^ciosroDAiiri!: OBRIŠITE PRAH! V javncsti se splošno govori, da baje na Ijubljanskem kolodvoru leži devet cistern brezdomovinskega vina, ki je prišlo iz Italije. Govori se, da o tem vinu že razpravlja ocenjevalni odboi vin za dravsko banovino v Mariboru. Vsa vinska panoga osobito dravske banovine, ki preživlja najbolj občutna vinsko krizo, čaka nestrpno in z uajvečjo napetostjo na končen izid, kaj se bo s tem vinom zgodilo. Šesttedenski kmetijski tečaj v dravograjskem okraju. Kakor lansko Je- to, se vrsi tudi v tekočem l.lu šestte-1 denski zimski teeaj v okraju in sicer od 20. januarja do 22. februarja t. 1. z razliko, da se tečaj vrši v drugi občini to je v Vuhredu. Slavnostna otvoritev tečaja se vrši dne 20. januarja ob točno 2. uri popoldne v prostorih osnovne šole v Vuhredu. Tečaj priredi kr. banskt uprava v Ljubljani sporazumno s sreskim načelstvom v Prevaljah, odnosno pristojnim kmetijskim referentom, na podlagi zakona o pospeševanju kmetijstva. Na teeaju se bo poueevalo sledeče predinete: položaj kmetijstva v okraju, travništvo, prašičjereja, perutninarstvo, poljedelstvo, sadjarstvo, zatiranje sadnih škodljivcev, uporaba umetnih gnojil, zadružništvo, gozdarstvo, higijena, kmetijsko računstvo, kme tijski zakoni, kmetijsko knjigovodstvo, vrtnarstvo, čebelarstvo. Ker je ome nje-ni tečaj velikega gospodarskega pomena, je želeti, da bo s strani kmetskega prebivalstva iz vseh bližnjih občin obisk zadosten. Obisk tečaja se priporoča tudi gospodinjam in dekletom, ker so gotove ure tudi posvečene gospodinjstvu,- kar je razvidno iz načrta, ki je na vpogled pri županstvu, odnosno pri šolskem vodstvu. Da bo uspeh popoln, se pripoi^oča vstrajen obisk vseh predmetov tečaja. SLmetijsko poučno. predavanje v Laporju. Dnc 11. t, m. je imel poučni govor gospod Koželj kot nčitelj za uničevanje sadnih škodljivcev. Povdarjal j.e, da je naj postane vsak kmet član kmetijske podružnice. Kateri še niso člani, se pač naj takoj vpišejo pri podružnici v doti.ni župniji, kjer kmet. podružnica že obstoji. Če še pa podružnice ni, jo morate čimprejc ustanoviti. Javiti je treba samo Kmetijski družbi v Ljubljano, ona bo hitro potrebno oskrbela. Resnično dejstvo je, če se rra_ kmečki stanr ki je v naši državi v ogro mni večini, ne organizira, zaman pričakuje napredka. Govornik je navtlu,ševal navzoče za živinorcjo ter sadjarstvo. Povdarjal je tudi, da mnoge gospodinje pac vedno premalo pazijo na izbivo plemenskih svinj. Plemenitev v krvnem sorodstvu je glavna napaka slabega razvoja v svinjereji. Občni zbor podrražnic- Marenberg Sadjarskega in vrinarskega drašiva je imela dne 6. t. m. v Vuhrodu svoj šesti rcdni občni zbor s poučnirai prodavanji o sadjarstvu. Navzoči se zahvaljujenao vsem predavateljem za njihov trud in skrb glede sadjarstva, posebno pa so različne v to stroko spadajoče prireditve, ter želimo še ve. enakih. Želeti bi l)ilo drugič mnogo ve_ zanimanja za take prekoristne kmetijske prireditve! P.dražnica Ormor Sadjnrskega in V-tnarskega društva si jc v svrho povzdiga sadnib nasadov v okraju nadela nalogo, polcg pravilne izbire sadnih sort in preccpljanja starejšib drevcs, z lastnimi sredstvi organizirati poskušnjo s trikratnim letnim škropljenjem sadncga drevja proti črvivosti in krastavosti sadja. Ker se obcta letos sadna letina, sc pozivljajo vsi skrbni lastniki sadovnjakov, katcri žolc dati svoje drevjo prc.epiti in škropiti, da se tcmu društvu v teku tega mescca, us-l- meno ali pismeno javijo. Prijave sprejema gospod blagajnik Lašič Josip. Podrnžnica Kmetijske družbe za Zg. Pclskavi se je dne 11. januarja ustanovila. Na ustanovnera občnem zboru je bila nad vse pričakovanje obilna udeležba posestnikov, kateri so vsi pristopili kot člani in jih še sledi mnogo. — Gospoda Vinko Gornjak in živinozdrav nik Ivan Zemljič, oba iz Slov. Bistrice, sta v stvarnih izvajanjih bodrila vse navzoče in