložila veliko truda. Marija je pričela z delom v svojih prostorih v četr- tek, 7. maja. Verjetno vas ni potrebno pose- bej vabiti k njej, saj je s svojimi spretnimi rokami polepšala že marsikatero kuštravo glavo, (jš) Marija končno na svojem. (posnetek: jš) Začetek del na »florjanskih serpentinah« Cestno podjetje Maribor TOZD F*tuj je 6. maja pričelo z zemeljskimi deli na odseku lo- kalne ceste Medribnik — SRH. Ta del ceste, ki je dolg več kot dva kilometra, bo v letošnjem le- tu asfaltiran. Ce bo vreme naklo- njeno, bodo dela hitro napredo- vala, to pa si tudi vsi želimo. Florjanske serpentine in maka- damska cesta so bile velike ovire za varnost potnikov in voznikov avtobusov, zelo močan pa je to- vorni promet. Cesta je pomemb- na arterija med občinama Ivanec in Ptuj. KS Cirkulane bo v ta na- men primaknila 21 milijonov di- narjev. Sli smo tudi v akcijo zbi- ranja sredstev po pogodbah in gotovini. Po podatkih se je te so- lidarnostne dodatne akcije naj- bolje odrezala najmanjša vasica Meje. Zbrala je že nad 1.100.000 dinarjev za modernizacijo Flor- janske ceste. Vsem iskrena hva- la'- Janez Korenjak S tombolo do denarja za delo društev Na minulih društvenih občnih zborih v Vitomarcih je bilo veli- ko razmišljanj tudi o tem, kako bi zagotovili prepotrebni denar za opremo in delo v društvih, ki ga sicer po normalni poti ni moč dobiti. Odločili so se za organi- zacijo velike tombole, da bi tako lahko opremili domače gasilsko društvo in kak dinar namenili še drugim. Na tomboli, ki bo 17. maja, bo dobitkov za okrog 20 milijonov dinarjev, med njimi pa osebni avtomobil JUGO-45 traktor UR- SUS, nakladalka, barvni televi- zor in več drugih dragocenih doi bitkov. mš PTUJ - MESTO PRETEKLOSTI (JAKOB EMERŠIČ) (15. nadaljevanje) V začetku ulice je neugledna nova stavba — edini ptujski hotel; obiskovalci pa si lahko na drugi strani Trstenjakove ulice ogledajo stare vinske kleti Slovenskih goric, ki se razprostirajo po precejšnjem delu obrobnega I*tuja, ter poskusijo stara vina. Zanimivejša je še Trstenjakova 11 — neoklasicizem in neobarok. In že smo na Srbskem trgu — v času Orniga Schillerplatz, še prej Spehasta vrata ali Nova mestna vrata. Bila so namreč v sklopu mest- nega obzidja, ki so ga porušili leta 1860. Na štev. 1 je Skupščina občine Ptuj. Stavba je iz leta 1888 v neo- klasicističnem slogu, na vrhu z Mežanovim grbom mesta. Gremo navzgor po Raičevi ulici, da bi prišli na ptujski grad. Uli- ca nosi ime po Božidarju Raiču (1827, Žvab — 1886), haloškem du- hovniku iz Cirkulan oziroma Sv. Barbare, navdušenem taboritu ter po prepričanju liberalcu. V ostrih člankih je bičal nemškutarstvo in bra- nil Haložane. Bil je med ustanovitelji ptujske čitalnice. Pred koncem Raičeve zavijemo na levo in se po vijugasti cesti med zelenimi travniki vzpnemo s tretje strani na grad bodisi peš bodi- si z avtom. Ce smo z vozilom, ga lahko parkiramo pri nekdanji grajski žitnici, ki je postala leta 1977 muzej z etnografsko zbirko, vendar so jo morali zaradi nestrokovne zaščite gradiva (lesna goba) zapreti in ne- kaj eksponatov celo uničiti. V zbirko je vključen tudi nekdanji vinar- ski muzej in maske, saj zlasti lik kurenta pravzaprav postavlja etno- grafski pomen Ptuja na visoko mesto v slovenskem ali celo jugoslo- vanskem merilu. Zato so vsakoletne prireditve ob pustu oziroma ku- rentovanju pomembne le v tej meri, v kolikor ohranjajo nepopačene pustne običaje, vse ostalo je balast. Med žitnico in gradom vodi cesta na tako imenovani Tumirski prostor z arheološkimi najdbami od prazgodovine do slovenske nase- litve (literatura: J. Korošec: Prazgodovinske naselbine na ptujskem gradu, 1951; isti: Slovensko svetišče na ptujskem gradu, 1950; J. Ele- manc: Ptujski grad v kasni antiki, 1950; F. Ivaniček: Staroslovanska nekropola v Ptuju, 1951 idr.). O resničnosti obstoja slovenskega sve- tišča na ptujskem gradu se je pojavila med arheologi tudi precejšnja polemika. Tukaj je pomagal izkopavati študent klasičnih jezikov v Ljublja- ni, poznejši pisatelj Alojz Rebula in ob tem se mu je širil pogled na Ptuj rimskega obdobja, ki mu je dal mesto v romanu v Sibilinem vetru (Lj. 1967, 149, 234). Z južne in zahodne strani varujeta tumirski prostor dva stolpa, od katerih je zahodni iz 11. stoletja. Vrnemo se na pot in gremo mimo zapornega stolpa ter pridemo skozi Karlova vrata na spodnje grajsko dvorišče z nekdanjimi konj- skimi hlevi, sedaj restavracijo. Na vogalu je kip sv. Florijana, ki se ozira po Ptujskem polju. Se nadaljuje Stavba Skupščine občine Ptuj Nekdanja grajska žitnica Spodnje grajsko dvorišče fotografije: M. Ozmec Med tamburaši je vedno veselo v Vitomarcih je bila v nedeljo, 10. maja, občinska revija tambu- raških orkestrov naše občine. Ker je vsakoletno srečanje tamburašev pregled dela, lahko ugotovimo, da je bila letošnja »letina« skromna, saj smo slišali le štiri skupine, in sicer domačine — Vitomarčane, Go- rišničane, Cirkovčane in Ptujčane, štiri skupine torej z manj kot pet- desetimi glasbeniki. Glasba pa je kljub temu razveselila obiskovalce v polni dvorani, zato so nastopajoče nagrajevali z bučnim ploskanjem. Res, da so bili tamburaški orkestri maloštevilni, vendar posluša- lec ob ubranih zvokih dobi občutek, da je na odru velik orkester. Zla- sti razveseljuje, da so tamburice v rokah mladih, kar vzbuja upanje, da bo tamburaška glasba še dolgo zvenela po naših odrih. Na prireditvi so domačini čestitali Vidi Toševi, ki je za svoje ne- sebično delo v vitomarškem prosvetnem društvu pred kratkim prejela republiško in občinsko priznanje. Tamburaški orkester PD Vitomarci. (posnetek: jš) SREDNJEŠOLCI IN RAZISKOVALNO DELO RAZISKAVA O KAJENJU Srednjemu usmerjenemu izobraževanju očitamo mnoge napake in pomanjklivosti, ga primerjamo z nekdanjimi šolami, pri tem pa velikokrat nekritično spregledamo pozitivne rezultate dela učencev in učiteljev, ki iz izo- braževalnega sistema, kakršen pač je, izlušči- jo najboljše, kar jim nudi. Ena največjih pri- dobitev je, uvajanje mladih v raziskovalno delo. Verjetno se še spomnite, da smo poro- čali o skupini, ki spremlja vsebnost vitamina C v jabolkih, pa o dijakinji, ki je raziskovala grafike Luigija Kasimirja (o njenem delu piše j v tem Tednku Marjeta Ciglenečki), tokrat pa | vam predstavljamo mlade, ki so pod mentor-1 stvom učitelja Stanka Ropiča raziskovali ka-| jenje v Srednješolskem centru Dušana Kve-; dra. Skupino so sestavljali učenci kovinarske: šole Franc Zlatnik, Dušan Slana, Robert Bel- ca in Vanek Petrovič. V uvodu ugotavljajo, da je bilo veliko povedanega, pa malo storje- nega v zvezi s preprečevanjem kajenja med mladimi. Naše delo je videti predvsem v ted- nu boja proti kajenju, ko z različnimi »grozil- nimi« letaki, filmi in parolami svarimo pred tobačnim dimom, pred njegovim negativnim vplivom zlasti na rastočo in razvijajočo se mladino. Raziskovalci poudarjajo, da postaja kajenje med srednješolci tudi v ptujski občini vse množičnejše, zato bi morali starši, učitelji in vsi, ki jim je mar za zdravje mladih, storiti vse, da jim škodljivost nikotina ustrezno predstavimo ter tako vplivamo na omejeva- nje porabe cigaret. KazisKovalci so se zbrali na lastno pobudo, pripravili načrt dela in izdelali vse, kar je bilo potrebno za anketo in obdelovanje podatkov, pri čemer so si pomagali z osebnim računal- nikom JUPITER ACE. Raziskovalni vzorec so predstavljali le učenci prvih letnikov vseh j programov oziroma usmeritev v ptujskem > Centru, izvedli pa so anketiranje ob aprilskih naravoslovnih dnevih, že po prvomajskih; praznikih pa so z rezultati seznanili srednje-J šolce. j Skupina je pred izvedbo raziskave preštu- dirala različno gradivo, v razgovorih pa so^ oblikovali naslednje hipoteze, ki so jih nato z 1 raziskavo želeli potrditi: J 1. manj kot tretjina učencev prvih letnikov še ni pokadila prve cigarete 2. fantje so se v večji meri seznanili s prvo cigareto kot dekleta 3. učenci kmečkega porekla se redkeje sre- čajo s prvo cigareto kot njihovi vrstniki de- lavskega porekla 4. učenci s podeželja so v prednosti glede prvega srečanja s cigareto v primerjavi z vrst- niki iz mesta 5. glede prvega srečanja s cigareto ni bi- stvenih razlik med učenci različnih progra- mov oziroma smeri izobraževanja 6. fantje redno kadijo pogosteje kot dekle- ta 7. večina učencev prvih letnikov so neka- dilci 8. v družinah učencev najpogosteje kadi- jo: 1. oče, 2. brat, 3. nihče, 4. stari oče, 5. se- stra, 6. mati 9. kajenje je v večjem številu prisotno v družinah, ki živijo v mestu 10. učenci postavljajo kajenje kot vzrok umrljivosti ljudi v svetu na drugačno mesto kot Svetovna zdravstvena organizacija (upo- rabili so poročilo SZO za leto 1985) 11. med učenci in družinami učencev po- sameznih usmeritev oziroma programov gle- de obravnavanih vprašanj ni bistvenih razlik. Rezultati svojega dela so raziskovalci pred- stavili s številnimi tabelami in v sklennem de- lu ugotovili, da je večina hipotez bila pravil- nih. Zavrnjene so bile 5. predpostavke (s ci- gareto so se že srečali v največjem številu ko- vinarji skrajšanega programa (89 %), najmanj pa naravoslovci (50%), torej je med posa- meznimi usmeritvami velika razlika), 8. pred- postavka (najpogosteje (v 40 %) v družinah \ ne kadi nihče, na drugem mestu so očetje, sledijo bratje, matere in sestre) in 11. predpo- stavka (med kajenjem in izobraževalnimi usmeritvami je velika povezava: najmanj ka- dijo naravoslovci (4 %), sledijo družboslovci (8 %), kmetijci (10 %), ekonomci (17 %), kavi- narji (19%), kovinarji v skrajšanem progra- mu (24 %), elektrikarji (29 %) in kar tretjina kmetijcev v skrajšanem programu (31 %). Večina ugotovitev je bila torej pričakova- nih, rezultate pa bodo lahko uporabljali v vzgojno-izobraževalni in drugi strokovni praksi: razredne skupnosti in pri zdravstveni vzgoji kot dobro osnovo pri obravnavanju škodljivosti kajenja, pedagoški kolektivi in strokovni aktivi pri načrtovanju in izvajanju preprečevalnih aktivnosti, zlasti pri prosvet- ljevanju učencev in njihovih staršev, name- njeni so tudi šolski svetovalni službi in soci- alnim ter zdravstvenim službam. Raziskovalci v Srednješolskem centru ugo- tavljajo, da zahteva delo, ki so se ga lotili, ve- liko časa in vztrajnosti, pa tudi denarja. Ce pa bi uspeli, da bi bili njihovi rezultati upora- bljeni v praksi, bi bili najbolje poplačani, saj že podatek, da cigarete pomore celo več lju- di, kot jih terjajo vse trenutne vojne v svetu, pove dovolj v prid ugotovitvam o škodljivosti kajenja. Mentorju in njegovi skupini še veliko delov- nega poleta pri nadaljnjem delu. (jš) TEDNIK - 14- maj 1987 