Izba ja veak Četrtek. Cona mu ie «K na leto. (Za Nemčijo 4 K, ia Ameriko in druge tuje države 6 K.) — Posamezne številke se piodaiajo ————— po 10 vinarjev. •■ ■ Slovenskemu ljudstvu v pouk Iu zohovo. Snisi in dopisi so pošiljalo: Uredništvu .Domoljuba* Ljubljana, Kopitarjev« ulica Naročnina, reklamacije m in-rferati pa: Upravništvn „Domoljuba*. -Ljubljana. Kopitarjeva ulica - Štev. 49. V Ljubljani, dne 6. decembra 1917. Leto XXX, Za mir v naši deželi. Urednik »Domoljuba« je prejel od prevzvišenega gospoda knezoškofa ljubljanskega, dr. A. B. Jegliča, naslednji dopis: V Ljubljani, 29. nov. 1917. Gospod urednik našega priljubljenega ►Domoljuba«! Potrebno je, da o prežalost-aih razmerah med nami izpregovorim nekoliko pomirljivih besedi našim vernikom. Izvolite jih ponatisniti v prihodnji številki. Na državnih mejah divja vojska naprej. Mi zdihujemo in kličemo k nebu: Oče! odpusti nam, usmili se nas! Pa tudi med narodi v državi sami se posebno zadnje čase vedno bolj širi prepir in razdor, Prežalosten je za nas po-«ebno razpor med avstrijskimi Jugoslovani. Celo katoliški možje so se med seboj razprli in se po časnikih vojskujejo eden toper drugega, in sicer na Kranjskem, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini. Nas vse najbolj zadeva medsebojna borba najboljših mož pri nas na Kranj-«kem. Ker želim, da ostanete mirni, da se pogubnemu, medsebojnemu prepiru izognete, Vam sporočim, kako nastopajte in koga se držite. Ste pa dve važni zadevi, «koli katerih se suče borba: naša slovenska ljudska stranka in pa naša izjava za »kupno državo avstrijskih Slovanov na ju-8u. O obeh le nekoliko besedi Vam v pouk za skupen mir. I, Gotovo žc več časa čutite, da v naši •lovenski ljudski stranki ni pravega so-flasja, ni prave edinosti. Že nekako tri, "tiri leta je razpor polagoma sicer, toda Vedno bolj rastel, postajal neozdravljiv, Vendar se je do zadnjega časa poznal in *util le bolj med voditelji. Sedaj je pa na- stala nevarnost, da se razport in sicer pre-strasten razpor zanese tudi po deželi, po občinah. Razdor se je začel, ker mlajši omikani možje uiso bili zadovoljni z marsikaterimi svojevoljnimi ukrepi g. deželnega glavarja. S svojim nastopom na Dunaju je izgubil zaupanje vseh državnih slovanskih poslancev, posebno onih, s katerimi je bil združen v Jugoslovanskem klubu. Hotel je, da ga izvolijo za zastopnika v skupnem zborovanju obeh polovic Avstrije. Čutil je, da ga ooslanci ne marajo voliti. Dosege! je pa v Ljubljani pri shodu izvršilnega odbora slovenske ljudske stranke, da je njegova struja soglasno zahtevala dotično izvolitev. Kljub tej zahtevi ga poslanci na Dunaju niso izvolili, češ da mu ne morejo zaupati. Užaljen je dež, glavar izstopil iz Jugoslovanskega kluba, je v Lubljani na shodu zaupnih mo;; proglasil, da je slovenska ljudska stranka razdrta in koj je ustanovil novo kmečko stranko. Torej zaradi užaljenega g. deželnega glavarja naj vse razpade, naj se jeza in strast in sovraštvo zanese po vsej deželi, naj se kmet izpodbode nad vse druge stanove! Ta korak so g. deželnemu glavarju silno zamerili izvrstni možje vseh pokrajin, pa tudi mene je globoko zadel. Ne, Slovenska Ljudska Stranka ne sme propasti! Nove kmečke stranke, namerjene zoper vse druge stanove, ni treba. Saj je vendar Slovenska Ljudska Stranka tudi sedaj izpolnila svojo dolžnost do trpečega kmetskega stanu in si je po deželnem odboru in po državnih poslancih prizadevala, da kmetu strašna bremena olajša; saj raz-vidimo iz dunajskih poročil, kako razni poslanci govore neutrujeno in največ ravno za kmeta. Torej nove stranke ni treba! Razdora, jeze in sovraštva po deželi ni treba! Saj imamo vendar drugih bridkosti in fpžav dovolj! Ohranimo medsebojni mir, medsebojno ljubezen! Zato prosim, srčno in nujno prosim Vas može, posebno vse občinske odbornike in župane, da novo kmečko stranko kar mirno in tiho odklonite, se za njo ne podpišete in se ne udeležujete morebitnih shodov po občinah, ki bi jih prirejevala. Prosim pa tudi, da ne zaničujete, ne sovražite, ne psujete začetnikov te nove stranke in mož, ki bi morda k njej odsiopili. Ohranimo mir, ljubezen, edinost! II. Viharni razdor pa sega še na drugo zadevo. Dolgotrajna grozovita vojska je nekako vse prekucnila. Naši najvišji državniki so uvideli, da se mora tudi v Avstriji marsikaj prenarediti, posebno napraviti ljubi mir med sovražnimi narodi. Naši najboljši možje so prepričani, da na jugu Avstrije ne bo miru, dokler bodo vse-nemške stranke mogle Slovencem kratiti njihove narodne pravice in brezobzirni Madžari z vso silo tlačili Hrvate in Slovence, ki prebivajo na Ogrskem in na Hrvaškem, Vsenemci in Madžari snujejo nova nasilstva in nam očitno groze, ne le na shodih, ampak celo v državnih zbornicah. Zraven teh so se oglasili še drugi naši sovražniki, ki hočejo nas Slovence in Hrvate odtrgati od naše ljubljene, od naše pre-slavne Habsburške vladarske rodovine, od našega nad vse čislanega cesarja Karla! V teh okolnostih so bili prepričani in so še najboljši možje, da miru in pravice ne bo, dokler bomo mi zvezani z Nemci, Hrvati pa z Madžari. In ker je na Dunaju odsek, ki prenareja ustavo, so vsi jugoslovanski poslanci skupno podali izjavo, da mi avsMiski Slovenci, Iuучtjc in Srbi hočemo biti popolnoma ločeni od Nemcev in Madžarov, ter združeni biti v skupno državo v mejah Avstrije in pod žezlom naših Habsburžanov, Tudi jaz sem s polnim prepričanjem to izjavo podpisal, ter branil njo in sebe na Dunaju, Pa tudi vem, da zadovoljni Jugoslovani bodo najbolj čvrsta in zvesta obramba Avstrije na Jugu in ob Jadranskem morju zoper vse njene smrtne so- / vražnike. Veste, kdo ne mara za Avstrijo, ne mara za naše cesarje? Najbolj zagrizeni sovražniki so brezbožni prostozidarji, ki sovražijo Eoga in Cerkev katoliško. Ker je Avstrija še edina katoliška država in ima vladarje zveste katoliški Cerkvi in sv. Očetu, zato jo hočejo razdreti. Dokler je pa ne morejo, jo slabe s tem, da v njej hujskajo narod zoper narod, da v njej podpihujejo peklensko mednarodno sovraštvo. Mi pa hočemo imeti močno Avstrijo, s studom odbijamo od sebe njene sovražnike, pravico hočemo za vse narode v Avstriji, pravico pa tudi za nas avstrijske Slovane na jugu. Vse to sem Vam natanko pojasnil, da Vas ne zbegajo besna nasprotovanja v tem oziru, posebno od strani nam krivičnih vsenemških strank in brezobzirnih Madžarov in prepiri, ki so se žalibog zanesli rudi po Hrvaškem in po Bosni, ... Molimo! Molimo dorna in v cerkvi prvič za mir ir, ljubezen med nami Slovenci, za mir in ljubezen med vsemi na-fimi stanovi, za mir in pravico med vsemi narodi v Avstriji, za mir in slogo po vsem svetu! f Anton Bonaventura, škof, Mir - ponuden. Kolo se je sprožilo. Ruska vlada je ponudila narodom onih deželd, ki se vojskujejo, roko z željo, da se hoče takoj pogajati za premirje in za splošen mir. »Pozivamo vse vlade, vse sloje in vse stranke vseh deželd, ki se vojskujejo, naj odločno odgovore, če pritrde, da se hočejo z nami pogajati« — tako je zaklicala ruska vlada v posebni brzojavki, poslani 28. novembra avstrijskemu armadnemu poveljstvu. »Mir, ki ga predlagamo, bodi časten mir sporazumnosti, ki naj zagotovi vsakemu narodu svoboden gospodarski in kulturni razvoj,. Proč s pozimsko vojsko. Živel mir in po-bratimstvo narodov!