tako v glavnem pripomogla do lepega uspeha. Občni zfcor Odseka za pemtninarsivo Kmetijske družbe v Ljubljani. Z ozirom-na okolnost, da se nahaja večina članov odseka v bivši mariborski oblasti, se je določilo, da se vrši občni zbor odseka v Celju, in sicer na Svežnico dne 2. februarja 1931 točno ob 10. uri dopoldne v hotelu »Evropa«. Dražba kcž divjadi se vrši nepreklicno dno 2G. t. m. na velesejmu v Ljub- ljani. Vsi posestniki divjih kož naj po_ ljejo sv.je blago nemudoma na naslov: »Divja koža«, Ljubljana, velesejem. — Kot kupci so se napovedale mnoge inozemske tvrdke. Cim več blaga bo zbranega in čim boljša bo povprečna kakovost kož, tem višje cene se bodo mogle doseči. Deske, štuke, štafeine, late, lepe kiainiks in vinogradno kolje prodaja GiiUšek, Maiibor, Razlagova ulica 25. Ban dr. Drago Marušič je podpisal dne 20. decembra 1930 pravilnik o uporabi ljudskega, dela za gradnjo in vzdrževanje nedržavnih cest v dravski banovini. »Službeni list« kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani je dne 8. januarja 1931 ta pravilnik objavil m s tem dnem je ta pravilnik, ki ga je notranje ministrstvo sporazumno z ministrstvom za gradbe 10. decembra 1930 odobrilo, stopil v .veljavo ter dobil obvezno moč. Edo in kako je ofevezan za Ijudsko delo? Banovinske in dovozne ceste k železniškim postajam se grade in vzdržujejo s prispevki banovine, cestnili okrajev in iz posebnih virov; občinske ceste pa z občinskimi sredstvi, to je z dohodki letnega proračuna, dohodki obfcinskih podjetij in naprav ter iz posebnih virov. Kolikor označeni dohodki ne bi zadostovali, se mora uporabiti ljudsko delo po določilih zakona o samoupraviiih cestah. in po določilih tega pravilnika. Temu osebnemu delu so zavezani vsi za der lo sposobni moški prebivalci od jjolnili 18 do polnih 55 lett starosti. Obveznost osebnega dela se lahko odkupi s plačilom ustrezne delavske dnine po določilih tega pravilnika. To odkupnino morajo ne glede na spol, starost in delovno sposobnost plačati tudi vsi davčni obvezanci, ki sicer ne spadajo pod obveznost osebnega dela, če plačajo nad 100 Din neposrednega davka. Te obveznosti osebnega. dela, odnosno plačevanja odkupHine so oproščeni dijaki do 24 tet (če ne plačujejo veC kot 100 Dhi davka), dalje vojni invalidi, ki jim je in-validnina edini dohodek, redovne oseb., ki nimajo iiikak._e plaie, niti imetja, niti dohodka, ter kulturne in humane ustanove, bi jih te obveznosti oproati giadbeno ministrstvo. Vsi ('.ržavni civilni in vojaški uslužbenci ^ razven podčastnikov, redovov in orožnikov s=4 obtinski uradniki in uslužbenci in upokojenci plaiujejo osebno delo v denavju v znesku tri->diievne o.novne in položajne plate, odnaano pokojiiine- ne glede na. spol, staroat ia znač_j« Vsi ostali državni civilni in vojaški, banovinski in občinski uslužbenci, kakor tudi duliov«. niške osebe, pogodbeni uslužbenci in dnevničarji, ld niniajo osnovne in položajne plače in dobivajo svoje pvejemke ločeno kot sistemizirano plačo in dragin.jsko doklado ali stanaiino, plačujejo osebno delo v denavju y znesku tridnevne plaee brez ozira na draginjsko doklado in stanarino. Zavezanci, čijili imovina ali podjetje se na-f liaja v več občinali, so obremenjeni z delovno obveznostjo, ki ustreza njih neposvednemu davku, v vsaki občini posebe. Osebno delo zft občinske ceste pa opravijajo samo v občini, kjer trajno prebivajo. Banke, hvanilnice tei' posojilnice, delniške družbe, podjetja in druge pridobitne ustanove in naprave, kakor tudi njih osebje plačujejo odkupnino za osebno, delo po .1. 