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE — 7 Na Destrniku pričakujejo dobro udeležbo Destrnik, ta lepi in idilični kraj v Slovenskih goricah, bo že to soboto gostil okrog petdeset likovnikov iz severovzhodne Slovenije, ki tja prihajajo že vrsto let, nekaterim že enajstič^ Pobudnik likovnih srečanj na Destrniku je bil pred enajstimi leti Emil Štumberger, učitelj likovnega pouka na destrniški osnovni šoli Bratov Reš, zato se udeleženci tudi vedno poklonijo njegovemu spominu in tako iz leta v leto žlahtnijo plemenito idejo o skupnem delu in ustvarjanju ter ohranjanju tistega, kar počasi, pa vendar vztrajno izginja. V organizacijo srečanja se v zadnjih letih aktivno vključujejo člani likovne sekcije domačega prosvetnega društva, krajevna skupnost, pokrovitelj INTES- TOZD Vinko Reš v Ptuju in šola, ki nosi glavno breme skrbi za dobro počutje in ustvarjalno delo gostov. Letos bi radi, da bi se gostujoči likovniki lotili poleg upodabljanja starega Destrnika še novega, saj je lahko oboje privlačno in zanimivo za umetnikovo akademsko in ljubiteljsko oko, čeprav stare »klečaje« in preše, s slamo krite hi- še in črne kuhinje veliko bolj privlačijo mojstre čopičev. Dela, nastala na tej enodnevni koloniji, si bo moči tudi ogledati, sicer pa je v šolskem likovnem razredu stalna razstava slik, ki so jih udeleženci kolonij po- klanjali organizatorjem srečanj. mš Vesela šola ni šola, ampak šala Na Osnovni šoli Olge Meglic je bilo v soboto dopoldne občin- sko tekmovanje veselošolcev in veselošolk iz dvajsetih osnovnih šol ptujske občine. Udeležilo se ga je več kot tristo učencev od tretjega do osmega razreda. Po- kazali so, v kolikšni meri so os- vojili znanje pri pouku in ob bra- nju Pionirskega lista, svojega ča- sopisa, ki že leta objavlja v po- Trafela (OS Videm); 8. razred: Romana Ercegovič (OŠ Olge Meglic). Vsi zmagovalci se bodo udele- žili republiškega veselošolskega srečanja v Ljubljani. Pokrovitelj sobotnega tekmo- vanja je bila delovna organizaci- ja Agis. Za najboljše so prispeva- li knjižne in praktične nagrade. Oš) Veselošolci med tekmovanjem, (posnetek: jš) Luigi Kasimir: Motiv iz Haloz, barvna ujedanka, ok. 1930. Grafiko hrani Pokrajinski muzej Ptuj (inv. št. G 774 g). Foto Mišo Koltak, 1982 Kasimirove grafike v Srednješolskem centru v torek, 21. aprila, je bila v knjižnici Srednješolskega centra v Ptuju otvoritev manjše razstave grafik Luigija Kasimirja. Razstava predsta- vlja zaključek raziskovalne naloge dijakinje Karmen Koštro v okviru gibanja Znanost mladini. Dijakinja je temeljito pregledala fond Kasi- mirjevih grafik, ki jih hrani Pokrajinski muzej Ptuj, in jih tudi tehni- čno opremila. Ob skrbnem študiju strokovne literature (večina je na- pisana v nemškem jeziku) je nastal krajši esej, ki tvori jedro naloge. Da pa zgledno delo ne bi ostalo pozabljeno v šolskem arhivu, je Kar- men izbrala del obdelanega gradiva in ga pripravila za razstavo. Otvoritev je bila prijetna slovesnost za dijake in profesorje Sred- nješolskega centra. Karmen je predstavila življenje in delo znanega grafika, Luigi Kasimir (1881 —1962) je po rodu Ptujčan, profesorji pa soji čestitali k uspeli nalogi. Ob obisku so dijaki lahko dobili zložen- ko z osnovnimi podatki o umetniku in razstavi. Marjeta Ciglenečki IZ MUZEJSKE FOTOTEKE (3) Zgodnja Lugaričeva dela so še ujeta v spone akademizma, kakrš- nega je predpisoval program lju- bljanske šole. Ljubljanska akade- mija je bila ustanovljena takoj po drugi vojni, za profesorje pa so imenovali takrat najuglednejše umetnike. Akademija je tako do- bila svoj značaj, ki je bil blizu za- grebški šoli iz obdobja med obe- ma vojnama, se pravi, da je bilo v njej čutiti sledove francoskih slikar- skih pridobitev. Niti socialistični realizem, ki je bil vodilna likovna smer v prvih povojnih letih, ni povsem preglasil te usmeritve. Albin Lugarič je delal specialko za slikarstvo pri Gojmiru Antonu Kosu, ki je rekel o samem sebi: »Zame je slikarstvo igra oblik in gmot, njih kontrastiranje, njih ritem in harmonija, to velja tudi za barve... Moje slikarstvo je nemara bliže arhitekturi kakor poeziji, od tod preteh- tanost vseh njegovih sestavin, zlasti še zgrajenost kompozicij. Toda to ni neka pusta, brezdušna matematika, to je tista notranja zakonitost, ki daje umetniški pomen tudi arhitekturi.« V tem smislu je G. A. Kos sku- šal vplivati tudi na študente in na to pot se je podal Albin Lugarič. Najstarejša Lugaričeva dela so sicer še naslikana v zamolklih ate- Ijejskih tonih, a je v njih že čutiti umetnikovo osamosvajanje, predvsem pa njegovo dojemanje barvnih odnosov. Značilen primer iz tega časa je portret starega očeta iz leta 1950. Barvne ploskve so nanešene na slikar- sko površino v širokih in razmeroma pastoznih nanosih. Zanimiv je kon- trast med temnimi površinami in sijočim ovalom skodele ter nekoliko manj osvetljenim čelom starega moža. Marjeta Ciglenečki Lugaričev portret starega očeta iz leta 1950 (olje — karton, sign. ni, 35 X 39 cm) je nastal kot študija kontrastov med temnimi in svetlimi ploskvami. V sicer še akademsko izoblikovani podobi je že čutiti iskro nadaljnjega Lugaričevega razvoja. Slika j^e v umetnikovi lasti. Posnetek: Ivan Leskovšek. JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (295) Sonca vzhaja sebnih rubrikah zanimivosti iz vsega sveta, velikokrat zabavne in kratkočasne, saj je vesela šola takšna, kot pove že njeno ime. Da so bili tekmovalci dobro pripravljeni, potrjuje podatek, da so v kar štirih skupinah (v 3., 4., 5. in 6. razredu) zmagovalce dobili šele po izvedenih doda- tnih tekmovanjih. Sicer je pa zmagovalec vsak, ki se je v pri- pravah na občinsko tekmovanje precej naučil. Najboljši v posameznih razre- dih so bili: 3. razred: Uroš Rogi- na (OŠ Olge Meelič); 4. razred: Jernej Tonejc (OS Olge Meglic); 5. razred: Hojka Berlič (OŠ Olge Meglic); 6. razred: Vlasta Planec (OS Majšperk); 7. Razred: Bojan V Ljubljani bodo ustanovili majhno svetovalno delovno or- ganizacijo, v kateri bo delalo do sedem strokovnjakov z raznih to- rišč — energetskega, računalni- škega, gradbenega idr. Njihova naloga bo, da bodo znali odgo- voriti na vsa vprašanja v zvezi z varčevanjem z energijo. Novo podjetje bo svetovalo, katero izo- lacijsko gradivo naj človek upo- rabi pri zidavi hiše, katera go- spodinjska naprava je dobra in hkrati varčna z elektriko, katero tehnologijo naj tovarna vpelje v proizvodnjo, da bo poraba ener- gije čim manjša, ipd. Izdelkov pa ne bodo presojali samo z ener- getskega stališča, temveč tudi glede zahtev po varovanju okolja in zdravja ter kakovosti življenja sploh; res dobrim in preverjenim izdelkom bodo podeljevali po- sebno znamenje kakovosti. Iz Dela smo 7. 4. 1987 zvedeli, da se ljudje že vnaprej zelo zanima- jo za storitve nove delovne orga- nizacije, da pa se je marsikdo v združenem delu ne veseli preveč, saj bo izdelovalcem pomenila tu- di razbijanje monopolov; neka- kovostni izdelki se bodo morali najbrž izboljšati ali pa bodo ostajali v skladiščih. Skratka — pripravlja se nekaj sodobnega v najboljšem pomenu besede. Bralcem, ki se ob temle našem pisanju morda že vprašujejo, ali jezikovno razsodišče prevzema vlogo reklamne agencije za nova podjetja, prizmajmo, da smo nad ustanavljajočo se delovno orga- nizacijo res navdušeni — ne sa- mo zaradi njene napovedane de- javnosti, temveč tudi zaradi nje- nega imena. Pomislite, kljub vsej svoji sodobnosti, gospodarnosti. strokovni in gospodarski uteme- ljenosti (šlo bo predvsem za t. i. prodajanje znanja), računalniški podprtosti in podobnim odlikam se ne bo imenovala npr. Mlkro- sol ali Energohit ali Solaris ali Izolex ali Ecosyst ipd., imenova- la se bo kar — Sonce. In ne bo onesnaževala domačega jezikov- nega okolja. Žalostno pa je, da dajanje slo- venskega imena slovenskemu podjetju učinkuje skoraj kot sen- zacija. Naj učinkuje tudi kot do- ber zgled vsem ustanavljavcem in »botrom« novih slovenskih podjetij, velikih in majhnih. Na Micko ni mislil z ljubeznijo, dostikrat skoraj s sovraštvom. Zdelo se mu je, da je zagrešila nad njim izdajstvo. Ni ji mogel odpu- stiti, da ga je z otrokom zavedno priklenila na svet. Sovraštvo do sve- ta in ljudi je namreč šele zdaj dobilo v njegovi duši popoln in določen izraz. »Svoje trpljenje sem jim odpustil, toda če pomislim, da mojega otroka čaka še hujše, tedaj mi je žal, da sem človek in oče.« Do odkritega sovraštva se ni mogel dvigniti. Pri predstojnikih ni bil dobro zapisan. Imel je poleg vsega na obrazu neki izraz, ki ljudem ni ugajal. Spominjal se je, da je že v drugi gimnaziji rohnel profesor nad »predrznim izrazom njegovega obraza, ki se ne spodobi dijaku«. Tudi pri vojakih so ga večkrat osuplo gledale oči kakega častnika. Njegove oči so se pri takem opazovanju čutile ponižane in Marin je sam vedel, da je ob takih prilikah dobil v oči zloben lesk, ki ga je čutil tudi sam v drgetanju očesnih mišic, kar je povzročalo, da je oseba ali predmet pred njim zaplesal v vedno večjih kolobarjih. V možganih pod čelom je čutil takrat opojno trepetanje. Z vedno večjim zanimanjem pa je zasledoval propad cesarstva na bojiščih in v zaledju. Veeti, ki so jih prinašali ranjenci z bojišč, so vedno bolj jasno pričale, da vse človeške žrtve niso mogle zlomiti pre- moči nasprotnikov. Pisana družba avstrijskih narodov, ki je bolj ali manj zvesto izpolnjevala izsiljeno prisego, je bila strta. Glad, nezado- stna preskrba in oprema, nesposobnost poveljnikov, neskončnost tr- pljenja, vznemirjajoče vesti iz zaledja, tiha agitacija, upori posadk v domovini, telesna in duševna izčrpanost ljudi in živali, vse to je pri- pravljalo konec. V notranjosti države se je počasi razkrajala srednje- veška tvorba, ki je v vojni visokega kapitalizma in nacionalizma po- stala nestvor. Posamezni narodi so se bolj ali manj spretno pripravlja- li na ustanovitev samostojnih držav ali na združitev s sorodnimi naro- di. Sanjali so o bodočih državah, kjer bosta vladala popolna svoboda in napredek, kjer ne bo vojn in ne zatiranja gmotno in telesnoslabo- tnih. Četudi so bile to najprej le sanjarije revolucionarnih navdušen- cev in so si le polagoma upale na ulice in med narode, je bila vendar od njih prevzeta vsa tako imenovana inteligenca v državi do doktri- narjev in politikov, ki so živeli v inozemstvu in skušali vplivati na po- litiko zmagujočih držav. Kmet in delavec sta sicer slutila, da zaenkrat ni misliti na raj na zemlji, toda ogromna večina mož iz teh slojev je bila v strelskih jar- kih, po bolnicah in kasarnah. Doma so bile ženske, ki so nagonsko sovražile vojno in so se zato raje vdajale mislim na zlato bodočnost po končani vojni. Vendar je bila povsod, v naravi in v ljudeh, kljub strašnemu trpljenju neka lahkomiselna radost, otroško upanje in dr- getajoča nestrpnost. Marin je hodil v prostem času na sprehod za reko, ki je drvela v poletnih večerih s takim zanosom po svoji strugi, da je moral nehote teči vzporedno z njenim tokom po ozki cesti ob široki strugi. Nepre- magljiv nemir ga je gnal v tekmo z živo vodo. Upehan je sedal na njen breg in puščal, da je njeno zaganjanje, bezanje, vrenje zvrtelo njegove možgane in mu je njen šum napolnil dušo do vrha. Ko se je vračal v barake, je stezal roke proti nebu in prosil sreče zase in za svet. Od si- novega rojstva je vzljubil svoj jezik in zemljo, na kateri se je rodil. Kolikokrat je mislil na krik onega vojaka pred smrtjo! In na Staniča! Na materino neizmerno skrb za gospodarjevo, ne za lastno zemljo, na zvesto vračanje vsega, kar je prejela od zemlje, zopet nji sami, brez že- lje in upanja na dobiček; na zemljo, to gorko dihajočo, trpečo žival je mislil vedno, preden je spet stopil v smrad barak. Neštetokrat je vpra- ševal sebe, zemljo, nebo, Boga: »Zakaj?