« Podpisan je ljudski komisar za vnanje zadeve — Trockij, in predsednik sveta narodnih komisarjev — Uljanov Ljenin. Avstrijska vlada je takoj odgovorila, da smeri, kijih je ponudila ruska vlada za prepiirje in mirovno pogodbo, tvorijo primerne temelje za uvedbo pogajanj in je prioravliena, da se takoj pogaja. — Podobno je odgovoril tudi nemški kancler Hert''ng. — Med Berlinom in Petrogradom deluje že brezžični brzojav. V avstrijskem državnem zboru ie ministrski predsednik dr. Seidlei izjavil: Kakor znano, je vlada vabilo ruske vlade, nai se takoj začno pogajanja o premirju in splošnemu miru — že sprejela. Poslanci so to iziavo odobrili z živahnim ploskanjem. Seicller je še pristavil: Vlada ie odločena, da vodi pogajanja v duhu spravljivo-sli, ker j' je na tem, tla čimnreje doseže mir, ki naj omogoči zaupno sodelovanje na-2i rodov v bodočnosti. Avstro-ogrska vlada je voljna pogajati se za s p 1 o š n i m 1 r , ki naj bo za vse časten in ki naj sloni na podlagi, da naj bodo teritorialna nasils»va izključena. — Brzojavka avstrijskega ministra za vnanje zadeve, grofa Czernina, da se hoče avstrijska vlada pogajati z boljševiki, je v celi Rusiji zelo vplivala. Vladni krogi so zadovoljni, ker so s tem osrednje velesile priznale novo vlado v Petrogradu. Czer-ninovo brzojavko so takoj listi s posebnimi izdajami razširili. Na petrograjskih cestah so prirejali osrednjim velesilam ova-cije. Vsi sloji ruske družbe so prepričani, da se bo sklenil mir med Rusjo in osrednjimi silami prej, kakor se splošno sodi. — Ruski listi zahtevajo, naj se mir hitro sklene. Če vse ne vara, se nahajamo ob koncu svetovne borbe. Pregled po svetu. Državni zbor. V razpravi je bil nujni predlog poslanca dr. Jankoviča o tuberkulozi (sušici) in silili. Vsi govorniki so poudarjali, da bo opustošenje, ki ga bo napravilo to dvoino zlo med prebivalstvom v zaledju in med vojaštvom, veliko občutneje, kot vojaške žrtve na frontah, osebito ker Ee bo vleklo naprej od rodu do rodu. Dr. Jankovič se je osobito pritoževal, da v jugoslovanskih deželah nimamo zdravilišč za jetične in da se v tem oziru premalo stori. Po vojaških bolnišnicah je preveč zdravnikov, ki dostikrat nimajo nič dela, dočim se oblastva na najnujne'se ljudske potrebe premalo ozirajo. — Glede silile (spolne bolezni) je zahteval postavo, ki naj kaznuje okuževalce; vlačugarstvo naj se zatre, dotične osebe pa denejo pod varu-štvo. — Dne 29. nov, je bil na vrsti predlog o vojnem davku. Proti so glasovali Jugoslovani in Čehi. — Svobodomislec baron Hock je spravil na dnevni red tudi vprašanje o sežiganju mrli če v. Predložil je zakonski načrt in ga utemeljeval. Proti predlogu je govoril odločno in tehtno posl. dr, Jankovič. Poudarjal je zlasti tudi versko stališče in ukaz sv. Cerkve, ki sežiganje izrecno prepoveduje. Vsa zadeva je bila odložena z dnevnega reda. — O begunskem vprašanju je gcvoril precej ostro poslanec Fon. Pritoževal se ie, ker nekateri begunci še sedaj niso dobiü podpore; zahteval je, naj se čimpreje ustvari možnost, da se bodo mogli begunci vrniti na Goriško. — Poslanec J a r c in tovariši so predlagali takojšno pomoč pogorelcem v Rozalnici na Belokranjskem. AH se bomo pobotali z Rusijo? Svet ljudskih komisarjev z Leninom na čelu je naroč;l vrhovnemu poveljniku ruske armade Duhoninu, naj predlaga vsem vojskujočim se državam premirje. Ta se je izogibal in odločno branil ustreči, zato ga jc Lenin odslovil in na njegovo mesto postavil generala Krylenka, ki je moral odločno nastopiti, da mu je bilo izročeno vrhovno poveljstvo. Ruski minister Trockij je poslal četverosporazumu ultimat s pozivom, naj še enkrat označijo svoje vojne cilje. Zagrozil je, da bo sklenil poseben mir z osred, državama, če ne dobi odgovora. Med rusko armado na d vinski fronti gospoduje lakota, Teden dni niso dobili vojaki kruha, dasi so tako navezani nanj. Namesto 100 vagonov živil, prihaja samo 20 vagonov. — Rusi-ja je odpovedala vse pogodbe« nabavi streliva, ki jih je imela s sporazumom. Vlada beljševikov je odredila novo demobilizacijo. Prostih je zopet 600.000 mož. Poroča se tudi, da je na celi ruski fronti ogenj ustavljen. Nastop nemškega kanclerja. Grol Hertling je 29. nov. prvikrat govoril kot kancler. Začel je: »V viharni dobi sem prevzel mesto kanclerja. Sprejel sem to breme v mislih na vrle bojevnike, ki že 40 mesecev tvegajo življenje za domovino.« Ort sal je nato položaj na bojiščih. Glede naših uspehov proti Italiji se je izjavil: Z uspešnim prodiranjem zveznih armad v Italiji se peča še danes ves svet. Silovite reči so se tam izvedle s presenetljivo hitrim prebitjem v pustih gorah. Italijanska armada je izgubila znaten del svojega moštva in vsaj polovico vseh svojih vojnih sredstev. Izgubila ie dežele, ki dobavljajo veliko živil. Plena niti dozdaj ni bilo mogoče pospraviti. Če bi ves dobiček preračunali v denar, gre za dobiček več milijard. Vsled zmage od Soče do Piave se je naša bojna črta na zahodu znatno razbremenila. O splošnem političnem položaju je Hertling izjavil: O i svojega prednika sem prevzel dragoceno dediščino, da gojim prijateljstvo nasproti Avstriji, Turčiji in Bolgari'!. Našim zvestim zaveznikom, s katerim» smo prišli skup, da branimo svoje naisve-tejše, s katerimi smo združeni na bojiščih in doma izvedli čine, ki jim ni enakih, se zahvaljujem in jih občudujem. V istem zmislit je govoril tudi nemški državni tajnik dr. Ktihlmann, ki je glede oonudenega premirja in miru z Rusijo dostavil: Načela, ki so jih razglasili sedanji voditelji Rusije, tverijo primeren temelj preosnovi na vzhodu; vpo-števajo naj se pravice samoodločbe narodov, Z izvajanji državnega kanclerja in tajnika so soglašali večinoma vsi govorniki. Svetovna vofska. Začetek novo bitko v Ucnečiji. — hilni topovski boji. — števil» italijanskih ujetnikov jc poskočilo do 300.000.' — Na ruskem bojišču premirje. — Romunija v ftkrlpcllb — Nemški uspeli pri Cantbrai. — Boji pred Jeruzalemom. ITALIJANSKO BOJIŠČE. Pretekli teden se na italijanskem bo-jišču ni kaj prida spremenilo. Bojna črta je ostala ista in teče od Asiaga proti severovzhodu čez goro Monte Meletta, potem čez dolino Brente južno od Cismona in severno od Monte Grappa proti dolini Pia* ve do vasi Quero, ki so jo zasedli hrabri Bošnjaki. Srditi italijanski protinapadi. V Alpah џо Italijani nadaljevali sunkoma svoje Srotinapade, zlasti na Monte Meletta in lonte Tomba. Vsi njihovi napori so bili brezuspešni, ni se jim posrečilo, da bi potisnili nazaj naše voje. Nova bitka. Najnovejša poročila javljajo, da se je vnela na vsej fronti ob Piave In v gorovju silna topovska bitka; dosegla Ie tako srditost, kakršne še ni bilo na tem >ojišču. Tekom štirinajstdnevnega miru so na!