40 in -41 zakona o samoupvavnili cestah. Zavezanci za ljud_bo dclo, ki imajo lovorno vozilo ali tovorno motorno vozilo, morajo priti na poziv oblastva na delo s sposobnim .vozilom in porabno vprežno živino. Od navadii-ga vozila se računa ena dnina za tri delavske dnine, od tovornega motornega vozila pa za šest dni. Zavezanec, pozvan na delo, mora prinesli s seboj potrebno hrano in orodje, ki ga prebivalstvo vobče uporablja, to je lopato, motiko, kramp, sekiro in slično. Oni zavezanci, ki izrršujejo obveznoat z vozilom, morajo prinesti s seboj tudi krmo za vprežno živino, odnosno bencin in mazilo za motorno vozilo. V nasIJrotnem primeru se odziv na delo ne računa za izpolnitev obveznosti. Gradnja in vzdrŽ8vanje javnih nedržavnih cest z ljudskim delom se vrši praviloma dvakrat na leto, po možnosti tedaj, ko je prebivalstvo najmanj zaposleno s poljskimi deli, to j« v rne.ecu marcu in novembru, drugače pa le, če je promet prekinjen zaradi elementariiih nezgod. Vsako leto do dne 25. februarja mora zakoniti zavezanec prijaviti pristojni občinski upravi, da li hoče svojo obveznost za nedržavne cea!e odslužiti ali odkupiti, ako ima pravico do odkupa. Cestna obveznost, pretvorjena v denar, se mora plačati najdalje do 1. oktoi>ra vsakega leta. Odmera delovae obvezncsti ln odkupnine. Obvezno ljudsko delo, odnosno odkupnina zanj se odreja v enem letu praviloma največ za tri enote pri banovinskih cestab. in za tri encte pri občinskih cestah. Za odmero delovne obveznosti, odnosno odkupnine se računa ua enoto pri osebah, ki plačujejo neposrcdnega davka do » i) '» >) IJ l> 1) )> Din 200 500 900 1.400 2.000 2.700 3.500 4.400 5.400 G.600 8.000 10.000 dni dela 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 pii osebah, ki piačujejo nad.10.000 Din neposrednega davka, pa za vsakih nadaljnih 3000 Din po en dan več dela. Občinske uprave so dolžne sestaviti, odnosno dopolniti najdalje do 31. januana vsakega leta seznamke zavezancev za ljudsko delo, in sicer ločeno za osebe, ki delajo samo ali po namestniku, z navadnim ali motornim vozilom, ter ločeno za osebe, ki plačujejo svojo obveznost v denarju. Seznamki morajo biti se stavljeni v trojnih enak^ izvodih in sicer ločeno za banovinske in ločeno za občinske ceste. Seznamke o obvezni odkupnini državnih, banovinskih in občinskih uslužbencev sestavljajo pristojni uridi. Pobiraaje odknpnine za Ijadsko delo, Odkupnino za banovinske ceste pobirajo pristojne davčne uprave, odkupniao za delo na občinskih cestah pa odmerjajo in pobirajo občinske uprave v lastnem poclrofiju. Odkupnino državnih, banovinskih in občinskih u¦službencev pobirajo izplačujoče blagajne ter pošiljajo 50 odstotkov nobranih zneskov upravi občine, na čije ozemlju so pobrani, 50 odst. pa bauski upravi. Zp odmero odkupuiae se jemlje kot enci!a povprečna dnina navadnega delavca v. znesku 20 Din, ki pa jo ban laliko ob izpremenjenih razmerah na delovnem. trgu primerno zviša ali zniža. Zavezanci, ki niso odkupili svoje obveznosti ali ki niso prišli na delo, odncsno poslali sposobnega namestnika, se privedejo na delo prisilno ter se vrhu tega kaznujejo _ zaporom 7i dni. Enako*se kaznujejo zavezanci, ki nočejo delati po odredbi nadzorn.ga organa. Izterjavo in kazen izreka na predlog cestne uprave obče upravno oblastno I. stopnje. : OhvsznoEti za leto 1930. j Za leto 1930 se uporabi ljudsko delo v-treh; enotah za banovinske in v treh enotah za ob-; činske ceste. S«znam zavezancev je s.3*_viti: v roku 14 dni po razglasitvi pravilnika v »Službenem listu«. Do označ«nega roka morajo _avezanci prijaviti pristojnrm občinskim1 upravam, da-li hočejo svojo obveznost odslu : žiti ali odkupiti. Ako bi se Ijudsko delo ne: moglo izvesti v polnem obgegu do konca leta: 1930, se nadaljuje v letu 1931. S pravHnikom na asnovi zakona o cestali odrejeni kuluk se bo samoposebi pretvoril v. nov splošni banovinski cestni davek v obliki doklade na neposredne davke. Svojo obveznost z dejanskim delom bo vršilo le priraeroma raajhno število abvezanoev. iNačin našega kmetijskega gospodarstva je takšen, da bode redkokateri kmet mogel 12, 18 ali celo 24 dni v letu žrtvovati za kuluk. Moral se bo torej odkupiti. Pri kmeiu, ki