« H Križanemu v kapelo ni mogel več, odkar je videl trupla tovarišev pod ono rdečo steno, ki je v sanjah večkrat grozila, da ga bo zasula. Boga je doživljal tako kakor večina ljudi. V žalosti in obupu, ki pa nista smela imeti več prvega, neposrednega učinka, je klical in za- klinjal z izrazi otroških molitev nekoga, ki ima moč te doživljaje spre- meniti na čudežen, a vendar verjeten način v njihovo ugodno naspro- tje. Kadar je bil vesel in srečen, takrat je prosil sreče in veselja za vse ljudi, da ne bi zaradi trpljenja drugih še sam postal nesrečen. Njegova predstava Boga je bila različna. Najprej ga je gledal v neki vesoljsko obsegajoči sili, ki je zelo muhasta in včasih celo zahrbtna, da tako ra- zodene svojo moč nad človekom. To je bila prva in najbolj zgodnja predstava Boga. Nato je sledila doba praznote, ko si Boga ni predsta- vljal niti ni mislil nanj. Bil je popolnoma ujet v mrežo lastnega telesa in prebujajoče se duše, ki sta hrepenela po neposrednem dojemanju in osvajanju vsega življenja. Odkar je stopil iz svoje mladeniške samo- te v neposreden stik z ljudmi, kar je povzročilo buren potek njegove- ga življenja v zadnjem času, se je vedno pogosteje zatekel k mislim o Kristusu, zlasti odkar je bil tepen na ulici in odkar je doživel dogodke pred sinovim rojstvom. Motilo gaje sicer še vedno prepričanje, ki mu je pri drugih velikih ljudeh dajalo pogum, da se jim je bližal v želji po nasledovanju in posnemanju, prepričanje namreč, daje bil Kristus sa- mo človek. Pogojno je sicer priznaval božanskost njegovih naukov, vzvišenost njegovega življenja in pomembnost njegove smrti, toda za- radi vednega ponavljanja, da je bil Kristus Bog in človek, ki ga je sli- šal v šoli in cerkvi ter čital v verskih knjigah, ni mogel verjeti v njego- vo božanstvo, niti ni mogel živeti po njegovih zapovedih in naukih. Zato je počasi prehajal v priznavanje neke življenjske pravičnosti, ki že na zemlji izravnava človeška življenja. Vendar se še ni priboril do enotnega prepričanja v teh stvareh, bolj ali manj enakopravno je upo- rabljal še vedno vse troje, največkrat v čudni, naravnost smešni pre- pletenosti. Kljub temu je bil zdrav, zvečer je navadno hitro in globo- ko zaspal. Tudi prikazni in sanj o ljudeh in dogodkih minulih dni se je kmalu znebil. Med ljudmi, na vajah in vpričo predstojnikov je bil miren, mogoče še za spoznanje premiren. Le neko novo in veliko so- čutje ga je polnilo med ljudmi. Če je videl koga lačnega in zmerjane- ga ali samo potrtega, so mu prišle solze v oči. In s takim človekom je delil slednji krajcar, slednjo skorjo bridkega, a vendar tako zaželene- ga kruha. Nekega dne so nenadoma zastražili vse barake. Začeli so sesta- vljati pohodno stotnijo. Stiska na bojiščih je menda bila neznosna. Nasprotne vojske so začele potiskati avstrijske čete nezadržno nazaj. Ni še sicer prišlo do splošnega umika, toda nastopil je tisti nevarni odmor po izjalovljenih napadih, v katerem se je nasprotnik začutil močnejšega. V državo se je usul strašni roj umirajočih pohabljencev in pri kadrih so sejali zadnje človeške pleve, da pripravijo hrane še vedno nenasičeni smrti. Vroče poletje je že ležalo nad zemljo. Ves prostor je bil napolnjen s sladkobno-grenkim trohnenjem mrliča. Širil se je odpor, tvorile so se roparske tolpe. Ljudstvo pa je hrepenelo po kruhu in svobodi. Nadaljevanje prihodnjič 8 — IZ NAŠIH KRAJEV 14. maj 1987 - TE|>NIK Prvi počitek ob poti, ki ni tako lahka za starejše. (Posnetek KZ) Za praznik na Boč Upokojenci Kreditne banke Maribor, Poslovne enote Ptuj iz Slo- venske Bistrice smo se ob prazniku Osvobodilne fronte podali na Boč. Samo trinajst nas je bilo, pa nam bo pot ostala v lepem spominu. Vsi smo prispeli na vrh, malce utrujeni sicer, a dobre volje. Se zlasti zato, ker se le redko srečujemo in nam vsak pohod upokojencev po- meni še več. Konrad Zoreč Usposabljanje gasilcev Komisija za vzgojo kadrov Gasilskega centra Destrnik je v skla- du s planom OGZ Ptuj izvedla tečaj in usposabljanje za naziv gasil- cev. Tečaj, ki je potekal v Trnovski vasi, je obiskovalo okrog trideset slušateljev iz GD Biš, Destrnik in Vitomarci. Predavali so nižji častni- ki, častniki in višji častniki iz omenjenih društev. V nedeljo, 22. marca, so opravljali izpite iz teoretičnih predme- tov. Omenimo naj da so slušatelji pri predvanju dobro sodelovali, saj so na izpitih pokazali precejšnje znanje. Prav tako pa so dobro opra- vili tudi izpit iz praktičnega dela, ki je bil v nedeljo, 12. aprila 1987. V Gasilskem centru Destrnik so opravili tudi posvet in testiranje za napredovanje v naziv gasilec prve stopnje. Izpit je uspešno opravi- lo 21 gasilcev. S takšnimi aktivnostmi društva Biš, Vitomarci in Destrnik skrbijo za strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje svojih članov, saj se zavedajo, da lahko uspešno pomagajo pri morebitnih intervencijah le z dobrim znanjem. Al. Fe. Dvanajstkilogramski krap Kot kaže, se je sezona ribiških trofej že začela. V prejšnji številki Tednika smo objavili fotozapis o osemkilogramskem amurju iz pod- lehniškega jezera. Tokrat pa želimo opozoriti na ribiško, zares nevsa- kdanjo srečo Ernesta Ilovška iz Prežihove 20 v Ptuju, ki je v nedeljo, 26. aprila, v ribniku v Savcih spravil na suho kar 12-kilogramskega krapa. Kot je povedal, ni pričakoval takega plena, čeprav dobro ve, da so v Savcih še večji velikani. Lovil je z 0,25 —milimetrskim flaksom s trnkom številka 8. Ribiči dobro vedo, da je to majhen trnek, zato je imel precej sreče, da je ujeti krap na njem spioh še ostal. Za vabo je na trnek stisnil polento ali žgance, kot pravijo ribiči, saj imajo krapi to zelo radi. In ko se je 4-metrska damovka zvila pod težo orjaškega krapa, je Ernest že skoraj zgubil upanje, da ga bo spravil k obrežju. A se je z njim ubadal le slabih 10 minut, zatem pa mu je kolega iz Mari- bora s podjemalko pomagal ujetega krapa spraviti na suho. Poleg re- kordnih 12 kilogramov so nevskakdanje tudi ostale značilnosti te tro- feje. Od repa do glave so namerili 84 cm, čez trup pa kar 72 cm. Er- nest je še dodal, da je glavo dal preparirati in bo v kratkem krasila njegovo ribiško sobo, meso pa je razdelil med znance in prijatelje. Da je bila riba zelo okusna, smo se prepričali tudi sami. -OM Ernest Ilovšek s svojo 12-kilogramsko trofejo. (Foto: M. Ozmec) SLOVENSKO DRUŠTVO V HILDNU Uredništvu ptujskega Tednika se želim v imenu Slovenskega kulturnega in športnega društva Maribor iz Hildna za objavljanje dopisov in obvestil, ki vam jih občasno pošiljam, najlepše za- hvaliti. Upam, da boste v Tedni- ku našli še vnaprej dovolj prosto- ra za objavljanje člankov o delu slovenskih društev sirom zahod- ne Evrope. V teh zapisih je prav gotovo zrcalo našega delovanja na tujem. Delamo pa z name- nom, ohranjati slovenstvo — slo- venski jezik in običaj. Mnoga društva so imela v za- četku leta svoje redne letne ob- čne zbore, tudi naše. Osmega marca se je okrog 60 članov društva in dvajset gostov zbralo na občnem zboru v dru- štvenih prostorih Slovenskega kulturnega in športnega društva Maribor v Hildnu. Po pregledu dela minulih dveh let, ki je po mnenju članstva bilo zelo uspešno, kar potrjujejo pre- jeta priznanja, smo izvolili nov enajstčlanski upravni odbor. Ta se je teden dni kasneje sestal in izvolili so Franca Silca za pred- sednika. Podpredsednik je Er- nest Vidovič, tajnik Rudi Potrč in blagajnik Jakob Hebar, ki je bil svoj čas predsednik društva. Športni referent je Karel Kum- puš, vodja sekcije za organizaci- jo dela Jože Pahič (bil je prvi predsednik društva — pobudnik in soustanovitelj), društvo pa po- vezuje s šolo slovenskega dopol- nilnega pouka Janez Stebih. V odboru so še Ignac Germin, Jo- žek Zunko, Stanka Vogrin in Alojz Ducman ter mladinec Boštjan Auguštin, ki bo vodil mladinsko organizacijo pri dru- štvu. Novi gospodar ali hišnik pri društvu je Janez Štrafela — sicer član nadzornega odbora, v katerem sta še Franc Rašl in Mir- ko Plohi. Novi upravni odbor čaka veli- ko dela, a s pomočjo članstva bo- mo vse tudi izpeljali. Seveda se bomo morali tuintam obrniti po pomoč k staremu odboru, ki si zasluži vse pohvale. Omenim naj še, da smo dan pred občnim zborom pripravili zelo uspelo kulturno-zabavno prireditev, posvečeno dnevu žensk. Nad štiristo gostov — med njimi tudi delegacija mesta Maribora, našega pokrovitelja — je bilo s programom zadovoljnih. Poleg sekretarja Občinske konfe- rence SZDL Maribor tov. Slavka Vizoviška, tov. Viljemke Godina iz Ekonomskega centra za razvoj malega gospodarstva in reporter- ja Radia Maribor tov. Mirana Orniga so bili na naši proslavi še konzul iz Diisseldorfa tov. Beno Kirbiš in županja mesta Hilden gospa dr. Ellen NViderhold. V kulturnem delu programa so otroci slovenskega dopolnilnega pouka učiteljice Mare Merljak v recitacijah in pesmih povedali svojim mamicam ob njihovem prazniku, kaj vse čutijo do njih. Sodelovali so še pevci iz društva Bled v Essnu in folklorna skupi- na jugoslovanskega kluba Rad- nik iz Langenfelda. Za pravo vzdušje pa je z domačo glasbo poskrbel ansambel Statenberg. Na prireditvi so bili podeljeni pokoli in priznanja najboljšim ekipam kegljaškega in šahovske- ga turnirja, ki sta bila teden ozi- roma dva prej, posvečena pa dnevu žensk. Na kegljaškem tur- nirju je sodelovalo 17 moških in ženskih ekip. Zelo uspešno ga je vodil in pripravil tov. Jože Augu- štin, pomagali pa so mu še žena Marija, sin Boštjan in hči Anne- maria. Otroka sta