ži popravili ceste po Benečiji, naredili namesto porušenih mostov za silo nove ter uredili dovoz inunieije in diugih vojnih potrebščin. Na beneško bojišče je baje že došlo tudi nekaj ameriških čet. Kakor se zdi, se je začel odločilni boj za Eenečijo, 300.000 ujetnikov. Zadnje dni so naši v bojih med Asiagom in Piave zopet ujeli nad 43.000 Italijanov; s tem je poskočilo število ujetnikov do 300.000. RUSKO-ROMUNSKO BOJIŠČE. Premirje na ruski fronti. Novi ruski vrlrovni poveljnik gen. poročnik Krylcnko sporoča, da so se njegovi odposlanci, ki so zapustiti Grčijo, ki jo je spravil na stran sporazuma. V južni Albaniji in Valoni bi postala tla za Italijane prevroča in bi morali v kratkem vse poj-ustiti. ZAPADNO BOJIŠČE, Nemški uspen pri Cambrai. Pretekli teden so Angleži pri Cambrai še vedno nadaljevali svojo silovito ofenzivo, Neprestano je bobneči ogenj pretresal zemljo in angleške množice so se izhova zaganjale v naskoku na nemške postojar.ke. Vsi angleški napori so bili zaman, svojih uspehov, ki so jih dosegli v začetku ofenzive, niso mogli razširiti. Tu so jim pa pripravili Nemci precejšnje presenečenje. Že dalj časa niso vprizorili Nemci na zapadni fronti nobenega ofenzivnega sunka. 29. novembra pa je nemško vojno vodstvo nenadoma uvedlo napad pri Cambrai, kjer je bil vržen sovražnik nazaj, in sicer z vsega ozemlja, ki ga je b'I iztrgal Nemcem v zadnji ofenzivi. ft težkimi žrtvami so bili Angleži pridobili kakih 10 km prostora; že so sc veselili, da so znatno upog- r.esli ponudbe za primerje / osrednjimi državami, že vrnili z uradnim odgovorom nemškega vrhovnega poveljstva. Krylenko je nato takoj vsem četam zapovedal, naj ustavijo sovražnosti. Zastopniki Rusije in osrednjih držav so se sešli v nedeljo. Kakor hitro sc sklene premine, bodo pos'ali ruski zastopniki na zaveznike poziv, v katerem jih bodo pozvali, naj tudi oni sklenejo oremirje. Težavni položaj Romunije. Nič kaj prijetne ure ne čakajo Romurov. Če Rusija sklene premirje in morda ce'o mir, potem ostane Romunija osamljena. Njene armade se bodo morale ali podati rašbn četam, ali pa se bodo umaknile v Rusijo, kjer jih razerože, Ententa je za ta slučaj že ponudila Romunom zavetišče, ki na rima nobenega pomena zanje. Če Rusija 'sklene premirje, ji bodo morali slediti tudi Romun'. Šploh bi postal vojaški položaj na mah zelo kritičen za entento, če Rtisija z nami sama sklene mir. Romunija bi se morala Podati. Solunska armada bi morala zbe-žati iz Macedonije, ker sicer jo bbko zavezniki ujamejo. Tudi Venizelos bi moral ni'i nemšlo črto, pa jim je nenaden udarec vzel vse, kar so pridobili, Nad 4000 An-g'cžev je prišlo pri tem v nemško ujetništvo, pa tudi precej vojnega blaga so pri tem porazu sovražniki izgubili, Angleži so sicer takoj napravili protinapade, toda vsi njih napori so ostali brezuspešni. Boj za Jeruza'em še vedno traja. Kakor se zdi, so dobili Turki ojačenja, ker so morali Angleži ustaviti svoje prodiranje. Boji se biiejo par kilometrov pred Jeruzalemom. Odločno in fasno. Ljubljanski knezo-škof dr. A. B. Jeglič je pojasnil, zakaj je podpisal Jugos'ovanskö deklaracuo; »Ko sem bil meseca novembra na Dunaju, me je nekdo v ministrstvu poprašal, zakaj c.em za deklaracijo nastopil in poznano izjavo podpisal. Odgovoril sem do tčnemu gospodu; »To sem storil: prvič kot od- Ljenin. ločen ugovor zoper naklepe onih izven-avstrijskih slovanskih krogov, ki hočejo Jugoslovane odcepiti od Avstrije; zato pa naj ves svet ve, da mi Slovenci te naklepe od sebe odbijamo, ker hočemo ostati v avstrijski monarhiji ir pod žezlom naših vladarjev iz habsburške hiše; drugič kot odločen ugovor zoper velike krivice, ki so jih nam Slovencem že storili in jih ravno sedaj še napovedujejo brezobzirne vsenemške stranke; tretjič kot odločen ugovor proti nasilstvom, s katerimi gne-tejo Madžari njim pridružene slovanske narode: četrtič prepričan, da zadovoljni Jugoslovani bodo najbolj močna, varna in zvesta obramba zoper sovražnike avstrijske monarhije in habsburške dinastije.« 691°tnica tržaškega škofa msgra dr. A Karlina. Dne 30. novembra, na godovni dan tržaškega škofa mil. g. dr. Andreja Karlina so se sešli v Trstu škofje goriške metropolije: goriški knezonadškof dr. Fr. B. Sedej, ljubljanski knezoškof dr. A. B, Jeglič, krški škof dr. Anton Mahnič, in po-refkc-puljski škof dr. Pederzolli. Goriški nadškof dr. Sedej se je vrnil zopet v Gorico, Duhovniške spremembe. Č. g. o. Pij Vakse'j, vikar in kustos v Ptuju, pride za administratorja graškega samostana v Št. Vid pri Ptuju. — Č. g. o. Peter Žirovnik pride iz Št. Vida v Ptuj. Vojni križec 2. reda za zasluge v civilnem službovanju je podelil cesar g. Ivanu Traven, ravnatelju Zadružne centrale v LjubHani, Mirovni shod. Preteklo nedeljo je bil i v ljubljanskem »Mestnem domu« velik mirovni shod. Sledeče občine so se še pridružile jugoslovanski izjavi: Morte, Trzin, Mengeš, Radomlje, Do'sko, Nasoviče, Vo'čii potok, Št. Janž, Mekinje, Preserje, Moste pri Ljubljani, Jesenice na Gorenjskem, Ajdovščina, Kaoele, Višnja gora, Cerknica, Adlešič', Gribljc, Čepljane, Št. Vid pri Za-tič;ni, Šmarje, Leskovec, Zagorica, Kamniška meščanska kort>oracija, Loka, Dob, Šoitalič, Žunanje njive, Šmartin, Paloviče, Tunjice, Podhruška, Rašica, Brezovica, Selca, Zagorje na Krasu, Leskovec pri Višnji gori,' Črnuče, Ihan, župani kamniškega okraja, Sv. Križ nri Kostanjevici, Dole pri Litiji, Trnovo, Ilir. Bistrica, Ja-blan:-a, Krašnia, Kamnik, Hrast:e, Loke, Studenec-'g, Videm, Bloke. — Zadnji čas 6o se jele oglašati in izražati soglasje z jugoslovansko deklaracijo tudi štajerske občane. Naj slede še druge; nobena naj ne izostane! Skoraj 20,000 K je že nabral odbor, ki namerava napraviti spomenik umrlemu dr. Kreku. V ponede'iek, dne 3. dec. je bii prvi posvet o tem, kakšen spomenik bi bil najprimernejši. Država — deželam. Paželnim zakladom se nakažejo za leti 1917. in 1918. iz državnih sredstev t'le doneski: Kranjski 2,2^6.320 K, Koroški 2.292.530 K, Štajerski 7 258.070 K, Trstu 1,178.360 K, Is'ri 773.590 kron, Gnriški-Cradiščanski 589.860 K, Dalmaciji 742.940 K. Nova oblina. Vlada ie dogovorno t deželnim odborom razpustila občinski od« 3' bor v Cerknici ter namestila v območju prejšnje občine dvojno gerentstvo: eno za Cerknxo, drugo za novo občino Begunje. V Trstu so oskrbeli slovenski domoljubi sv. mašo, ' bila opravljena za pok, dr, Kreka v .i/i sv. Antona 30. nov. Sv, opravila so se udeležili