plačuje n. pr. 510 Din ne-posredaeg- davka, bo znašala odkupnina po tem pravilniku 360 Din. Slično je tudi z delavcem, malim obr-tnikom in uslužbencem. V Sloveniji je, kakor se računa, nekako 300 tisoč obvezanc«v za osebno delo, kar znaša po najnižji osnovi G dni 1 milijon 800.000 dni osebuega dela; če se jih odkupi polovica obve' zancev, znaša to 18 milijonov. I. R. v Š. Ali pivovarne uporabljajo naš ječmen al! kateri drugi? In če bi se ta ječmen, ki ga pi. vovarne uporabljajo, dal pri nas pridelovati? O d g o v o r. Vaše vprašanje kaže, da ste zelo dober in prevdaren gospodar. iSIed tem, ko naš kmet ne more prodati svojih pridelkov, je pa res, da pwovarne ječmen _a pivo uvažajo iz drugih držav. Ta ječmen za pivo je sicer pos.bne vrste ali vsejediio bi pri nas uspeval ravnotako kakor sedanji ječmen usp.va. Ministrstvo kmei'ijstva je že tudi skiicalo sastanek, kjer bodo sestavljena in nato objavljena navodiia za sejanje takega ječmena. F. H. v D. R. Vprašujete, kako je treba delati s shranje< vanjem žuželk, da bi si napravili zbirko. Stopite v domačo šolo, kjer boste gotovo na.li že take zbirke, da se boste poučili, kako se to napravi. M. A. B. Vaše vprašanje glede Kristusove podobe jo tako, da sami vidite, kako nastopajo agenti, kako si izmišljajo najbolj neumne stvari, \e samo da bi svoje podobe prodali. V takih re¦čeh opozorite domačega dušnega pastirja, da bo Ijudi opozoril pred takimi agenti. Povemo vam tudi to, da agenti ne smejo po hišah prodajati. Če vas agenti nadlegujejo, .iib. resno zavrnite in če ne dajo miru, pa jih naznanite orožništvu. J. H. v A. V mali sodček vina mi je padol sršen. in v njem poginil. Ali je scdaj vino pokvarjeno, ker je sršen strupen? O d g o v o r. Sršen ima sicer strup, ki pri.piku povzroči oteklino. Drugače pa ni tako strupen, da bi se po njem vino zastrupilo. Poznamo ljudi, ki bi imela poguma dovolj, izpiti kozarec vina s sršenom vred. F. O. v O. Kupil sem sto litrov vina za domačo uporabo. Plačati pa sem moral 2.50 Din od litra trošarine. Ali je to prav? Ali ni to za kmeta pretežko breme? O d g o v o r. Financar vam je pravilno zaračunal: za drSavo 50 par, za banovino 1 Din in za občino l Din. Tudi je po zakonu, da morate za domačo uporabo plačati trošaiino. Da je to breme za kmeta, je res. Kmetska zveza je na zad njem občnem zboru tudi sklenila od vlade zahtevati opustiiev trošarine na vino, ki ga kmet kupi od kmeta za domačo uporabo. Če bo uspelo, se ne ve. J. M. v S. g. Kakšna toplota je pozimi potrebna za rejo kuncev, ali smejo biti na prostem? 0 d g o v o r. Zadovoljiv odgovor na Vaše vprasanje bi bil preobširen. Najbolje se podučite o vsem potrebnem iz knjižice »Reja domačih zajcev«, ki se dobi v knjigarni sv. Cirila v Mariboru in stane 10 Din. A. F. v h. Mo.ji 5 mesecev stari prešiči slabo rastejo. I'ri enem, ki sem ga zaklal, sem našel polno glist, kako naj odpravim gliste pri prešičih? O d g o v o r. Domača sredstva za odpravo glist pri prašičih so: kislo mleko, s;roi'ka, kislo zeije, redkev, želod, divji kostanj, česnova voda in kumarce. Pokladajte par dni navedeno, da.jte pa prav malo druge hrane. Močnejša sredstva predpiše živinozdravnik. J. Č. v P. Mo.je svinje po vsaki jedi močno kašljajo, Kar jih ovira v rasti. Prosim za nasvet! O d g o v o r. Če je kašlju kriv prehlad, preneha v toplem hlevu v nekaj tednih sam ob sebi. Doigo trajajoč kašelj je pa opasen, ker je največ- krat predhodnik jetike ali celo svinjske kuge. Kašljajoee svinje je najbolje spraviti kar kmalu iz hieva, opitati in zaklati, ker če se bolezen razvije, ni pomoči. M. J. v V. Ali bodo državne trsnice v Mariboru in Kapeli oddajale trsnice in po kaki ceni? O d g o v o r. Na telefonično vprašanje so odgovorili iz vinarske šole, da je sedaj že vsa zaloga tnt rezervirana in ne sprejemajo več naročil. Trsnica v Kapeli je samo-stojna in je treba vprašati direktno.