namreč akti- vna kegljavca pri mladincih. Ša- hovskega turnirja pa se je udele- žilo osem ekip. Sedaj se pripravljamo na na- slednjo prireditev, posvečeno 25. maju — dnevu mladosti. Ta bo 23. maja v Gruitnu. Sodelovala bodo vsa slovenska društva ter učenci slovenska društva ter učenci slovenskega dopolnilnega pouka na diisseldorfskem konzu- larnem območju. Prireditev bo obsegala športna tekmovanja, kulturni in zabavni del. Rojake že sedaj vabimo, da se te manifestacije množično udele- žijo. Dvorana (Biirgerhaus) se nahaja v Gruitnu, Diisselberg str. 40, igrišče pa je v bližini. Uredništvu in bralcem ptuj- skega Tednika lep pozdrav! Rudi Potrč Kegljaška družina Auguštin na 4. turnirju SKŠD Maribor v Hildnu. (Posnetek: R. Potrč) IZ VASI V VAS V CIRKULANAH Ker se je misel, da bi pri nas posneli oddajo Iz vasi v vas, ro- dila pri meni, bi vam rad opisal, s kakšnim veseljem in težavami smo jo posneli. Ko smo se lansko leto v febru- arju dogovorili za datum snema- nja in poslali obvestila ljudem, ki so bili predvideni za glasbeni del, je zbolel tov. Ciani, glavni urednik te oddaje in snemalec; takoj je bilo treba vse obvestiti, da se datum predstavi. Čez en te- den je bilo spet treba obveščati o novem datumu, in sicer je bil to 17. marec. Bil sem organizator snemanja in član pevskega zbo- ra, pa sem na dan, ko bi se sne- manje moralo pričeti, imel pro- metno nesrečo. Snemanje se je začelo, vendar ne tako, kot je bi- lo zamišljeno. Sodelovalo je več različnih skupin: domači godci, tamburaši in ljudske pevke iz Mej, ljudski pevci in pevke iz Cirkulan in do- mači pevski zbor. Predvideno je bilo, da se glasbeni del posname v treh dneh, vendar je bilo dru- gače. Posnetih je bilo 35 glasbe- nih del in 38 zborovskih in va- ških pesmi. Za govorni del smo obiskali ljudi povečini na domu; tisoče korakov po naših lepih gričih smo naredili, da smo pos- neli to, kar ste slišali. Žalostno se nam je zdelo le, da so nekateri snemanje odklonili. Poslušalci oddaj Iz vasi v vas zunaj naše KS so že godrnjali, češ da smo Cirkulančani kupili čas predvajanja pri radiu Ptuj, ker oddaje tako dolgo trajajo. Moram vam povedati, da če bi lahko posneli vse, kar smo imeli predvideno, bi oddaja trajala tja do julija. Kaj hočemo; čeprav ži- vimo na nerazvitem območju, je tu polno raznih dogodivščin iz preteklosti. Moram vam reči, dragi bralci, da je naš človek pripravljen na vse, veselje in žalost. Naj ome- nim še težave s prostorom za kul- turno življenje pri nas. Nimamo namreč dvorane, in ko smo se za- čeli dogovarjati za snemanje. smo ugotovili, da nimamo kje snemati. Ker ima naša Lovsak družina lep dom v mirnem kraju, smo se zatekli po pomoč k njim; z veseljem so nam odobrili brez- plačno uporabo prostorov, za kar jim od srca hvala. V lanskem letu smo uspeli z gradnjo dvora- ne; upajmo, da bo kulturno ži- vljenje zaživelo. Rad bi se opravičil vsem ti- stim, ki so godrnjali, češ zakaj oddaje tako dolgo ni na progra- mu: če bi vedeli, koliko dela je s tako oddajo, ne bi godrnjali, am- pak bi pohvalili človeka, ki to dela. Kolikor mi je znano, je to na ptujskem radiu samo tov. Cia- ni, in če bi ga vprašali, koliko de- la je s tako oddajo, bi mu gotovo ne verjeli. Če bi pa ga vprašali, v kakšnih prostorih dela, bi mu za- gotovo čestitali in ne bi nikoli več godrnjali. Zato pa bodimo vsi, ki radi poslušamo radio Ptuj, ponosTii na vse, ki tam delajo, in jim čestitajmo ter jim iz srca želi- mo, da bi referendumski dinar, ki smo ga izglasovali, čimprej ro- dili sadove in bi se naši tovariši na radiu preselili v nove prosto- re! Naj bo dovolj. Ob koncu se v imenu vseh krajanov in vseh družbenopolitičnih organizacij ter v svojem imenu tov. Cianiju iskreno in od srca zahvaljujem za požrtvovalnost in tako lepo pripravljanje oddaje! Lepa hvala vsem, ki ste kakorkoli sodelovali pri tej oddaji. Menim, da sem iz- bral pravo pot, in je tudi včasih zapostavljeni haloški človek imel priložnost priti na radijske valo- ve. Jože PETROVIČ Bertin limonovec Berto Črnugljevo iz Dornav- ske ceste v Ptuju poznamo v glavnem kot prizadevno tajnico ptujskega društva za boj proti sladkorni bolezni. Njen vsakda- njik bogatijo številni drugi ko- njički: nadvse ljubi živali in rože. Takšna polnost življenja in ved- no dobra volja ji pomagata pri premagovanju težav s sladkorno boleznijo. Tokrat smo jo obiskali zaradi limonovca. V letni kuhinji ob šte- dilniku s skoraj dvometerskim steblom ponosno razkazuje 12 lepih rumenih plodov. Raste že deset let, prvi plod je dozorel pred dvema letoma. Pri hiši so imeli koline, limon v trgovino ni- so imeli, pa jo je mesar utrgal z »domačega« drevesa in mrežna pečenka je veliko bolj teknila. Zraven se bohotita bananovca, na enem so banane že dozorele. Limonovec obljublja dobro leti- no tudi prihodnje leto, saj odpira nove cvetove. MG foto: MŠ TEDNIK - 14. maj 1987 LITERARNA STRAN - 9 posnetek I. Ciani] Silva PUH AR Ne sprašuj Ne sprašuj, zakaj je moj obraz ■ naguban in ovel, ne sprašuj, zakaj je pramen las osivel. Ko dekle mlado sem bila kot ti, obraz je bil mi razcveten, takrat dekle sem z dolgimi lasmi se veselila kakor ti. Mladost minila je, otroci so prišli, prišle z njimi so skrbi. Tako iz žene, matere postala starka sem, zdaj vnukinja sprašuje me, od kod so gube, sivi mi lasje. O, dete, ne sprašuj, saj tebe čaka še življenje, z njim mladost. Pride čas, ko tvoj obraz bo zguban kakor moj in pramen osivelih las oznanil bo starost. Silva PUHAR Nič novega na tem svetu NIČ NOVEGA NA TEM SVETU S peskom posute poti se mi približujejo. Prepad med oazo bujnega zelenja in pustinjo, prekrito s plastjo peska, se POGLABUA. NIČ NOVEGA NA TEM SVETU S krvjo obli t a zemlja, polna človeških kosti, prepad med deželami vojn, miru ostaja na mejah nedosegljivega. NOČ NOVEGA NA TEM SVETU Množice s praznimi usti koščene roke v zrak molijo, vdano z molitvijo prosijo kruha, tistih kosov, ki končajo v kantah za smeti. Prepad med revščino in svetom bogatih je neustavljiv, poglablja se v neskončnost. NIČ NOVEGA NA TEM SVETU Utrujen od misli, od trkanja od vrat do vrat, v dolgi vrsti čakajo na delo. Medtem za zaprtimi vrati v nekem drugačnem svetu nasmejanih lic, brez dela poglabljajo prepad med svetovoma, dolg tisočletja. NIČ NOVEGA NA TEM SVETU Pomlad zbrsti vsako leto na novo, kaže svojo lepoto, ne meni se za čas, ne za življenje ljudi. VELENTIN Izpoved v roki tvoji cigareta tli, oči tvoje so utrujene, nasmeha več ni na tvojem obrazu, le kdo te je tako spremenil? Kdo te vsega tega je naučil, kdo ti je uničil mladost? Nisi takšen več, kot prej si bil.... Resen je tvoj pogled in v roki tvoji cigareta, na obrazu tvojem ni več nasmeha. Na tebi zguljene kavbojke in ponošena srajca, v mislih tvojih spomini na izgubljeno mladost, na ljubezen, ki nikoli je dočakal nisi, na dekle, ki je nikoli ni bilo: v tebi tiha, mrtva bolečina, človek brez srca postal si. Kdo je kriv? Krivi so ljudje, očetje, matere, kriv si sam . .. In spet: v roki tvoji cigareta, odsoten pogled, v mislih tvojih spomini na izgubljeno mladost, na ljubezen, po kateri še danes hrepeniš, a žal nikoli je dočakal nisi. nikoli ie ne boš. Marija LOVRENČIČ V srcu Metuljev ni in ne čebel, zamrl je pozni cvet. Vse mirno spi, da se spočije, se v zavetje toplo skrije. Toplote željno moje je srce, ne vem, kje naj ogrejem se. Zame je zima v srcu na jesen, kdaj se mi ogreje, tega ne vem. Ogreti'se ne morem brez ljubezni tople tvoje, živeti brez tebe ne morem, zima je. Pridi draga, da ogreješ me, da v življenju mrzlem toplote svoje vliješ mi v srce. Marija ROJIČ Kako sem se zaljubila Šepam, šepam, vpraša me, kaj na moji nogi je. Pa ozrem se, vidim ga, srce moje vztrepeta. S kolesom mojim me peljal, srček moj pa je divjal. Med potjo sva se spoznala in zelo si všeč postala. Praksa se končala je, šola pa pričela se. Spet učiti se je treba, to res huda je zadeva. Misli se sprehajajo, k njemu tja odhajajo. V šoli velik je pritisk, v srčku mojem pa je vrisk. Zdaj pa redno se dobiva, vedno zvesto se ljubiva. Srčno sem mu obljubila, da ga zvesto bom ljubila. Na svetu res lepo bi blo, ko bi to večno trajalo. Po najini bi poti šli otroci vedno radostni. Marija ROJIČ Kmalu boš k vojakom šel Sva še mlada in vesela, zakaj se ne bi rada imela. Kadar si pri meni ti, čas kar nekam odleti. Nekaj časa še imava, da vsaj malo pokramljava. Včasih sem hudo trpela, zdaj pa sem zelo vesela. Jaz pa se zelo bojim, da te kdaj ne izgubim. Zelo se mi dolg'časno zdi, ko te od nikoder ni. Vem, da kmalu boš odšel, srček moj pa zraven vzel. Tvoj pa bo doma ostal in me skrbno varoval. Saj sem ti obljubo dala, da te zvesto bom čakala. Ko pa boš nazaj prišel, boš lepo me k sebi vzel: Srečno bova tam živela, mam'co, očka rada imela. Njiv'ce bomo mi orali nanje žito posejali. Silva PUHAR Samota Gorje je v meni, v samoti bivam, pije kri tišina, pijana sem od bolečine, ne od vina. Vse se je zarotilo proti meni. Bezajo me proč, v prepad t išče me, z verigami bi radi me pripeli, vzeli mi prostost. Gorje je v meni, srce v bolečini joče, duši me, strah me je samote. posnetek I. Ciani\ 10 - LITERARNA STRAN 14. maj 1987 - TEDNIK VALENTIN Gozdovi šumijo Gozdovi zdaj šumijo, tako kot so šumeli prej. ko sva se v njih sprehajala, gradila sva si le svoj svet. čeprav tako mlada sva bila, za ljubezen premlada. Takrat še nisva vedela, kaj pomeni se posloviti, vsak na svojo pot oditi, kot reka je ljubezen ugasnila za seboj sledove le pustila, kjer je nekoč le tekla. Gozdovi zdaj šumijo, ko se v njih sprehajam sam. Ptice pojejo mi svojo pesem, tam daleč nekje se vijejo sledi, po katerih je reka tekla — njeno ugaslo življenje. Po licih tečejo solze, ko spomnim se nate, pa vendar to bile so sladke sanje, spomini, ki nosiva jih v srcih ti in jaz — za vedno. Irena—Mirosla va Tiha noč Tiha noč zaveje, vse utihne naokrog, le moje misli se oglase. Dan je minil v prazno, zaman vsa so dela, vse zaman. Zaman je vsaka misel, misel nanj, misel o tebi. O tebi. ki si napolnil moje srce. Brez tebe dan je pust, dan brez želja. Dan. ki mi ne da ničesar, ničesar, kar bi lahko dalo mi moči v tihi noči, ki zaveje okrog mene. Ko tiha noč zaveje, moje oči se napolnijo, napolnijo z grenko tekočino. Ta tekočina peče vso noč, ne daje mi spanca. brez radosti sem in veselja. Ko končno od utrujenosti in grenkobe se oči zapro, čudne stvari plešejo okrog mene. Radosti tudi v spanju ni, ni je več, ker tudi dan je brez nje, ni težkega in lepega veselja. Danica GAŠPARIČ Rdeče rože Rož rdečih bom nabrala in jih tebi, dragi, dala, naj ti v življenju srečo delijo in spomin name obudijo. Spomni se noči, teh