zastopniki vseh slojev slovenskega prebivalstva, kakor tudi vojaštva, uradništva in trgovstva. Ogenj. V Rosalnicah pri Metliki so 25. nov. pogoreli štirje posestniki. Ogenj je zanetila iskra, ki je padla iz železniškega stroja na streho posestnika M. Brodariča, Škode je do 150.000 K. Zima je nastopila, pogorelci so pa brez vsega. Pomoč je potrebna in nujna. Zopet zločinstvo. V Češnjicah župnija Sentlenart pri Ljubljani je neznan lopov v noči pred 26. nov. zavratno umoril 77 let starega vdovca Mihaela Terškan. Pokojni je bil zvonar pri župnijski cerkvi ter se preživljal s skromnim zaslužkom. Zločinec, ki ga še niso zasledili, je odnesel uro in denarnico. Vojaške novice. Cesar zopet na Tirolskem. Dne 25. novembra se je bil podal cesar Karel zopet na tirolsko fronto. Preko Tridenta se je peljal po Suganski dolini čez Primolano in Feltre k četam, ki so se borile med Brento in Piave. Pripel je marsikateremu odlikovanje na prsa. Prvič je bila podeljena nova srebrna hrabrostna svetinja za Častnike brigadnemu poveljniku pl. Zeid-ler-Sternecku. Generalni polkovnik pl. Boroevic je odlikovan z najvišjim redom nemške države »Pour le merite« (za zasluge). Za vojnega ktirata je imenc van g, Ko-vačič Franc, kaplan v Velikih Laščah. Red železne krone 3. razreda z vojno dekoracijo in meči sta dobila slovenska častnika: nadporočnik Franc Alič iz Go-renjevasi nad Škofjo Loko, in poročnik Stanko Jeglič iz Žirovnice na Gorenjskem. Izkazala sta se prav posebno odlično v 10. soški bitki. Padel je 24. novembra blizu Feltre slovenski nadporočnik g. Jurij Otujac, rodom iz Škofje Loke, Odlikovan je bil s častniškim zaslužnim križcem III. reda, z zlatim pohvalnim priznanjem in Karlovim križcem. Vojaki na dopustu, ki imajo označbo b »končnim terminom«, bi morali dne 30. novembra ali dne 31. decembra 1917 brezpogojno odriniti k vojakom. Poslanec dr. E"nkovič in tovariši so interpelirali domobranskega ministra, zahtevajoč, da se do-,volijo izjeme v ozira vrednih slučajih in da se smejo še vlagati prošnje za podaljšanje takih oprostitev. — Te dni je izšel ukaz domobranskerf- ministrstva, s katerim se tej za!1'" vu ustreže. Prošnje za po- daljšanje v-j.. ^iiitve je treba takoj vložiti. Zasut od granate. Dne 7. septembra je padel junaške smrti na gori Sv, Gabrijela Andrej Gregorič iz Nadgorice, občina Črnuče. Zasula ga je granata. Žalostnim staršem so smrt naznanili njegovi tovariši, Andrejček, počivaj sladko/ I Pogreša se inf. Fr. Grubar, ki je bil pri gorskih strelcih, vojna pošta 357, Poizveduje in stroške plača mati njegova Marija Grubar, Volčkova vas, Št. Jernej na Dolenjskem, Za dan sv. Nikolaja pošilja mnogo pozdravov gorski strelec Zore Anton, Piše: Preden smo šli na Lahona, smo se trikrat pripravili in okrepili za pot — z Bogom ,. Tukajšnje krasne cerkve se še vedno ponašajo z lepimi orgijami in zvonovi. V mestu U. je gledališče, strelišče in cirkus. Tu v vasi .... je tako krasna cerkev, da bi ji težko našli podobno. Vinogradi so pa drugače nasajeni kot pri nas doma. Koli so v vrsti in na širokost tri metre eden od drugega. Med temi vrstami pa pridelujejo repo, krompir, koruzo, žito i. dr. Na dva metra visokih koleh je napeta žica, po kateri se trta ovija, V enem vinogradu sem videl že obrezano trtje. Vreme je gorko. Obsojen je bil poročnik Zerdik, ki je pred par meseci zabodel dragonca Moriza, na 6 tednov zapora, in sicer zaradi prestopka proti varnosti življenja. — Vojaško divizijsko sodišče v Gradcu je obsodilo poročnika Jožefa Geissler na 10 tednov poostrene ječe, ker je mučil vojake, jim dajal zaušnice in jih suval z nogami. Hkrati sta bila potrjena dvojčka Anton in Franc Prieth iz Zamsa na Tirolskem; hkrati sta šla v vojno službo, bila sta pri isti bateriji in sta zopet bila hkrati povišana za desetnika, obenem sta bila odlikovana z bronasto in kmalu nato zopet hkrati s srebrno svetinjo. Kdo je vzrok vojske in kdo je zoper mir? Te dni je bil izvoljen bivši rimski župan žid Nathan za velikega mojstra italijanskega framasonstva. V svojem nastopnem govoru je odobraval stališče francoskega ministrskega predsednika Klemenso-ja in angleškega voditelja Lloyd Džorža, ki hočeta vojsko nadaljevati; tudi je obsojal »pacifizem« (delo za mir). Še grozdje trgajo .,, Častnik Š, je pisal tam od Piave na Italijanskem ter se silno pohvalil o rodovitnosti ondotne zemlje. Sami vinogradi in koruza. Povečini stoji še vse na polju; tudi sladki grozdi na latnikih se dobe. Kleti so vse prenapolnjene z vinom! Daleč v laški deželi. Prijatelj korpo-ral Forčič Angel zopet piše: »Srčne pozdrave Vam pošiljam od reke Tilmenta. Gremo še vedno dalje. Lah je na begu vse popustil; vsaj lačni nismo.« Begunstvo na Laškem. Preko Milana je šlo iz zasedenih italijanskih pokrajin okrog 700.000'beguncev. Italijani šele zdaj spoznavajo in tudi čutijo, kaj jc vojska in vojno gorje. Iz Siama (Siam je azijsko kraljestvo sredi Indije) se je oglasil štajerski rojak F. Lupša, ki se nahaja v Bangkok-u kot vojni ujetnik. »Straži« naznanja, da je z njim tudi F. Ivančič, doma pri Mali Nedelji. Pravita, da od začetka vojske nista dobila še nobenega obvestila od doma, 38 milijonov mož se nahaja ločasno pod orožjem v vseh vojskujočih se državah; na strani entente jih je 27 in pol milijona, na strani osrednjih držav pa 10 in pol milijona. Razne novice. Vojvodsko čast ja podelil cesar Karel najstarejšemu sinu umorjenega prestolonaslednika Franca Ferdinanda, knezu Maksu, Vojvodstvo je dedno po pravu prvo-rojenstva. Vsi otroci prestolonaslednika so dobili pravico do posebnega grba. Princ Hohenlohe, najvišji cesarjev dvorjan, bo baje imenovan za namestnika na Štajerskem. Goriške ss. uršulinke, ki so vztrajale med okupacijo v Gorici in sicer čč. ss, Me-htilda Grčar, Ivana Zupan in Cecilija Pavlin, so bile odlikovane z zlatim zaslužnim križcem na traku hrabrostne svetinje. Andrej Hoier. 