prelepih novoletnih dni, spomni se trenutka srečnega, ko voščil in poljubil si me ti. Znak ljubezni rože so rdeče. A pravi znak ljubezni tvoje moje je srce goreče. Bil si kot pisan metulj, ki leta od cveta do cveta, ustavil si se ob meni, da ljubezen svojo bi mi dal. Zdaj, ko ljubezen najino živiva, zdaj, ko srečna drug ob drugem sva, kar naenkrat sva odkrila, da se kmalu bova poročila. Danica GAŠPARIČ Majslio jutro Ko sonce sreče sije zate, spominjam jaz se rada nate. Letajo metulji po zeleni trati, jaz pa pišem pismo zate. Veter droben pri veje iz daljave, nosi mi pozdrave prave. Tu na klopi zdaj sedim, se za tabo z mislijo podim. V lepo majsko jutro s kitaro si ti prišel, si govoril, snubil in lepo pel, meni tiucesi vzeL C. L. Slovo Le še enkrat, samo enkrat mi roko daj v slovo, naj tale stisk bo najino slovo. Le kaj naj rečem ti, ko grem, le kaj naj šepnem ti? Nič! Odšel bom tiho, brez besed, naj le molk bo slovo, in roka stisne naj roko. Takšno naj bo najino slovo. Marija ROJIČ Je človeli človeliu človek? Težko v mestu mi živimo, pa še s plini se dušimo. Cene vsak dan rastejo, starši trdo delajo. Ni delo vredno skoraj nič, odnosi ljudski so zanič. Se vedno nekam vsem mudi. in svoje vsak ima skrbi. Če starček kak po cesti gre, nihče več nanj se ne ozre. Če komu kje se kaj zgodi, nihče tega še videl ni. Ni vsak pijanec, ki obleži, morda potreben pomoči? To pa nas nič več ne skrbi, glavno da smo zdravi mi. Povsod umori, atentati, kot da ne bi bili si brati. Mir bi radi vsi imeli, zanj pa ne bi nič skrbeli. Če v miru hočemo živeti, moramo se radi imeti! C. L. Na limetili bom ostal Na kmetih bom ostal, bom zemljo kopal in oral, pozimi pa vesel za toplo pečjo pesmi pel. Naj oni GOSPODJE po mestih le nosijo bele roke, jaz pa zemljo domačo bom ljubil, dokler mi bo bilo srce. Neumen je ta, ki misli, da kruh se v betonu rodi, za njega potrebne so roke pridnih kmečkih ljudi. Marija ROJIČ Srečno, rudarji! Sirena se je oglasila, fante in može vabila. Od doma šli so vsi veseli, svojce še enkrat objeli. Naprej tja v rov gredo teman, po trpki kruh, ki čaka tam. Zdravi, pogumni, bojeviti hočejo se smrti izviti. Med temi črnimi možmi moj bratec tudi kramp vihti. Ko doma se poslovi, po licu solza mi polzi. Krepkih rok objame me, da vrne se, tolaži me. Ko črno se zlato drobi, obraz od sreče mu žari. Grmi in poka vsepovprek, premoga zdaj bo na pretek. Ko se vozi on na plan, pozdravlja tu ga beli dan. Sonce se mu spet smehlja, vesel se zdaj domov poda. Zapoje zdaj si pesem to: RUDAR POSTATI -JE LEPO! posnetek M. Ozmec Klemen MOHORKO Andreji! Narava zdaj se vsa prebuja, vse se cvetja veseli in te dehteče, lepe rože cvetijo Andreji naj vse dni. Praznik tvoj se zdaj praznuje, vse najboljše ti želim! Bodi vedno ti v cvetju in tudi pot posuta z nJim. Koderkoli pot te bo vodila, povsod naj s tabo sreča bo, V duši mir naj ti prebiva in brez solza naj bo oko. Jutra sončna naj ti bodo, povsod naj ptički ti pojo, to naj bo kot zdravilo, če kdaj ti v duši bo težko. Ko bodo tebi leta tekla in ko bo daleč že ta čas, želim še enkat jaz ti sreče! Ko praznik tvoj bo spet pri nas. Nikdar jaz te ne bom pozabil, živela boš z menoj v.^e dni. tvoj glas z nasmehom me bo zdramil, kjerkoli bom. ga vrnem ti! VALENTIN \ Hvala j Tisto noč. ko tebe sem spoznal, ] se je v meni nekaj premaknilo. 1 takrat se je srce moje vate zaljubilo. \ Kako lepe imaš oči... • res ni bilo težko se zaljubiti. Ni bilo potrebno govoriti, moje srce s teboj je hotelo biti. Takrat, ko sva plesala, čas se je za oba ustavil, ljubkujoče naju je tiho mamil, takrat sva ugotovila, kaj oba čutiva. Pred seboj videl le obličje tvoje, le oči, nasmeh, takrat sem spoznal, da vredno je živeti samo s teboj. Naključju sem hvaležen, da sva se spoznala. »• Srci sta najini spregovorili, obe sta se zaljubili, sedaj v očeh se duša zrcali, da. res ... Lepo je spet ljubiti, lepo je ljubezen podariti, lepo je reči spet: »Drago dekle, ljubim te.« Tisto noč. ko tebe sem spoznal, srce je moje zadrhtelo, takrat se je v meni nekaj premaknilo. Vnel se plamen je ljubezni, želim ga s teboj deliti, želim ga samo tebi podariti. Kaj se takrat je zgodilo? Srce se je moje vate zaljubilo, in sedaj morda oba sva hvaležna, ker sva brezmejno srečna. Naključju hvala, da sva se spoznala. Miro JASNI Za mir in svobodo na svetu Ljudje sveta, iskrenega srca in vedrega duha v zaupanju hočemo složno in srečno živeti, vsak dan pa skrbeti za mir in svobodo, za delo veselo, za zdravo naravo, vesoljno človeško kulturo. Zastava naša že v soncu plapola, ta rdeča kri ljubezni vseh ljudi sveta, široko sinje morje, visoko belo gorje, pojoče cvetno polje. Žareča pesem hrepenenja, svobode dela, prelesti skupnosti življenja. Ko sprejmem za svojo nalogo, skrbeti za mir svobodo in slogo, že človek postanem, že v srcu objamem vesoljno človeško kulturo. Por paco kaj libereco al mondo (internacia lingvo esperanto) Ni homoj de tuta mondo, kun bona koro, animo d'oro, ni volas vivi en feliča komuno, čiutage gardi pacon kaj liberecon, laboron gajan, naturon sanan, kulturon humanan universalan. La flago nia en suno flagras, la sango ruga de lamo de čiuj homoj de Irhondo, la maro larga blua, la monto alta blanka, la kampo kantanta de Ifloro.. La kanto bolanta de Išopiro libereco de laboro, beleco de la vivo en komuno en suno. Se mi akceptas por sia tasko, zorgi por paco, libereco kaj konkordo, mi tiam homo farigas, jam per koro čirkauprenas la kulturon kumanan universalan. TEDNIK - '"^i ^987 NAŠI DOPISNIKI - 11 Nataša Mlakar, OS Sela LONČNICA Nekega februarskega dne je tovarišica prinesla iz zbornice rastlino. Povedala nam je, da je to potaknjenec. Ker prvi dan ni- smo imeli cvetličnega lončka in zemlje, smo dali rastlino v koza- rec vode. Naslednji dan je Sabi- na prinesla poln lonček zemlje. Potaknjenec smo dali vanjo. Hi- tro je začel rasti. Rastlino skrbno zalivamo. Pazimo, da je ne polo- mimo, ker ima krhko steblo. Se- daj se je že razrasla v grmiček. Ima štiri popke. Kmalu bo cvete- la. Veseli smo, da nam tako uspeva. Nataša Panikvar, 2. a, OŠ Olge Meglic ČISTILNA AKCIJA V četrtek je bil dan čistoče. Hodili smo po travnikih in ob ro- bu ceste. Pobirali smo smeti in odpadke. To so papirčki in škat- lice. Nabrali smo nekaj vreč sme- ti. Peter Vindiš, 1. b, OŠ L Spolenaka NARAVOSLOVNI DAN V sredo smo imeli naravoslo- vni dan. Delali smo razne posku- se. Spoznali smo, da so olje, vo- da in cet prijatelji. Najbolj mi je bil všeč poskus, ko so barve ple- zale po papirju. Aleš Radičevič, 1. b, OŠ I. Spolenaka LASTOVKE Lastovke so ptice selivke. Ko. je pri nas mrzlo, se odselijo v to- ple kraje. Spomladi se spet vrne- jo. Lastovke sem videla pri babi- ci v hlevu. Naredile so si gnezda iz slame in hlevskega gnoja. Tea Stefanovič, 1. a, OŠ T. Žnidariča KAKO ME JE BILO STRAH Nekega deževnega večera sta se atek in mamica odpeljala k prijateljem. Doma sem ostal sam in gledal televizijo. Ker sem bil izmučen, sem ob televiziji tudi zaspal. Naenkrat me je prebudil stra- šen ropot. Postalo me je malce strah, pa sem vseeno sklenil, da bom pogledal, kaj se dogaja. Ko sem stopil pred vrata, me je pre- mrazil hladen veter. Sklenil sem, da bom šel malo okrog hiše. Pri- šel sem do prvega vogala in tisti ropot se je ponovil. Mislil sem steči v hišo, a sem se ob nekaj spotaknil. »Kaj neki bi to bilo?« sem si v strahu rekel. Potem seje močno zabliskalo in ob sebi sem zagledal nekaj zelo velikega. Nič več me ni moglo zadržati, da ne bi kar odvihral v hišo. Potem sem se kar moker vrgel v poste- ljo, še prej pa sem vrata dvakrat zaklenil. V postelji sem še dolgo trepetal, saj se mi je vedno doz- devalo, da nekdo prihaja po stopnicah. Drugo jutro me je zbudilo tr- kanje na vrata. Odklenil sem in v sobo je stopil atek. Ko me je za- gledal tako mokrega, se mi je za- čel smejati. Meni se to ni zdelo prav nič smešno in sem mu vse lepo povedal. Potem mi je rekel, naj pogledam skozi okno. Zagle- dal sem veliko vejo, ki je padla na dvorišče. Tudi jaz sem se za- čel smejati, saj sem vedel, da me je bilo strah za prazen nič. Boštjan Kostanjevec, 7. a, OŠ Gorišnica KAKO TEKMUJEMO ZA PROMETNO ZNAČKO Za prometno značko tekmuje ves razred. V šoli si zapišemo v zvezek naslove nalog. Prva nalo- ga je, da vsak dan opazujemo ko- lesarje in pešce. V zvezek zapisu- jemo imena učencev, ki ne upo- števajo prometnih predpisov, in jih opozarjamo na nepravilnosti. Prometne predpise in prometne znake moramo dobro poznati. Znati moramo pravilno zavijati v levo, ko se peljemo s kolesom. V zvezek moramo narisati vse pro- m.etne znake, ki jih morata po- znati kolesar in pešec. Rešujemo tudi teste o prometu. Kdor uspe- šno opravi vse naloge, osvoji prometno značko. Dobimo jo na koncu šolskega leta. Sašo Širovnik, 3. b, OŠ Videm pri Ptuju KDAJ BO POMLAD PRIŠLA Kdaj bo pomlad prišla, kdaj bo sonce poslalo svoje tople žarke? Kmalu bo pomlad prišla, narava se bo prebudila, livada zacvetela. Po njej se bomo otroci podili, z metulji se lovili. Nikolina Ovčar, 4. c, OŠ F. Osojnika SONČNI VZHOD Najlepša vožnja je zame vož- nja domov, vožnja v domovino. Na eni izmed njih sem doživel najleši sončni vzhod. Sestra in bratec sta še spala. Mama je sedela ob atu. Skrbno je vodil zvrhan avto. Bil sem ves nemiren. Mislil sem na druge, ki nas pričakujejo, in razmišljal o usodi mnogih družin, ki prav ta- ko kot mi hite proti domovini. Začelo se je daniti. Na hori- zontu sem opazil obrise veleme- sta Munchna. Temnomodro ne- bo se je začelo počasi barvati z neštetimi odtenki vijoličastih, rdečih in modrih barv. Na za- hodni strani neba so se posla- vljale zvezde. Čudovita jutranja zarja je na- znanila sončni vzhod. Počasi in veličastno se je prikazala na ne- bu okrogla svetla krogla — son- ce. Oblaki, drobno posuti po ne- bu, so se umaknili gospodarju neba. Nastalo je jutro. Najlepše doslej. Doživel sem ga na poti, ki me je vodila v domovino. Prav zato se je verjetno v meni rojeva- lo toliko lepih čustev ob opazo- vanju sončnega vzhoda. Robi Sinur, Offenbach VESELA URA NAM JE USPE- LA V razredu smo se dogovorili, da bomo za starše pripravili ve- selo uro. Začeli smo z vajami. Igrali smo z glasbili in lutkami. Sklenili smo tudi, da bomo pri li- kovni vzgoji izdelali preprosta darila. V petek ob 17. uri so se starši zbrali pred razredom. Ob vstopu smo jim poklonili darilca. Bili so jih zelo veseli. Boben je naznanil začetek vesele ure. Pomagal nam je velik kuža, ki ga je vodila to- varišica. Sodelovali smo vsi. Igrali smo na preprosta glasbila, peli, deklamirali in igrali kratke prizorčke. Z Metko sva prikazali, kako