22. novembra so praznovali na Tirolskem 150jetnico rojstva domačega junaka Andreja Hoferja, ki je dobil v sedanji brambi Tirolske dokaj po-snemalcev. Svarilo. Brezvestni agenti nabirajo kljub uradni prepovedi naročnike na knjigo »Feldbriefe« (Pisma z bojišč), ki izhajajo v založbi Jenö Horvatha v Budimpešti in ki se razpečavajo, kolikor znano, v Avstriji pod drugim imenom; pri tej priliki izvabljajo dotični agenti denar pod pretvezo, da se z njim nakupijo knjige za vojake. Da se to obče škodljivo početje na korist vojne preskrbe čim prej ustavi, opozarjamo občinstvo, naj take slučaje takoj naznani najbližji varnostni oblasti. Za skupnost. Ogromen del neodvisnega hrvatskega živl-a v Bosni in Hercegovini z ondotnimi dušnimi pastirji oo. frančiškani se odločno poteguje za izvršitev v jugoslovanski deklaraciji izraženih zahtev. Deklaracija je zbudila pač na celem narodu v Bosni nepopisno navdušenje, — take sta se te dni izjavila zastopnika bosenskih Hrvatov-katoličanov na Dunaju: dr. Suna-rič in dr. Dimovič. Zakaj? Čemu? Ker smo — dasi neradi — za bodoče leto 1918. zvišali naročnino »Domoljubu« na 5 kron, je to naznanilo (v zadnji številki) marsikaterega našega prijatelja-naročnika nekoliko pogrelo. Nekdo tuguje: »Pišete, da cene papirju rastejo. Zakaj pa? ... Obleke iz papirja ni treba . .. Res je draginja, pa za papir vendar ni take sile« . , . Odgovarjamo: Sila je sila, pa še kakšna! Za liste, kakor je »Domoljub« je treba posebnega papirja v okroglih zvitkih za rotacijski stroj. Zasegla ga je država in ga oddaja tiskarnam le po malem tako, da smo v skrbeh, kaj bo v bodoče, Cena pa raste zato, ker so se podražile vse snovi za proizvajanje papirja v tovarnah. Kar je, to je. Uprava mora s tem računati in si ne ino.re. drugače, pomag iti. Zakaj ai sladkorja? Pr» raznih tovir-Aah za sladkor se je nakupičilo zadnji čas do 4800 vagonov, ki jih ni bilo moč odpo-slati. Jasno je, da mora biti ob takih razmerah preskrba južnih pokrajin nezadostna. Manjka prometnih sredstev. , Tatvine. Neprestano dohaiajo tožbe o drznih tatvinah. Najbolj mikavni so za uzmoviče prešiči in vse, kar se da ugri/. niti. — V Gradcu so pa nedavno tatici na kolodvoru odnesli kar 2000 kg petrolej Ta tatvina je zbudila pozornost, ker tolika blaga se ne dä prav lahko odnesti. Udeleženih je bilo večje število organiziranih t»' tov. — Sedaj premišljuje železniška upra- va, če bi se dalo pomagati z vojaško stražo. Izredna pridnost. Častniški namestnik v tečaju za častnike g. Alojzij Vrbnjak iz Pameč v Slov Gradcu na Štajerskem se je poleg svojih vojaških opravil učil zasebno tudi vseh predmetov za prvi letnik bogoslovja. 26 nov. je napravil zadnji izpit za 1, lesnik bogoslovja v Mariboru. Begunci Furlanije in Esnečije so razkropljeni po celi Italiji. Benečani so sc večinoma odpeljali z železnico, Furlani — okrog 300.000 — so pa morali capljati peš v snegu in dežju. Strašno so trpeli csobito otroci in starci. Pomožni odbori so nabrali zanje do 50 milijonov lir. Cadorna, bivši načelnik italijanskega generalnega štaba, ki je tako žalostno končal svojo vojaško karijero, je osebno dober katoličan, le žal, da se je bil dal vpreči v službo verolomstva. Oženjen je z markezo Ivano Baldi iz Genove. Ima štiri otroke: dve hčeri sta se posvetili redovnemu življen'u, en sin je vojak, ena hči se bavi s pesništvom. Tatjana pobsgni'a. Velika knegrnja Tatjana, druga hči bivšega ruskega carja, je pobegnila iz Sibirije. Čez Japonsko se pope"e v Ameriko. V Lurd so Francozi tudi med vojsko pridno romali. Dasi so prometne zveze ovirane, je pr's'o mimdo po'et'e le ve';ko tujcev. O priliki rekegn. večjega narodnega romania ie prid'-goval sa'onski škof Tis-isier o treh boleznih, ki razjedajo Francijo: brezboštvo, racionalizem (umoverstvo), naturalizem. Velikanski gozdni рогап so nedavno divjali v srednji in vzhodni Sibiriji. Pogoreli so obširni jelovi gozdovi ekrog Irkut-ska. Ogenj je upepelil tudi velikanske zaloge stavbnega lesa. Brorlars'vo in p'ov-stvo do reki Leni je bi'o ustavljeno, ker jc bil ogenj na obeh bregovih. Presrrje pri Ljubljani, Kakor dru^i občinski odbori se je tudi preserski v svo]i zad-nii seii z vece'ie-u izhvil za deklaracijo ,Hčuje;o po 18 do 19 K. To :e oderuško. Sicer so pa novembra dovn'ili na Dunaju, da se je šoeh predajal po 18 K. — Čista mast sa plačuje 22 do 20 K. To j» pa vendar prehudo! Vojaštvo je zahtevalo 8.5 mil'j. stotov slame in sena. Vsled slabe letine je zmanjkalo zadevo za 1 milijon stotov. Ta množina se bo morala dat'. Našo debela je dala že precej preveč. Moreb'ti dobimo od erngih c'ezelä kaj nnzaj. En del je — kakor ču;en'o — že dovoljen. Ogrski žito-uromeini zavrel je izdal svoie poročilo. V teku enega leta je prevzel cd kmetov 17.8 milij. stotov ž:tn in fižola. (Kako je potem rrogoče, da je b:lo pri r.ps tako pc-manjkan'e?) Razen tfga ,-e ku-p'l še na tu;em: S00 000 stotov rib, 650.000 sfotcv r.lanikov, 24.000 csolienih morskih rib. 38.000 stotov incs'a, 30.000 stotov sira, 23.500 stetov krompirjeve nio^e, 1.75 milij. stelden'c zgo*čerega mleka, 400 stotov suhega mleka, 1300 zabojev jajc, 18.350 goved. ki so prišle gotovo iz Ro'nuri3k<> :'n Bo'gar'je; dalje 27.500 stotov masti, in 8500 stotov južnega snd;n. Doma pa še 25.000 debelih prešičev, 80.000 stotov zelia, 166 tisoč stotov zdrobPenega iečmena. Dobička je izkazal zavod 6.9 milij. kren. V resnici ga je pa 30 m'lronov. Naši min'strl r.pajo, da bodo z Ogrske še veliko dobili. • •i Zadružništvo, Za predsednika »Gospodarske zveze« v Ljubljani je bil izvol:en o priliki občnega zbora dne 26. nov. g. Al. Markež, ekonom v zavodu sv. Stanislava v St. Vidu. — »Zadružna centrala« v Ljubljani s 179. članicami je imela od 1. maja do kcnca oktobra t. 1. 126,716.401 K 14 v. denarnega prometa. Vloge so narastle v tem času na 28,305.854 K 29 v.; vrednostnih napirjev ima shranjenih za 4,127.000 IC — (Enaka kratka prometna oznanila smo voljni sprejeli tudi od »Zadružne zveze«.) D> Nagrade za rejo bikov in mrjascev ieta 1917. Deželno mesto za vnovčevanje živine v Ljubljani je določilo naslednje dni za razdelitev nagrad rejcem bikov in mrjascev: Dne 3. decembra v Domžalah, Grosupljem, Škofji Loki; 4. decembra v Kamniku, Ribnici; 5. decembra v Kranjski gori, Dobrepoljah, Zatičini; 6. decembra v Boh, Bistrici, Trebnjem, Kočevju; 7, decembra v Lescah, Mokronogu; 10, decembra v Kranju, Novem mestu; 11, decembra v Selcih, Kostanjevici; 12, decembra na Trati nad iškofjo Loko, Črnomiju; 13, decembra v Medvodah, Litiji; 14. decembra na Brezovici pri Ljubljani, Zagorju ob Savi; 15. decembra v Logatcu, Radečah; 17, decembra v Rakeku; 18, decembra v Št, Petru na Krasu; 19, .decembra na Razdrtem pri Postojni; 20, decembra v Vipavi, Prižene naj se vedno na is/ti kraj, ki je bivališču rejca najbližji in najprikladnejši, 25i/o milijona za reveže. Na Dunaju imajo 87.500 občinskih ubožcev, ki mora zanje skrbeti občina oziroma jih podpirati. Samo v tekočem letu je izdalo mesto za ta namen čez 25 milijonov kron. Proti uvedbi vinskega davka. Naslednje občine so poslale Jugoslovanskemu klubu utemeljene prošnje, naj se prepreči novi vinski davek: Baderna, okraj Poreč, Istra, Roč, Materija, Sečovo, Takačevo, Višnjavas, Vrabce, Vodranci, Vipava, okr. Postojna, Sv, Mohor, okr, Rogatec, Parti-nje, Moravci, Ciglence, Spod, Gašteraj, Zamarkova, Lormanje, Sulztal, Sv, Anton v Slov, goricah, Radislavci, Iljaševci, Sv, Martin pri Vurberku, Pesnički dvor, Vr-tiče nad Mariborom, Križevci, Grabonoš, Sv, Marjeta na Pesnici, Terbegovci. Klub je prošnje vložil po poslancih, ki zastopajo okraje posameznih občin. Slike in črtice z bojišč. ■ NOV ROBINZON, Dve leti gorja v ruskem ujetništvu. (Dalje.) Med tem časom se mi je posrečilo zbežati od Rusov, kar sem že nameraval ves čas ujetništva. Tiho se plazim ponoči s kolodvora in jo mahnem proti solnčnemu zahodu. Okoli polnoči zlezem v neko grmovje in zaspim. Zbudim se v rani zori in začnem iti naprej. Dobro sem si zapomnil kraj, kjer solnce zahaja, in tja nameril svoj cilj, meneč, tam bo Avstrija, Ko potujem 13 dni lačen, bos in raztrgan, me ujame ruska patrulja blizu vasi Dubno. Ženejo me na kolodvor v živinski vagon, kjer me trije z nasajenimi bajoneti stražijo. Pri vsakem premikljeju me bijejo s puškinim kopitom, tako da sem bil ves črn in otekel. V takem stanu smo se vozili 3 dni brez jesti in vode do Žmerinke. Tu je bila moja rota. Gnali so me pred poveljnika, ki me obsodi na 25 palic, zraven sem moral pa še 6 ur stati »Habt Acht« s 40 kg peska na hrbtu in lopato na rami, To kazen sem takoj nastopil; ali joj, kako so me ti trinogi eteplil Lila mi je kri po stegnih in nisem mogel ne stati, ne sedeti, ne bežati, ampak čepel sem na k<» -"-leih in kolenih cel me-61 sec. Potem sem toliko okreval, da sem prestal še šesturno »stoječo« kazen, ali delati še nisem mogel 14 dni. Nato sem začel zopet hoditi delat na cesto -in kovati načrte zä nov beg. Ko sem delal 7 dni je šel neki dan malo dež, vzamem si vse stvari s seboj na delo in jo okoli 10. ure mahnem v gozd in po njem dalje zopet proti zahodu. Ko hodim tri kilometre, zagledam ruskega častnika, ki jezdi proti meni. Kaj bo sedaj, si mislim, V potoku poleg ceste leži razbit voz; hitro skočim k njemu in začnem trgati železo od njega. Ko pride častnik do mene, me vpraša, kaj tu delam. Odgovorim mu, da nimam podkvic na petah, da si tu vzamem železa zanje. Potem častnik odjaha, jaz pa jo krenem v gozd in po njem dalje. Tako hodim 92 dni in pridem srečno do rekePrutvBu-kovini blizu Č r n o v i c, Kako zdaj priti čez Reko? Tri dni iščem prilike za prehod ali zaman. Četrti dan pridem do nefkega kmetiča, s katerim se zgovorim, da mi preskrbi legitimacijo. Tako sem srečno prišel čez most v Črnovice, V mestu je bilo mnogo Rusov, V predmestju Kolokuška si preskrbim rusko obleko, nahrbtnik in puško ter grem dalje ko! ruski vojak. Ali to mi ni služilo dobro, zakaj iz-praševali so me mnogo, od katerega polka sem in kam sem namenjen. Zato mi je bilo treba mnogo odgovarjati. Nekega dne srečam v gozdu ruskega častnika, ki me vpraša, kam grem. Odgovorim: »Na pozicijo,« Vpraša me: »Katerega polka?« Rečem: »Drugega.« On pravi: »Drugega polka ni tu, zato moraš iti z menoj na komando.« Jaz mu pravim, da nimam časa, da se mi mudi, Ali on ne odneha in me hoče s pištolo ustreliti, Z zvijačo in s silo sem se ga iznebil ter pobegnil dalje/ Zdaj grem urnih korakov dalje. Drugi dan izvem v neki vasi, da je bil neki častnik napaden v gozdu in da zločinca zasledujejo, Treba bo pozornosti, si mislim, in zato grem k nekemu kmetiču in ga prosim, naj mi da sekiro, žago in nož. Ko dobim to orodje, grem v gozd in si naredim bergle in leseno nogo pod kolenom. S tem potem grem dalje in hodim tako 5 tednov. Mnogokrat kupim kruh od Rusov, ali čez fronto je bilo tako nemogoče priti. Zato 1 Uredništvo je opisovalcu tega in še enega drznega nastopa proti kozakom, k; o njem pride pozneje na vrsSo, izrazilo neke pomisleke, češ, v kakšni vesti je ravnal in kako je presojal to samoobrambo .. . Pisec je pojasnil to vprašanje takole: »Na Vaše vprašanje o prizorih z ruskim častnikom in o kozakih odgovarjam, da je stvar popolnoma pravilno opisana. Seveda je poročilo zelo kratko, zato izgleda res malo divje. Če bi vse na drobno opisoval, bi stvar drugače izgledala. Da sem pa to izvršil, me je prignala preteča smrtna nevarnost, Kozaki so na primer malo prej enega pobeglega ujetnika na kose razsekali; tako so tudi meni obetali kazen s smrtjo. Rešil sem se gotove smrti le s silo, — Pri častniku "je bilo zopet tako. Ker nisem hotel iti ž njim na komando, boječ se kazni, me je hotel ustreliti s samokresom. Toda jaz sem prej dobro zadel in tako ušel smrti. Iz tega vzroka sem izvršil ta dejstva.« sem odložil bergle v vasi Breza in prosil nekega kmetiča, naj mi pokaže varno pot do fronte. Veli mi, da je to zelo nevarno, vendar gre neko zelo temno noč z menoj po nekem jarku do rezerve. Tu se vrne nazaj, ker se je bal ruskih kozakov. Jaz grem po jarku po vseh štirih naprej in pri-dem okoli polnoči neopazen čez fronto do žice, (Dalje.) Pismo iz Galicije, Zopet se oglasim, dragi »Domoljub«, Sedaj bivam v neki zapuščeni gališki vasi, malo v ozadju bojne črte. Tu čakamo, da nas zopet rienejo na fronto proti Moskalu, Vas ima približno 50 hiš, pa so večinoma vse revne in slabe. Pa to je že tako, da so gališke hiše le malo prostorne in zanemarjene ter brez vsakega stranišča* Hiše so povečini lesene in s slamo krite, le kar je novih, so malo boljše. Prebivalstvo je še precej dobro, razen judov, a teh je malo. Močno so naseljene tiste neprijetne živalice, ki ne dajo človeku nikoli miru; to je zato, ker nimajo ljudje nobene snage. Ne vem, kdaj bomo zopet prišli y domači kraj — v snago. Pota so tako zanemarjena, da je človek do kolena ves blaten. Žito si ljudstvo samo doma melje, zato je kruh mnogo slabši kot pri nas. No, pa je človek le vesel, če ga kje dobi, saj ni več tistih časov, da bi bili zbirčni. Volov nimajo; redijo le kakšne stare, slabe konje in pa krave; zato se prebivalstvo hrani le bolj z mlekom. Ljudje so vsled tega čvrsti in zdravi. Sedaj se že skoro nič ne pozna, da so bili Rusi tu; je že vse popravljeno. Tam pa tam vidiš na polju kakšnen križ, kjer počiva branitelj domovine; seveda je grob zapuščen. Pri naši bateriji so večinoma le Slovenci, pa nekaj Nemcev, Ob večerih in ob prostih časih se domislimo kakšne slovenske pesmi. Ob nedeljah gremo, če smo prosti, tudi lahko k sveti maši, samo cerkev je majhna, slaba, lesena in zanemarjena. Pozdrave pošiljajo vsi tukajšnji Slovenci vsem domačim, znancem in prijateljem, posebno pa ^ Lindič Anton, Alojziju Gruden, bratu junaku, (f 12, nov. 1917 na romunskem bojišču.) 2a bratom tudi ti odšel si z doma daleč v boj krvav; in kakor n>e£a je odvel te smrtni angelj v dom višav, Odšla od nas sta brata dva pustivši boja strašni kraj; nezmagana oba sta šla po palmo zmage v večni roj. Utrinja solza se z oči, a ustavim jo: nikar! Solz žalosti nič treba ni, saj sebe dal si carju v dar. Kjer voda Donave šumi, počivata mi brata dva. Srce za njima hrepeni — po snidenju gor vrh zvezd ReteuskL Zvonarjeva hči. {Povest. — Spisala E, Miller, — Priredil Fr. Steržaj.) (Dalje.) Župnik je sedel k njim na trdo zemljo in k razvalinam njihovih hiš in jim govoril besede usmiljenja in življenja. Brez upiranja so ga prizadeti poslušali. Pokopali so nato mrliče. Vera na skupnega Odrešenika je združevala v revščini in bedi duše, ki so si v dneh izobilja bile nasproti. Zvonarja Henrika so pokopali v grob z molitvijo katoliškega Očenaša; njegovi soverniki so ga pokrili, z zadnjo odejo in roke obeh veroizpovedanj so mu zasadile 24, Konec poti. Dvanajsti dan po oni nesreči je zaslišala izgovoriti svoje ime z nekim tujim naglasom. Pristopil je k nji mož, ki ga še nikoli v življenju m videla. Zveste roke so se ji stegnile nasproti, njegovo milo oko je iskalo njenega pogleda in mehek glas jo je vprašal: »Ali ste vi Rozika Rudnik, žena zvonarja Dodona, edina preostala te družine? — Jaz sem sin vaše tete!