je učenec vprašan v šoli. Metka je bila tovarišica, jaz pa njena učenka. Zastavila mi je vprašanje o Martinu Krpanu. Snov sem bolj slabo znala, zato sem jecljaje odgovorila. Gladko sem odgovorila na vprašanje, ali ljubim svoj dom. Odgovorila sem: Seveda, zlasti, kadar sem v šoli, najbolj pa takrat, kadar sem vprašana slovenščino. V veselo uro smo vključili tudi starše. Na naša glasbila so zaigrali pesem Mi se imamo radi. Iz besed so morali sestaviti poved GORA NI NORA, NOR JE, KDOR GRE GOR. Zmagala je Sonjina mami- ca. Za nagrado je dobila bombo- ne. Na koncu vesele ure smo za- peli, zaigrali in zaplesali pesem Marko skače. Vsi skupaj smo bili zadovoljni, ker nam je vesela ura uspela. Že- limo si še več takih srečanj. Lidija Bračič, 3. b, OŠ Videm pri Ptuju MOJA DOMOVINA Ponosna in lepa dežela si moja, le v tebi še cvetje opojno dehti. Ko pride pomlad, utapljaš se v cvetju, po tratah zelenih že zvončki cveto. V poletnem času vsa v soncu žariš, kakor mati si mi, domovina moja ti. Jeseni sadje nam daješ, da z njim se sladkamo, tebi v zahvalo vsak kmet je vesel. Pozimi z belo odejo pokriješ vsa polja in zunaj na snegu vesel je živ-žav. Milka Zajšek, 6. b, OŠ Martina Koresa, Podlehnik RNDREJfi NAČRT ZA KUUČ Andreja Bratušek, OŠ Videm Risba s flomastrom NEDEUSKI IZLET Prišla je pomlad. Sonce je sija- lo. Družina se je odpravila na iz- let. Ustavili so se ob potoku. Voda v njegovi strugi je bila čista. Na bregu so rastle rožice in grmi. Ptička si je spletala gnezdo na drevesu. V vodi so plavale ribe. Mama je naredila kosilo. Odpad- ke je zmetala na breg. Oče je bral časopis. Ko ga je prebral, ga je vrgel na tla. Tone je plezal po drevesu. Polomil je veje. Na tla je vrgel ptičje gnezdo. Jajčeca so »e razbila. Na drevo je z nožem vrezal svoje ime. Na grmu je po- lomil veje. V vodo so pometali odpadke. Med odpadki je bila steklenica s strupom. Voda je bi- la zastrupljena. Ribica je pogini- la. Tako se z naravo ne dela. Alen Hodnik, ' 2. a, OŠ Olge Meglic Janja Zupanič in Smiljan Pernek, OŠ Sela POGOSTO ME BOLI GLAVA V četrtek zjutraj sva z mamico šli v Maribor na zdravniški pre- gled. Pogosto me boli glava, zato imam redne kontrole. Ob prihodu v bolnišnico sva se zgrozili. Kakšna gneča, spet bova čakali. Mamica je na mizo položila zdravstveno izkaznico. Dve uri sva čakali, da sva prišli na vrsto. Zdravnica, ki pregledu- je otroke, je zelo prijazna. Vpra- šala me je, kako je z glavo. Od- govorila sem ji, da je bolje. Ma- mica je dala zdravnici koledar, na katerega beleživa glavobole. Na kontrolo moram spet čez eno leto. Po pregledu sva šli v restavra- cijo in se najedli. Nato sva šli na avtobus in domov. Sonja Vidovič, 3. b, OŠ Videm pri Ptuju LAŽ IMA KRATKE NOGE Mamica mi je iz ptujske knjiž- nice prinesla knjigo Solzice. Mo- rali bi narediti obnovo za doma- če branje. V nedeljo me je mami- ca vprašala, ali imam obnovo in vse ostalo za šolo. Ker mi ni bilo za delo, sem ji rekla, da irnam. V ponedeljek zjutraj je mamica knjigo vrnila. Jaz pa nisem vede- la, kje je knjiga, in sem preiskala vso hišo. Ko seje mamica vrnila, sem jo vprašala po knjigi. Pove- dala sem ji, da še nimam obnove. Razjezila se je in bila sem kazno- vana. Ta dan sem morala napisa- ti dve obnovi. Nataša Svenšek, 5. a, OŠ Martina Koresa, Podlehnik LASTOVKA IN SINIČKA SE POGOVARJATA Prve lastovke so se vrnile v na- še kraje. Priklicala jih je pomlad. Vsepovsod žgoli ptičja govorica. Le prisluhnite pogovoru dveh ptic. Lastovka: »Zdravo, sinička! Ali je bila zima huda?« Sinička odgovori: »Joj! Kako dolga in huda je bila!« Lastovka čez nekaj časa žalo- stno pripomni: »Starega gnezda nisem nikjer našla, zato si mo- ram graditi novega, da bom lah- ko vzredila svoj rod.« Sinička ji glasno zakliče: »Tu- di jaz si spletam gnezdo. Pohiti- va na delo!« petra Vrabl, 4. C, OS F. Osojnika MOJA POT V ŠOLO Moja pot v šolo se začenja zju- traj, ko se sonce šele vstane. V roice vzamem torbo in obujem čevlje pa hajd v šolo. Izza jabla- ne se prikaže komaj vzhajajoče sonce. Ptički so se že prebudili in slišim, kako lepo žvrgolijo. Vča- sih vsega tega sploh ne slišim. A zdaj, ko je pomlad, je narava vsa pisana in odeta v pomladanske barve. Moja pot se mi zdi zdaj prijaznejša. Ozrem se naokoli. Na vrtu že poganjajo prvi popki rož. Po gredicah že kuka iz zem- lje solata. Postaven in močan ja- vor žene popke, ki se bodo vsak čas razvili v zelene liste. Petelin stoji na ograji in kikirika. Zdi se mi, da me pozdravlja in mi želi srečno pot. Tudi kokoši že brskajo po tra- vi. Ptice veselo čivkajo. Cerkveni zvonik se iskri v soncu. Na šol- skem dimniku štorklja spretno spleta gnezdo. Tudi lastovice so že tu. Pridem do postaje. Tam me že čaka Angelca. Nato pripe- lje avtobus. Tudi skozi okno opazujem na- ravo. Gramozna jama je že vsa zelena. Tudi na šolskem vrtu je vse zeleno. Te poti ne bi zame- njala za nobeno drugo. Marjetka Sitar, 6. a, OŠ Videm pri Ptuju SONCE IN SENCE MOJEGA OTROŠTVA Kot vsi drugi sem imela tudi jaz kar veselo otroštvo. Mamica mi je povedala, kaj se je zgodilo, ko sem bila stara okrog tri leta. Moj dedek in babica sta imela dve kravi. Eni je bilo ime Seka, drugi Lisa. Seka je bila zelo prid- na. Lisa pa divja. Nekega dne smo šli z Liso na njivo. Mamica je stala zraven Lise, ki je z užit- kom žvečila travo, jaz pa sem ve- selo tekala okrog krave. Naen- krat pa je krava podivjala, me nadela na rogove in visoko vrgla v zrak. Priletela sem na njivo vsa bleda, tako je vsaj rekla mamica. Od takrat imam nekakšen odpor do krav in se jim že na daleč umaknem. Moj sončni dan je bil, ko sem šla prvič v malo šolo. Na to sem bila zelo ponosna, saj sem misli- la, da bom potem nekaj več. Mi- slim, da sem se kar pfflSteno ušte- la! Moj najbolj veseli čas je bil ta- krat, ko sem zvedela, da bomo dobili dojenčka. Vsak večer sem premišljevala, kaj bova počeli s sestrico, saj sem bila prepričana, da bo punčka. No, nazadnje seje končalo s solzami v očeh in brat- cem v plenicah. Ko pa sedaj pre- mišljujem, ali bi mogoče imela rajši sestrico, vidim, da je imeti bratca bolje. Z Matjažem se po- gosto stepava, in to kar rada po- čnem. Spominjam se tudi, kako sem padla z drevesa, ko sem trgala mačice. Stopila sem na suho vejo in naredila kar odličen »polet« na tla. Upam, da se mi v nadaljnjem življenju ne bo nič hudega zgodi- lo, isto pa želim tudi Matjažu in vsem svojim. Simona Rozman, 8. b, OŠ Markovci V ŠOLO, Tatjana Krajnc, OŠ Leskovec CVETOČE DREVO, Jožica Pignar, OŠ Sela 12 - ZA RAZVEDRILO 14. maj 1987 — TEDNIK Dober den! Zdaj smo si ob prvomajskih svetkih malo oddehnoli ali pa se še boj zmontrali. kak pač kdo, zdaj pa drgoč rintamo od zore do mroka. Mija z Mico srna vsejala cukerico, tudi krompir no koruzo. Pri sejalnici ne pridema tak hitro na vrsto, saj vete, da človik nemre več toga ročno saditi, kak smo to negda delali s tistimi malimi motikami no se po- leg sami sebi no drugim smilili. Zdaj to vse stroji oprovijo. Če se jaz na- zaj malo v svojo mladost spunim, kak smo negda s kravami no junci nji-] ve oroli. To je bla prova muka za ljudi no živino. Saj vete, kak krave no\ junci grejo pomalen; če jih še v plug zaprežeš, te pa so to itak prove pužo-' ve dirke. Bilo pa je vredik, ker če si tak celo noč ge pri deklini spančka, si lehko podnevi tudi za plugom na njivi drema. Zdaj pa se na traktori ne \ do spati. Tota mašina prehitro gre no ropoče. = Vete, negda je tak bilo: če te je keri pita, kak kaj delo no gospodar-, stvo, si mu reka: Podnevi delam kak junec, ponoči pa kak bik .. . Zdaj pa so vete biki no junci provi gospodje. Samo še v štalah dobro jejo no pi- jejo in se redijo za meseka. Saj rečem: še bikom se bojše godi kak negda. Za nekaj pa so vseeno prikrajšani: veterinari no osemenjevalci so jim ti- sto ta luštno delo vzeli. . . Zdaj, ke tota bolezen ADIDAS razsoja, se nam to tudi moškim obeta, saj pravijo, ke se tota črna kuga s seksom prenosa. Ja, hujdi cajti se pišejo po toti seksualni revoluciji. Zodje cajte mi boj malo pišete o svojih dogodivščinah. Saj vidite, da meni tudi včosik inspiracije sfalijo. Pište mi, kak se kaj imate; lehko hvo- lite, lehko šimflete. Seveda vse do svoje mere. Pište na naslov: Uredni- štvo Tednika, Ptuj (za Lujzeka). Bodite kratki in jasni. Tokšnih, ki dosti gučimo, pa nič ne povemo, je že tak zadosti! Vaš delegat Lujzek RADIO PTUJ (93,1 MHz — ultrakratki val, stereo; 1485 kHz — sreilnji val) ČETRTEK, 14. maja: 17.00-18.00 Informativna in zabavna od- daja (novice, obvestila, uspešnica dneva, reklame, Včeraj-danes-ju- tri); 18.00—19.00 Iz naših krajevnih skupnosti. Sredi življenja — vmes novosti in zanimivosti v domači zabavni glasbi. PETEK, 15. maja: 17.00—18.00 Informativna in zabavna oddaja (novice, obvestila, uspešnica dneva, reklame, Včeraj-danes-jutri); 18.00—19.00 Kultura, Za konec tedna, V vrtu — vmes zabavna glas- ba. SOBOTA, 16. maja: Čestitke; 17.00-19.00 V SOBOTO POPOL- DAN (novice, obvestila, uspešnica dneva, reklame, Včeraj-danes-ju- tri, V ŽIVO — vmes zabavna glasba). NEDELJA, 17. maja: dopoldan Čestitke; 11.00 Tedenski pre- gled, obvestila. Iz uspešnic dneva, reklame; 11.45 Kmetijska oddaja; 12.00 Domača ustvarjalnost; 12.50 Aktualnost tedna; 13.00 Čestitke. PONEDELJEK, 18. maja: 17.00-18.00 Informativna in zabavna oddaja (novice, obvestila, uspešnica dneva, reklame, Včeraj-danes-ju- tri); 18.00—19.00 Dogodki prek vikenda, nasveti ..., vmes vedno lepe melodije. TOREK, 19. maja: 17.00—18.00 Informativna in zabavna oddaja (novice, obvestila, uspešnica dneva, reklame, Včeraj-danes-jutri); 18.00—19.00 Pogovor o ..., Vprašanja in odgovori. Iz delovnih kole- ktivov — vmes domača zabavna glasba. SREDA, 20. maja: 17.00—18.00 Informativna in zabavna oddaja (novice, obvestila, uspešnica dneva, reklame, Včeraj-danes-jutri); 18.00—19.00 Oddaja za mlade (pionirska in mladinska), vmes Gremo v disko in zabavna glasba. POSLUŠAJTE IN POKLIČITE NAS! (771-223) TEDNIK - ^987 ŠPORT IN DRUŠTVA - 13 ROKOMET Članice RK Drava so v soboto gostovale v Gornji Radgoni, kjer domačo ekipo premagale s 26:16 (10:9). Zadetke so dosegle: Fridl 10, Hentak 6, Vtič 5, Malek 3 in Korošak 2. Člani Drave so v Bakovcih izgubili z vodilno ekipo druge repu- bliške lige, 26:32 (12:19). Strelci: Hrupič 12, Terbuc 5, Gobec 2, Zu- fan 2, Kelenc 2, Vukašinovič 1, Peklar 1, Pucko 1. Še rezultat mladin- cev: Bakovci —Drava 24:19. V soboto, 16. maja, bodo v dvorani Center tri srečanja. Ob 15.30 niladinci Drava-^Radgona, ob 17.00 članice Drava—Radeče in ob 18.30 člani Drava—Radgona. Člani Velike Nedelje se bodo doma po- nierili s Celjani, Ormožani pa gostujejo v