« Kakor utapljajoči se po rešilni vrvi ке je oprijela Rozika teh zvestih rok. Žarek veselega upanja ji je razžaril žalostno obličje. Prižela je otroka k sebi, veselja se ji je tresla beseda, ko je izpregovorila: »Torej še nismo zapuščeni od Boga in ljudi! Usmiljeni Oče je voc'il vaše srce, bratranec! To sta moja otroka. Izgubila sta očeta ia domovino Sprejmite ju, hvaležna vam bosta vse življenje.« Z začudenjem je zrla Marijeta na strica in pristavila: »Kako ste podobni stricu Jožefu, maminemu bratu.« In solze za dragimi rajnimi so ji orosile oči. Iz bojev v Gorici; Žične ovire m barikade na cestah. križ na golo gomilo. Položili so ga poleg rajnega učenika. Deseti dan se je dvigal nad mrtvimi razvalinami. Bližnji kmetje so usmiljeno sprejeli uboge pogorelce. Vsako jutro so šle raztrgane postave od vseh strani proti domačim razvalinam, Njihova srca so bila še preveč utrujena, da bi se vzdramila k novemu življenju; njihove ro' e preslabe, da bi nosile novo kamenje za zidavo, Živeli so od krščanskega usmiljenja. Tuji ljudje so hodili posamezni in v skupinah okoli mestnih razvalin. Od daleč so prihajali. Žalostna novica se je z bliskovo naglico širila čez doline in gore, In preplašeni so vstajali ljudje, zavedali se svoje narodne skuonosti, puščali motike in rov-nice na svojih njivah in hiteli v težkih čev-Ij h ponesrečencem v pomoč. Prioregli so svoje živinče nred voz, naložili živeža in šli od doma. Na križiščih so povpraševali po cesti nesrečnpga kraja in v vsaki vasici po razdalji, ki jih še leči od nesrečnikov Ljubezen je našla vsa pota i'n premagala vse ovire. I »Tako domač obraz imate,« je pritr-i dila mati. »To olajšuje naše zbližanje.« Preprosto ji je odvrnil ta: »Dobra in močna sta vaša otroka, lahko si bosta dobila kruh. Na moji kmetiji je kruha in dela dovolj za vse.« »Moj sin je luterski,« mu je v zadregi šepnila mati. »Vem,« je dejal sorodnik in neka senca mu je šinila po obrazu. »Toda vem tudi, da je pošteno vzgojen, Pri meni in moji ženi bo našel svoj dom.« Rozika si ni upala bratrancu izraziti svojega upanja, ki ga je imela po smrti njegovega očeta v samoti kmečke domačije. Sin je imel sedaj samo njo ter jo tudi prisrčno ljubil. Morebiti se bo s pomočjo milosti božje zbudila želja po katoliški veri — potem bo konec njenih srčnih muk. Mladi Mirko pa je stal temnega obraza bolj ob strani. Vieklo ga je k očetovemu grobu. Sedaj bo moral iti z materjo med katoličane, strani od svojih sovernikov, med tujce, ki ga ne bodo razumevali. Sedel je na grob in razmišljal: Ali ni bil oče vedno tujec ob materini strani? Nista se razumevala v družini. Vera jih je lo-* čila med seboj, in v veri je tudi danes razlika med njim, materjo in sestro. Ta nesrečni dan je mladenič dozorel v moža. Sklonil se je nad grobom in prisegal mrtvemu očetu: »Zvest vam hočem ostati, oče! Zvest oni veri, ki ste jo imeli tudi vi/ Da bi mogel vsaj druge poučiti, kakšno bedo povzroča med starši in otroki razlika vere, — Oh, da bi mi bilo to mogoče! Otn varoval bi jih rad te razdvojenosti, ki po-: kopuje ljubezen in mori radost.« Nenadoma je vstal; obraz mu je za> žarel in zaklical je: »Oče! To ste mi rekli vi: Da, hočem biti služabnik svoje in vaša vere; — učil se bom lutrovskega bogo-i slovja.« (Dalje.) Najboljša in-najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, in jih obre-' stuje po 4 '/4°/o brez kakega odbitka. Ilrame ure 8fi 8. M Ho Mite. Glet Inserat! Zadnji dnevi. 20 milijonov kron VII. vojnega posojila je podpisala centrala Živnostenske banke v Pragi zase in za svoje podružnice. — Pri ljubljanski kreditni banki je bilo do konca meseca zaznamenovanega VII. vojnega posojila okroglo 4 milijone kron, Podpisovalni rok je pravzaprav potekel, vendar je še zmerom odprta prilika za posojila. Kakor se čuje, je udeležba zlasti zadnje dni prav številna; sklepati se sme, da bo uspeh zopet velik. Naš izborni vojaški položaj, dogodki v entpnti, posebno na Ruskem, dajejo prebivalstvu pogum. — Pogoji so zelo ugodni. Podpisati je mogoče: 1. 401etno davka prosto S'/^odstotno državno posojilo v kosih po 50, 100, 200, 1000, 2000, 10.000 in 20.000 K. Obresti se bodo izplačevale v polletnih obrokih za nazaj dne 1, februarja in dne 1. avgusta vsakega leta. Posojilo se bo vračevalo v letih 1923. do 1957. na temelju izžreban), Vračevalo se bo po popolni imenski vrednosti, medtem, ko znaša podpisovalna cena le 92 od 100. 2, Davka proste ravno-tako 51/>odstotne državne zakladnice v kosih po 1000, 5000, 10,000 in 50.000 K, ki se bodo vrnile dne 1. avgusta 1926 v polni imenski vrednosti. Podpisovalna cena je določena s 94 K od 100, obresti se bodo naknadno izplačevale v polletnih obrokih dne 1. februarja in dne 1. avgusta vsakega leta. Priglasiti se more pri vseh poštnih uradih; davkarijah, bankah, hra- * nilnicah, domačih posojilnicah in šolskih nabirališčih. 6a Tedenska pratika. Petek, 7. decembra; Sv. Ambrozij, šk. in cerkveni učenik (t 397). — S v. A g a t o n , vojak. Sobota, 8. decembra: Praznik brezmadežni nega spočetja Marij-з Device. — Sv. Anastazija. — Sv. S o f r o n i j. Nedelja, 9. decembra, IL adventna. Evang. o -Janezu Krstniku v ječi, — Sv. S i -rij, sv. Prokul. — Blaž. Kani-zij. — Sv. Valerija, dev. in muč. Ponedeljek, 10, decembra; Sv. M e n a s , uradnik in tovariši. — Sv, Severin. Torek, 11. decembra; Sv. Damaz, papež (f 384). Sv. E p i m a h. — Blažena Pribislava sestra češkega kralja sv. Venčeslava. Sreda, 12. decembra? Sv. J o š t, angleški kraljevič. Četrtek, 13. decembra: Sv. Lucija, muč. (f 304). — Sv. Otilija, zavetnica Alzacije. • * • Solnce vzhaja ob 7. u. 40 m., zahaja ob 4. u. 04 m. Luna: Mlaj 14. dec. ob četrt na 11. uro dopoldne. * « • Blaženi Andrej Bobola. (t 1657.) 