Bakovcih. I. k. Na državnem prvenstvu v Splitu je Silva Tekmec osvojila sedmo mesto (15 tekmovalk) v kategoriji nad 72 kg, Andrej Murko in Domi- nika Slanic pa nista imela sreče pri žrebanju in sta izpadla že v začet- ku. Na republiškem prvenstvu mlajših mladincev (kadetov) so bili tekmovalci JK Gorišnica zelo uspešni. Republiška prvaka sta postala Jože Marin (do 83 kg) in Miran Plošinjak (nad 83 kg), Rajko Muršič je bil drugi (do 57 kg), Mitja Kostevc pa tretji (do 53 kg). Iz J K Drava sta tretji mesti osvojila Tadej Juršič (do 75 kg) in Zlatko Kostanjevec (nad 83 kg). Na velikem tekmovanju za Memorial Štefana Kovača v Murski Soboti so Gorišničani osvojili sama tretja mesta. Ta so dosegli pionir- ji Fabjan Kovačec, Marko Petek in Damjan Petek ter mladinci Janez Plošinjak, Miloš Ličina in Alojz Kojc. 1- k. TENIS Novi zmagi so tekmovalci TK Ptuj zabeležili v soboto, 9. in v ne- deljo, 10. maja. Obakrat so nastopili na domačem terenu. V soboto so z rezultatom 5:4 premagali ekipo Slovenske Bistrice, v nedeljo pa z enakim rezultatom ekipo Nove Gorice. Vse občane vabimo na srečanja 4. kola med ekipama TK Ptuj in Celje; to bo v nedeljo, 17. t. m., dopoldan v Ptujskih toplicah. Aluminij še naprej izgublja Nogometaši Aluminija so po finalu pokala izgubili tudi prvenstveno sreča- nje z Ojstrico iz Dravograda, ki so ga odigrali v nedeljo v Kidričevem. Rezultat je bil 3:1 za goste. Kidričani so tako še v bolj nezavidljivem položaju na lestvici, na predzadnjem mestu, v naslednjem kolu pa se bodo v Brežicah pomerili s Svobodo, zadnjo ekipo lige. 1. k. Središče in Osankarica Prejšnjo sredo (6. maja) sta bili na stadionu v Ptuju finalni srečanji jugoslo- vanskega nogometnega pokala za območje MNZ Ptuj. V prvem srečanju so mladinci Osankarice iz Slovenske Bistrice premagali vrstnike ptujske Drave s 3:0 ter se jim tako oddolžili za serjjo porazov v prejš- njih letih. Dva zadetka je dosegel Ratkovič, enega pa Kruder. V članskem finalu so se pomerili nogometaši Aluminija in Središča. Kidri- čani vlogo favoritov niso opravičili, Središčani so bili spretnejši, bolj borbeni, in tekmo dobili s 4:3. Za medobčinskega ligaša so zadetke dosegli: Zidarič 2 ter Veldin in Rakovec; za območnega ligaša pa Selinšek 2 in Koren. 1. k. Prvomajski pokal SD Turnišče v nedeljo, 26. aprila, je bilo na strelišču OSZ Ptuj tradicionalno strelsko tekmovanje s serijsko zračno puško. Strelci so namreč tekmo- vali za prvomajski pokdl in se s tem tekmovanjem vključili v širši krog praznovanj ob prazniku OF in 1. maju. Tekmovanja se je udeležilo štirinajst ekip in prek osemdeset strelcev. Prvo mesto in prehodni pokal je osvojila ekipa SD Turnišče—I, ki je nastreljala 888 krogov, sledijo ji ekipe iz SD Jožeta Lacka in Agi- sa (865), Kidričevo - I (840), Turnišče-Hajdina (834), MIP(819), Že- lezničar (817), Opekar (812), Juršinci (798), Vitomarci (795), Draženci (777), Trnovska vas (727), Turnišče — II (687) in Kidričevo —II (643). Najboljši strelci so bili Tonči Planine (185), Zdenka Matjašič (183) — oba Turnišče, Ludvik Pšajd — J. Lacko (183), Branko Zupa- nič - J. Lacko (181), Izidor Pulko (181), Andrej Pulko (180) - oba Turnišče-Hajdina, Danilo Janžekovič — MIP (180) in drugi. ZB Turnir v malem nogometu v ponedeljek, 27. aprila, je Športno društvo Turnišče kljub slabe- mu vremenu in malemu številu ekip izvedlo turnir v malem nogome- tu, posvečen prazniku OF. Dopoldansko deževje je ta turnir zelo okrnilo, kajti to je bil prvi turnir v ptujski občini in zagotovo bi bil lepo obiskan. Prvo mesto je osvojila ekipa Klub-13 iz Hajdoš, sledijo KMN Tarok-Bistro Julija, ŠD Turnišče-mladi, KMN Disco Lady, Vlažni mi in ŠD Turnišče. Najboljši strelec je bil Stanko Glažar iz ekipe Klub-13, ki je kar petkrat zatresel nasprotnikovo mrežo, najboljši vratar pa Danilo Ko- štomaj iz ekipe KMN Tarok. ZB Tretje srečanje gasilskih pevskih zborov Da gasilci niso le gasilci, so tokrat dokazali člani osmih gasilskih pevskih zborov iz raznih krajev Slovenije, ki so se v počastitev 11. kongresa slovenskih gasilcev minulo soboto, 9. maja, zbrali v Hajdo- šah na tretjem republiškem srečanju gasilskih pevskih zborov. Hajdo- šani so s svoje paradno oblečene goste dočakali že zgodaj popoldne. Vsi skupaj so najprej obiskali grob Valentina Žumerja, dolgoletnega pevovodja gasilskega pevskega zbora iz Hajdoš, gostje pa so zapeli in položili cvetje tudi pred spominsko ploščo padlim borcem pri OŠ Hajdina, kjer jih je pozdravil predsednik sveta KS Hajdina Mihael Žemljic. V paradi so nato ob spremstvu godbe na pihala TGA Kidričevo krenili proti gasilskemu domu v Hajdošah, kjer je sledila predaja ra- porta predsedniku gasilske zveze Slovenije, prof. Branku Božiču. Zve- čer so se vsi skupaj zbrali v dvorani gasilskega doma, kjer je imel uvodni nagovor predsednik GD Hajdoše Ivan Brodnjak. V imenu po- krovitelja je govoril še predsednik Zveze gasilskih društev občine Ptuj Franc Simeonov, v imenu gasilske zveze Slovenije pa je vse skupaj to- plo pozdravil predsednik Branko Božič. Sledil je koncertni, oziroma revijski večer, na katerem se je vsak zbor predstavil s tremi pesmimi. Po koncertu je bil delovni pogovor pevovodij in članov zborov, kjer so se dogovorili tudi o izvedbi 4. sre- čanja, ki bo prihodnje leto v Lokovcu pri Celju. -OM Mumije v izvedbi plesne skupine Impulz DFD Svoboda Studenci (pos- netek: jš) Mladi in ples v soboto, 9. maja, je Zveza kulturnih organizacij občine Ptuj pri- pravila območno srečanje plesnih skupin. Predstavilo se je štirinajst skupin, v katerih je plesalo več kot sto plesalcev. Najmlajši — še predšolski otroci, osnovnošolci, srednješolci in študentje so z gibom ob najrazličnejših zvrsteh glasbe izrazili vsa občutja, dileme in nas- protja, ki jih mladi v sodobnem svetu čutijo. Izrazni ples ni namreč od sveta ločena umetnost, pač pa jo še kako oblikujejo tokovi življe- nja. Na našem področju je izrazni ples zelo razvit, za kar gre zasluga predvsem sposobnim mentorjem, ki znajo z mladimi pravilno delati, v njih vzbuditi osnovna, prvinska občutja; zato so nastopi vseh skupin pristni. Ni diletantizma, ni lažne patetike, ni narejenosti. Celotna prireditev je potekala tekoče; nastopi skupin so se zlivali v skladno celoto, za kar gre organizatorjem in tehničnim vodjem na- stopov posebno priznanje. In katere skupine smo si navdušeni gledalci lahko ogledali? Ple- sni skupini Mavrica in Vzhod s Sladkega Vrha, 25. maj iz OŠ Kapela, Kalibra iz Limbuša, skupino DPD Svoboda Studenci — Impulz, Ne- ro in ŠKUD Vanček Šarh in OŠ Prežihov Voranc iz Maribora, skupi- no Magra, ki deluje pri ŠKUD Študent Maribor, in domačine s ple- sno pripravljalnico in skupino T 4 (jš) Arnuš — kegljač kola Nedeljsko 5. kolo na kegljišču Habakuka v Mariboru je keglja- čem Drave prineslo odličen uspeh. Še najbolj se je izkazal Arnuš z 867 podrtimi keglji. Sicer pa je povprečje zelo dobro — 813. Nepo- srednega tekmeca na stezi — Falo so premagali kar za 267 kegljev. Za Dravo so nastopali: Špehonja (738), Arnuš (867), Vranje (794), Plajn- šek (806), Ilič (842) in Šeruga (838 podrtih kegljev). S tem kolom je bil sklenjen spomladanski del prvenstva. Drava lahko mirno pričaka jesenskega, saj je s 4885 keglji odlična tretja za Krilatim kolesom in Falo. Da ima Drava zelo odlične kegljače, pove dejstvo, da so se v tek- movanje posameznikov uvrstili kar trije Ftujčani: Ilič, Arnuš in Šeru- ga. S. Vičar 14 - ZA RAZVEDRILO 14. maj 1987 — TEDNIK TEDNIK - OGLASI IN OBJAVE - 15 Biseroporočenca med svojimi najdražjimi v poročni dvorani matičnega urada v Ptuj Foto: Langerholc Jožef in Marija Purg — biserni par Foto: Langerholc Biserni par s Podlož v četrtek, 30. aprila, je bila na matičnem uradu v F*tuju redka slovesnost biserne poro- ke. Po 60 letih življenja v trdni zakonski zvezi sta stopila pred pooblaščenega delegata Skupščine občine Ptuj in matičarja JOŽEF in MARIJA PURG s Podlož 41 v KS Ptujska Gora, da ju je razglasil za biseroporočenca. Biserni ženin Jožef je bil rojen 16. maja 1903. Dolga leta je delal v Tekstilni tovarni — današnji TVI Majšperk, od koder je tudi odšel v zaslužen pokoj. Biserna nevesta Ma- rija, roj. Kopše, 10. januarja 1904 je delala doma in gospodinjila. Poročila sta se 7. 2. 1927 na Ptujski Gori. V zakonu sta imela 5 otrok, danes pa sta ponosna na 8 vnukov in tudi že 6 pravnukov. Biseroporočencema tudi v imenu uredni- štva in bralcev Tednika prisrčne čestitke in dobre želje! FFi Anton in Marija Širovnik v ptujski poročni dvorani ob razglasitvi za zlatoporočenca Foto: Langerholc Zlatoporočenca Širovnik Na dan pred prvomajskimi prazniki (30. aprila) sta bila na mati- čnem uradu v Ptuju slovesno razglašena za zlatoporočenca ANTON in MARIJA ŠIROVNIK, kmetovalca iz Sedlaška 55 v KS Podlehnik. Anton je bil rojen 16. 5. 1912, Marija pa je dve leti mlajša. Vse življe- nje sta trdo delala in skrbno gospodarila na kmetiji. V zakonu se jima je rodilo 11 otrok, vesela in ponosna sta, da imata že 21 vnukov in dva pravnuka. Zlatoporočencema tudi naše čestitke in dobre želje! FF V učiteljevih rokah je bodočnost našega naroda Te besede dr. Franja Žgeča so bile moto petkove slovesnosti ob prvem dnevu dornavske šole, ki nosi ime po tem velikem pedago- gu. Prireditev so skrbno pripravi- li delavci šole, medse pa so pova- bili pisatelja Ivana Potrča, Žge- čevega učenca, profesorico Lju- bico Šuligoj, Simona Petroviča — ta je pripravil razstavo Žgeče- vih literarnih del; prisotni so bili še pisateljica Branka Jurca, pred- stavnik Zavoda za šolstvo iz Ma- ribora Ivan Babic in predstavniki krajevnega družbenopolitičnega življenja. Slovesnost so pričeli učenci s kulturnim programom, nadalje- vala pa Ljubica Šuligoj in Ivan Potrč. V sproščenem pogovoru sta orisala življenjsko pot in vso veličino dela Franja Žgeča, ki je bil, kot je dejala tov. Suligojeva, »ljudski človek, ki se je gibal med svojimi ljudmi«. Ivan Potrč je prebral odlomek iz svojega de- la Profesor, v katerem je opisal vpliv profesorja Žgeča na njego- ve dijake, saj so bili to poleg Po- trča tudi Dušan Kveder in Ivan Bratko. Potrč je nato odkril vitrino — razstavni kotiček, ki predstavlja Franja Žgeča in njegovo delo, in jo predal v varstvo dornavskim osnovnošolcem. Ob koncu je Simon Petrovič predstavil še razstavo Žgečevih razprav, ki jo je pripravil ob pr- vem dnevu šole. Gostje in učenci so si jo z zanimanjem ogledali. Po slovesnosti so se najmlajši — učenci razredne stopnje — srečali še z Branko Jurco, svojo staro znanko, ki jo poznajo iz mnogih, najmlajšim namenjenih knjig, in poklepetali o njenem delu. (jš) Branka Jurca med najmlajšimi Ivan Potrč