16. maja 1657 so našli pred neko mesnico v mestu Jenow razdejano truplo sve-teživečega jezuita. Kozaki so mu prizadejali najhujše muke. Noge in roke so bile takorekoč odsekane, lobanja udrta, koža na glavi olupljena, nos in ustnice narezane, jezik odrezan. Bil je blaženi Andrej. Bog je pripustil, da se je na priprošn'o tega spričevalca zgodilo več čudežev. Njegovo telo je ostalo do danea nestrohn}eno. V življenju b'. Andreja ni nič izrednega. Kot otrok je bil nedolžen in ubogljiv, kot mladenič priden in skromen; ljubezen clo družbe Jezusovega mu je določila življenja pot. Ko je bil še v novici-jatu, se ga je polotila nenasitna žel;a, da bi mcgel za Kristusa kaj trpeti. Ko js pestal duhovnik, se je trudil neprestano za zveličan,'« bl-žnjega ter je rad orenašal obrekovanje iti zaničevanje. Kljub sovražnostim je vztrajal Andrej na svojem mestu ter bil zvest v malem. Prav to mu ie naklonilo lcrcno zveličanja. Papež Pij IX. ga te prištel 1, 1853, med svetnike v nebesih. m ono. Naši pozdravljajo. Presrčne pozdrave po-Jiljajo: čciv. Ivan Ščurič, Zagreb; Fr. Močilar, Dolenjsko; podd, Ivan Trnovec, Bred, Št. Vid nad Ljubljano; oodd. A. Rcsenberg, Brno; inf, Iv. Purič, Iv. Milevoj iz Istre; Fr. Žbontar. — Iskrene pozdrave oošiliajo slovenski fantje iz romunskih strelskih jarkov znancem in prijateljem t°r žele vcce'.e božične praznike: Udovč Ivan, Malkovec rri Tržišču; Hočevar Janez, Male Lažčc: Gärtner Jakob, Golica pri Sel-* cih; Rantah Fr., Škociian nri Mokronogu; Langerhol'c Fr. Stara Loka. Najlepše pozdrave z ital-'janske ravnine — nekaj kilometrov rd Benetk — pcšiljata korp. Janko: Jemec in korp. Karel Grečorič. »Od Tolmina tja do Rima —- za Taljani mar?, marš, marš!« — S'oven-cem in Slovenkam v ljubi slovenski domovini fiošiljamo prisrčne pozdrave iz zasedene po-entarjeve dežele: Karel Novak iz Motnika; 1'ranc Bevk iz Preserij pri Lukovici; Anton Ček in Anton Cerkovnik iz Lokev pri Divači in Alojzij Cestnik iz Lačice pri Vranskem. — .Pošiljamo vsem cenjenim bralcem in bralkam »Domoljuba« najlepše pozdrave iz sovražnega mesta — Mote: Konšek Janez, Uršna Sela nri Rudblfovem; Kranjc Anton, Oražem Alojz, Kle. mene Janez. Vsi od ljubljanskega planinskega polka. Pesem slovenskega kmetica ob vojni. Le vojska, vojska, vojska se sliši zdaj povsod; ta pesem salabolska bo uničila naš rod. Je stiska vedno večja, denar — kaj še velja? Če imaš ga na kupe, kdo zanj pa kaj ti da? Živila vsa na karte, • dobiii moč jih ni; obleka trikrat draga, pa čevlji — najbolj ti »Le kmet — ta ima dosti« — si mi« i marsikdo; a t.sLi vsak se moti, pa ie kako — hudol Nesreča za nesrečo vrsli te dan na dan; povrhu letos suša spraznila nam je hram. Mi kmelje smo državi že i'a i dc'eJ lep-itvoir,pit, iiiol ia s'aaie, pa žita, krav, teleti A koliko še drugih v tej vojni jc izgub; n? šle bi, če bi š'e.i, na celi »Domojufo«. Najdražje vsi srno dali: očete, brate — vse. Da bi zdravi se vrnili — to naša želja je. Vse to za domovino žrtvujemo voljno: za zmago monarhije, v čast Avslriji samol Naj zopet se nam dragi krog mizice zberol Dal Bog, da tista ura ni daleč za goro, V. Ј....Г. Po svoje. Mali bratec v družini ie dovoljkrat dokozoval, da ima čvrsta in zdrava pljuča. Nekoč pra\i Anžek mamic!: »Kajne, .rama, bratce je pri-Š---1 iz nebes?« — »Da, da, Anžek « — Čez nekaj fcp-ia se zopet oglrsi Anžek: »Veš kaj, mama?» »Kaj pa jc, An".ek?st. Siccr ie pa na Du-raju Gt?lno en kardinal fssdai iz'oorni nadškof dr. piffi) 0g0|l. 183: Sijajno bodočnost rnia o turške in nove srečke £.vstr.|skcga Bdečega kr ža vsled niin ve > ec.no zv Mi < tc> «.e cenene vrednostii Vsaka srečka zadene I Glavna debitka 21^7 znaJata Ci 2 ЗДГ 1.C00.000 hromi Natančno pn:asnilo t iarainim načrtom rarpoSiba brez» platno S.ečkovno zastopstvo 12, Ljubljana. Momafična past za podgane KS 20, za miši K 4-30, love brez nadzorstva do 40 živali v eni noči, ne za puste ni-kake sledi in se same zopet l.uniavijo Past za ščurke „Rapid" vjame na tisoče ščurkov v eni noči, po K 5-90. Povsod najboljši uspehi. Mnogo zahvalnic Pošilja se po povzetju ali proti predplačilu. Poštnina 80 v. Izvoz. ivrd. Tintncr, Dunaj lil., Neullngg. 26-L. regislffcpana zadruga z nssrnieisno zauezo o Ijubljanl sprejema grijsos na 0 9 1 9 l I 'm po objaolfenita pogoifb, fako da slane nominalen R tOO"-: I. «a prosto 511. шМШ tiižai poselilo K 91*54 II. davha urosfe 5|'l» dne laiisla f 5 vračljive državne ШШ K 94" tfrednostnS papirii aosfriis&ega oe!nega posojila ss sprejmejo o brezplačno shrambo in npraoo. ara natunčno r«gul. ln re-dpe Nikel ali jeklo K 12 — 16 — 30.— e radij, e v etil a. kanaL E IG — 20.— 84 — v sreb. okr. K 18.- 84.- 28.- s rad. sveti. kaz. K 80 — 86.— erebr. кар. aranaelast. K 30.— 86.— 40 — 14 k. Blata zapestna ara n» elasfc. K 100 —, 180.—» 140.—. Sletno pismeno jamstvo. Pošilja po povzetju. Nikak rieiko! Zamena dovoljena ali denar nazaj Prva tovarna nr JAN KONRAD «. in kr. dvorni založnik Brüx št. 1ббб (Češko ) Km željo se vsakomur zastonj pošlje moj glavni cenik, moi glavni katalog ur, нге-brnine, zlatnine, godbenih predm. Violine in više. Dobre bar. po K 14, 20, 26, 10, 25, 35, 6U. 2 vrstne harmonike po K 70, 80, 100, 120; Svrstne harmonike po K. 180, 200. 240, 280. Zamena do-volina ali denar nazaj. Pošiljat, po t.ju aH povzetiu нд predplačilu Eazposiljal- JAN KONRAD, c.i. kr dvor. dob. Most(ВгИх) St. 1750, Češko. Kuverte s firmo, pisma, račune IM. izvršuje natančno po naročilu Katoliška tiskarna v Ljubljani. Suhe gobe, Črno in rdečo deteljo, kumno, janež, repno, korenjevo, гагпа travna in druga domača semena, prazne vreče kakor tudi vse vrste pridelkov kupuje SEVER & URBANIČ, Ljubljana, Woltova ulica 12. Ustanovljeno 1.1893. no društvo ¥ Liubliani registrovana zadruga r omejenim j$msfivom. Dovoljuje članom posojila proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, posestva, vrednostnih papirjev ali proti -»p zaznambi na službene prejemke, -s— Vračajo se posojila v ?i/2, 15 ali,2272 letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih. Kdor želi posojila, naj se obrne na pisarno v Ljubljani, Kongresni trg štev. 19, ki daje vsa potrebna pojasnila. Društveno lastno premoženje znaša koncem leta 1915 519.84840 kron. Zadruga sprejema tudi hranilne vloge in jih obrestuje po Ч1и°1о Deležnikov je bilo koncem leta 1915 1924 s 15.615 deleži, ki reprezenfujejo jamstvene glavnice za 6,089.850 kron. ! naroCnino !! Dobro „IKO" uro vsak občuduje in zaželi, kajti ona je пш1£1г£ћо delo urarsflte umetnosti! Razpošilja zamenjam! BEKS^................................................. Kovinaste ure. . . . po K 22 - 26'— 32 — 40 - 60.— Srebrne ure .... po K 48"- 54 - 60'- 70'- 90-' 100-Kovinastc verižice . . po K 2— 3'— 4— 6.— 10 — Usnjate verižice . . .. po K 160 280 480 Zlatnina in srebrnina v bogati izberi 1 "Wffl Velika izbira ur, verižic, prstanov, Iepotičja, daril itd. v velikem krasnem ceniku, katerega zahtevajte zastonj in poštnine prosto. gHt»mlmmntnnmtunitiminimmnnmimntiimnii ........................................................................................................................ Lastna znamka „IKO" svetovnoznana. Svetovna razpošiljalnica H.SUTTNER samo u Lastna protokolirana tovarna nr v Švici. Л. Nobene podružnice. Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur. Nobene podružnice. Izdajakonzorclj „Domoljuba". Odgovorni urednik Ludovik Tomaztö.