predaja razstavni kotiček pionirjem (posnetki: jš) Jutri zaključujejo s sklepanjem pogodb Jutri bo potekel rok za podpisovanje pogodb o priključitvi na omrežje ka- belske televizije v ptujskih mestnih krajevnih skupnostih. Na nedavnem sestan- ku odbora za izgradnjo sistema kabelske televizije so ugotovili, da je število podpisov zadovoljivo. Do konca preteklega tedna je namreč pogodbe podpisa- lo nad 50 odstotkov krajanov. Pričakujejo, da bo do konca tega tedna število narastlo na 70 odstotkov, kar bi omogočilo, da bi cena priključkov ostala tak- šna, kot so jo v pogodbah predvideli. Posamične primere, v katerih bo prišlo do nesporazumov glede plačila, bo odbor obravnaval po 15. maju. Odbor tudi pri- poroča naj krajani krajevnih skupnosti, ki niso v celoti pristopile k izgradnji si- stema, čimprej oblikujejo odbore in se dogovorijo za enotno delo. Čimprej se bodo morali predstavniki teh KS pogovoriti z Elradom o ceni nadaljnje širitve omrežja. V tem tednu bodo delavci EIrada postavili antenski stolp v Srednješolskem centru, kjer bo mogoče preizkusiti delovanje sistema. j | Izid nagradnega žrebanja Za prvomajsko nagradno križanko je prispelo 436 pravilnih rešitev. Geslo je bilo ŠTIRIDESET LET EMONE. Izžrebani so bili naslednji reševalci: 1. nagrado — 10.000 dinarjev prejme Silva Tekmec, Hajdo- še 42, Ptuj 2. nagrado — 7.000 dinarjev prejme Slavko Horvat, Destr- nik 38, Destrnik 3. nagrado — 5.000 dinarjev prejme Cirila Pirih, Prešernova 28, Maribor 4. nagrado — 3.000 dinarjev prejme Franc Cetl, Cesta 8. av- gusta 8, Ptuj 5. nagrado 2.000 dinarjev prejme Aleš Goričan, Placar 11/b, Destrnik. Izžrebani reševalci bodo prejeli nagrade Emone Merkurja Ptuj po pošti. Čestitamo! Člani STRELSKE DRUŽINE, KLUBA MALE- GA NOGOMETA in GASILSKEGA DRUŠTVA Vitomarci vas vabijo na veliko TOMBOLO, ki bo v nedeljo, 17/5-1987, s pričetkom ob 13. uri v Vitomarcih. Glavni dobitki so: 1.JugoGX1.1 2. Traktor Ursus 533 3. Samonakladalka ŠIP 17 4. TV color Gorenje ter prek 500 bogatih nagrad v skupni vrednosti 2 stari milijardi. V primeru dežja bo tombola pr- vo lepo nedeljo. Jugoslovanski španski borci 1936-41: Zgodovinski arhiv Ptuj bo v petek, 15. maja, ob 13. uri odprl razstavo Ju- goslovanski španski borci v razstav- nem paviljonu Dušana Kvedra. Raz- stava bo odprta vsak dan od 9. do 17. ure. Ko je Ljudska fronta v Španiji 16. februarja 1936 prišla na oblast po re- gularnih volitvah, je začela izvajati program agrarne reforme in deliti zemljo revnim kmetom, prizadevala si je za izboljšanje življenjskih pogo- jev delavskega razreda, za demokrati- zacijo političnega življenja in za am- nestijo političnih zapornikov. Reak- cionarni vojaški, cerkveni, oligarhij- ski in drugi krogi so pričeli s pripra- vami za ponovni prevzem oblasti in s tem zaustaviti napredni demokratični razvoj Španije pod vodstvom Ljudske fronte. Vojaški upor se je začel v Špan- skem Maroku in 18.Julija 1936 v vseh večjih vojašnicah v Španiji. Vendar so delavci in ljudstvo zadušili vojaške upore v Madridu, Valenciji in Barce- loni, tako da je polovica Španije osta- la zvesta republiki. Začela se je dol- gotrajna, krvava državljanska vojna. Večina evropskih držav se ni vme- šavala; Nemčija, Italija in Portugal- ska so pomagale reakcionarnim si- lam, republikancem pa sta nudili po- moč Sovjetska zveza in Mehika. Ko- minterna je pozvala vse komunistične partije, da pomagajo republiki z ma- terialom in prostovoljci. Jugoslovanski prostovoljci so pri- hajali v Španijo s posredovanjem KP (oicoli 300); prihajali pa so tudi Jugo- slovani iz ostalega sveta. V vrstah španske republikanske armade se je borilo 1664 Jugoslovanov, ki so se iz- kazali s pogumom in požrtvovalnost- jo. Za svobodo španskega ljudstva je padlo okoli 900 jugoslovanskih pro- stovoljcev. Španski borci so bili naj- pomembnejši nosilci v organiziranju in vodenju NOV in revolucije v Jugo- slaviji. V NOV jih je sodelovalo okoli 250; vsaki četrti je proglašen za na- rodnega heroja. Najbolj znana špan- ska borca iz Ptuja sta bila Tone Žni- darič in Dušan Kveder. Na razstavi bo zagotovljeno stroko- vno vodstvo. Vabljeni! Ivan LOVRENČlC Sprejem ob dnevu varnosti Ob 13. maju — dnevu organov za notranje zadeve je včeraj dopoldne predsednik skupščine občine Ptuj pri- pravil sprejem za delavce postaje mi- lice Ptuj in oddelkov. Ob tej priložno- sti jim je čestital in jim izročil odliko- vanji in priznanja. Odlikovanji predsedstva SFRJ sta prejela Karel Dužič in Jože Hutinski. Zlati znak zasluge za varnost je preje- lo gasilsko društvo Hajdina, srebrni znak zasluge za varnost so prejeli Ma- rija Ličina, Rafael Mohorko, Stjepan Canačič in odbor za SLO in DS pri SO Ptuj. Bronaste znake zasluge za varnost pa so prejeli: Žarko Lovren- čič, OŠ Tone Žnidarič. uprava za družbene prihodke SO Ptuj. medtem ko sta pisne pohvale prejeli še Mira Jurkovič ter Darinka Postružnik. -OM Rodile so: Stanka Kralj, Lahonci 93 — Alena; Marija Šnajder, Vinski vrh 54 — Tadeja; Marija Mohor- ko, Sp. Jablane 33 — dečka; Ire- na Robič, Apače 126 — dečka; Marija Kostanjevec, Spuhlja 18 — dečka; Terezija Lazar, Turški vrh 76 — dečka; Viktorija Kuko- vec, Kuršinci 56 — Elviro; Ma- tilda Šmigoc, Nova vas pri Mar- kovcih 8 — Sabino; Jožica Ze- lenko, Janežovski vrh 14 — de- čka; Marjana Črček, Frankovci 50 — Matejo; Stanislava Habja- nič, Stanošina 29 — Manjo; Ne- venka Pulko, Lovrenc na Dr. po- lju 21 - Urško; Jelka Bezjak, Nova vas pri Ptuju 31 /a — Eve- lino; Terezija Hudžar, Kočice 37 — Jožico; Mojca Čeh, Metlika — Miha; Romana Horvat, Or- moška 54 — Domena; Stanisla- va Brunčič, Trnovska vas 10 — deklico; Marjana Selinšek, Mu- retinci 21 — Matejo; Blanka Re- pič, Kidričevo, Mladinska 4 — Mašo; Nežika Lorber, Stoperce 19 — Danijela; Pavla Kolarič, Blaguš 21 — Tončija; Milena Dovnik, Sp. Jablane 17 - dekli- co; Anica Čuček, Hvaletinci 21 — Ksenijo; Marija Ovčar, Sedla- šek 102 - dečka; Olga Berlak, Rjavci 18 — dečka; Zdenka Go- lob, Miklavž pri Ormožu 36 — Nadjo. Poroke 30. aprila 1987. Dušan Kolarič, Gorca 67 in Angela Gabrovec, Gorca 65; Vinko Arnuš, Zamušani 10 in Vesna Auda, Zamušani 10; Dra- go Klein, CMD 8 in Jasna Pfei- fer, CMD 8; Marjan Orlač, Ul. 5. Prek. brig. 3 in Suzana Mir, Ul. 5 Prek. brig. 3; Ljube Ražnjevič, Kvedrova 1 in Nada Planine, Kvedrova 1; Marjan Krajnc, Grajena 16/a in Sonja Kramber- ger. Grajena 16/a; Milan Smi- Ijan, Golobova 6 in Vlasta Plajn- šek, Golobova 6; Štefan Topolo- vec, Pobrežje 28 in Ida Ficjan, Podvinci 94; Branko Milošič, Sp. Hajdina 110 in Brigita Dreven- šek, Vareja 18; Roman Podgor- šek, Dragonja vas 23 in Jožica Vuk, Dragonja vas 29; Ivan Pe- tek, Gajevci 34 in Dragica Jam- nik, Gajevci 18; Pavel Petrovič, Moškanjci 53 in Elizabeta Go- lob, Moškanjci 53; Janez Strm- šek, Podlehnik 86 in Nežka Munda, Cvetkovci 113. Poroke, 9. maja 1987. Jožef Mohorko, Podlože 8/b in Irena Tajnikar, Podlože 8/b; Jožef Premzl, Stanošince 33 in Jožica Rodošek, Trniče 43; Vin- ko Golob, Slov. trg 6 in Matilda Vidovič, Slov. trg 6; Jožek Vin- diš, Šikole 14 in Marjana Kla- sinc, Šikole 49; Franc Cep, Sestr- že 38 in Viktorija Pislak, Lešje 22; Martin Turk, Gerečja vas l/a in Marija Kovačec, Zg. Hajdina 177'a; Franc Kolarič, Nova vas pri Markovcih 75/a in Angela Žnidaršič, Nova vas pri Markov- cih 75/a; Rudi Štelcer, Pobrežje 118 in Tatjana Šaupel, Kelemi- nova 13; Marjan Korošec, Mar- kovci 53 in Zdenka Kokol, Mar- kovci 53. Umrli so: Marija Cep, Na Obrežju 8, roj. 1901, umrla 26. aprila 1987; Ma- rija Kmetec, Sedlašek 91, roj. 1941, umrla 24. aprila 1987; Branko Rodošek, Podlože 35, roj. 1937, umrl 26. aprila 1987; Janez Stopinšek, Hoče, Flisova 45, roj. 1921, umrl 26. aprila 1987; Juraj Mojzes, Podgorci 111, roj. 1938, umrl 24. aprila 1987; Roza Rodošek, Kungota pri Ptuju, roj. 1909, umrla 27. aprila 1987; Janez Horvat, Pod- vinci 46/b, roj. 1941, umrl 24. aprila 1987; Janez Ferlež, Grdi- na 30, roj. 1930, umrl 24. aprila 1987; Marijan Kukovec, C. Ku- rirjev 40, roj. 1934 umrl 28. apri- la 1987; Julijana Cuš, Muretinci 45, roj. 1896, umrla 29. aprila 1987; Marija Kešpert, Majšperk 93, roj. 1939, umrla 25. aprila 1987; Konstancija Kocuvan, Dr- betinci 50, roj. 1912, umrla 29. aprila 1987; Jožef WohIgemut, Dom upokojencev Ptuj, roj. 1903, umrl 4. maja 1987; Maksi- miljan Gojkovič, Stogovci 29/a, roj. 1912, umrl 1. maja 1987; Franc Arko, Rogozniška 4, roj. 1906, umrl 26. aprila 1987; Anto- nija Mikložič, Kog 80, roj. 1930, umrla 4. maja 1987; Franc Ko- kol, Vareja 34, roj. 1912, umrl 2. maja 1987; Jožef Pintarič, Can- karjeva 12, roj. 1914, umrl 1. ma- ja 1987; Štefan Tekmec, Spuhlja 137, roj. 1904, umrl 6. maja 1987; Marija Vogrinec, Kicar 72, roj. 1923, umrla 4. maja 1987; Ivan Kelemina, Stanovno 1, roj. 1923, umrl 10. maja 1987. ČRNA KRONIKA V tednu od 5. do vključno 12. maja so miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali v osmih prometnih nesrečah in pri tem zabeležili eno smrtno žrtev, ena oseba je bila huje. dve pa lažje telesno poškodova- ni. V petih nesrečah ni bilo telesnih poškodb, ampak le večja materialna škoda. Vzroki nesreč so bili neprilagojena hitrost vožnje, izsiljevanje prednosti in nepravilna stran vožnje. SOPOTNIK LMRL Do zelo hude prometne nezgo- de je prišlo v soboto, 9 maja, ob 19.45 na regionalni cesti v Ro- goznici. Voznik osebnega avto- mobila Dušan Šauperl iz Zgor- nje Voličine pri Lenartu je peljal iz smeri Ptuja proti Destrniku. V blagem levem ovinku je zaradi neprimerne hitrosti z vozilom za- peljal s ceste, kjer je trčil v elek- trični drog in obstal v desnem obcestnem jarku. V nesreči je bil najhuje poškodovan sopotnik Miran Pulko, ki je po prevozu v ptujsko bolnišnico umrl, medtem ko je drugi sopotnik Ciril Herič zaradi hudih poškodb še vedno na zdravljenju. -OM TEDNIK Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO- TEDNIK 62250 PTUJ, Voinja- kova 5, poitni predal 99. Ure- ja uredniiki kolegij, ki ga se- stavljajo vsi novinarji zavo- da, direktor in glavni urednik Franc Lačen, odgovorni urednik Ludvik Kotar, tehni- čni urednik Štefan Puinik, novinarji: Jože Bračič, Ivo Ciani, Nevenka Dobljekar, Majda Goznik, Darja Luk- man, Martin Ozmec, Marjan ineberger in novinar-lektor Jože &migoc. Uredniitvo in uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celo- letna naročnina znafta 7500 dinarjev, za tujino 9500 dinar- jev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Tiska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju pro- izvodov in storitev v prometu je TEDNIK uvričen med pro- i izvode, za katere se ne pla- | čuje temeljni davek od pro- j meta proizvodov. J