LETO VII. PETEK, 15. APRIL 1977 Št. 4 1. maj - praznik vseh delovnih ljudi 88 let je preteklo od mednarodnega socialističnega kongresa v Parizu, kjer so imenovali 1. maj za praznik dela, praznik delovnih ljudi vsega sveta. To je bil pomemben sklep II. internacionale. Ta praznik so določili prav zaradi spomina na stavke in množične štrajke v ZDA, v Chicagu, 1. maja v letu 1886. V tistih časih so delovni ljudje zahtevali 8-urni delovni dan, zahtevali so, da se delavcu izboljšajo osnovne življenjske razmere. Delavci so se upirali kapitalističnemu izkoriščanju. Narodi so z delavci na čelu vstajali; njihova zavest je porajala priprave na revolucijo in preobrate. Prav letos pa tudi poteka 60 let od velikega dogodka v Rusiji. Vršila se je velika revolucija z Leninom na čelu. Kapitalistični oblasti so se zatresla tla pod no. gami, delovne množice pa so začele boj po poti socializma. Dosegale so uspehe v svetovnem merilu. Na Slovenskem so v letu 1890 delavci prvič praznovali 1. maj kot praznik dela. V NOB, v 2. svetovni vojni pa so Slovenci 1. maj tesno povezali ta praznik Z bojem za osvoboditev. Tako je delovni praznik dosegal še večji pomen. Ko je konec vojne prinesel svobodo, niso bili boji še končani — boji za uveljavitev socialistične republike, naše SFRJ. Informbiro v letu 1848 se ni obnesel, saj je Tito z enotnim delavskim razredom krenil svojo pot. Hoteli so in tudi dosegli, da se je zgradil socialistični red v državi neuvrščenih. Pravilo potrjuje resnico: povezanost in enotnost naroda je zares potrebna. V zadnjih 5 letih smo doživeli nemire s sosednjima državama Italijo in Avstrijo. Ljudje, ki skušajo skruniti naš mir, še delujejo. Iz ozadja se hočejo vmešavati v našo neodvisnost velike kapitalistične države. Tudi drugod po širnem svetu narodi še trpijo — v Libanonu, v Čilu, v afriških deželah. Ko vsakodnevno poslušamo vesti in poročila po radiu ali TV, smo lahko veseli in ponosni na to, da 1. maj praznujemo v miru. Veliko je bilo že storjenega. Uvedla se je nova ustava, delegatski sistem. Delavci lahko odločajo o delu, sodelujejo v samoupravnih sistemih naše socialistične družbe. Cilji takšne družbe so tesna povezanost, skupaj se veliko doseže. Samoupravni socialistični red je sistem, s katerim je naša država prispevala k boju za socializem v svetovnem merilu. KPJ pa je hrbtenica takšnega reda, ki skuša uveljaviti v praksi teorije treh velikih mož: Marxa, Engelsa in Lenina. Praznujemo 1. maj, enotnih in neomajnih misli: ščitimo mir delovnega človeka, da bo vsak v nepretrgani verigi dela svobodno delal in živel. Delovnemu kolektivu čestitamo za prvomajske praznike Uredniški odbor 27. april 1941 April 1941... Okupator je začel z velikimi načrti krvav pohod na slovensko in jugoslovansko ozemlje. Tujci so hoteli narediti naše dežele nemške. Boj proti njim in izdajalcem domovine je postala stvar vseh rodoljubnih sil naše dežele. Na pobudo DK Komunistične partije Slovenije je bilo v letu 1941, 21. aprila na podlagi boja proti okupatorju ustanovljena Proti-imperialistična fronta. Kmalu se je preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda. V njej so poleg članov Komunistične partije Slovenije sodelovali krščanski socialisti, demokratični pripadniki Sokola in drugi kulturni sodelavci, sem so spadale še razne druge politične skupine. OF je imela poleg politične vloge nosilno vlogo za organiziranje boja proti okupatorju. Zgodovinski podatki so pokazali, da slovenski narod ni čakal in omahoval, ko so pritisnile tuje sile na naše ozemlje. Organizirano so se pripravljali na vstajo že pred napadom, Da se je Osvobodilna fronta notranje okrepila, pa so na to vplivale naraščajoče partizanske enote, ki so preraščale v Sloveniji v čete in bataljone. Vključno z OF so nastajali terenski odbori. Ljudje so verovali OF, tej močni politični organizaciji, saj je tvorila temelj združenemu oboroženemu odporu. To ljudsko organizacijo pa je spremljala slovenska buržoazija, kateri nameni so bili razbijati enotnost naroda. Ko so postali politični nazori jasni, se je Osvobodilna fronta preimenovala v Narodnoosvobodilno fronto. V letu 1941 je bila z nastankom Osvobodilne fronte slovenskega naroda pripravljena podlaga za vseljudsko obrambo. Zato je bila potrebna enotnost, katero so morali ohraniti borci tudi v boju do kraja. Letos praznujejo 36-obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte borci, člani OF, aktivisti, ki so nam v vojnih dneh pripravili svobodno deželo in deželo miru. Letos in zmeraj praznujemo vsi, ki smo rojeni po vojni in nismo okusili njenih posledic in trpljenja. Naj ne ostane 21. april v letu 1941 samo kot datum med datumi v Knjigi slovenske zgodovine. Slovenski narod je maloštevilen, toda po poti socialističnih, samoupravnih odnosov bomo le v nepretrgani, močni verigi gradili in obnavljali svobodo in mir. Problematika v oddelku ISO-SPAN Kakor v vsakem oddelku, tako tudi v Iso-spanu nastopajo problemi, ki so največkrat take narave, da se ne dajo odpraviti ali ublažiti takoj, ampak zahtevajo čas, raziskave in dodatne investicije. dob ju pod vplivom mikro organizmov. Z novo krojilnico pa bo napadlo žamanje pred sušenjem in bo tako vsebovalo še veliko smole in drugih organskih snovi, ker bo les pred tem odležal le krajši čas na skladišču. se ne smemo čuditi, ko se peljemo mimo tovarn celuloze, zakaj imajo tako velike količine lesa na zalogi. Enak uspeh dosežejo tudi s sekanci, da jih vskladiščijo v velik kup, kjer poteka vsled povišane temperature v notranjosti pospešeno staranje — oziroma razgrajevanje smole in organskih snovi. Ta čas se skrajša na okoli 3 mesece, kar je odvisno od letnega časa. Pri vsem tem smo prišli do zaključka, da bo potrebno zgraditi skladiščni prostor za sekance. Prostor bo moral biti razmeroma velik, saj rabimo mesečno od 1200 do 1500 prm iveri, kar znese v treh mesecih okoli 4000 prm. Velikost prostora pa je tudi odvisna od tega v kakšno višino bomo mi iveri vskladišči- li. Potrebno bo doseči to, da bomo pri najmanjši možni površini dosegli naj cenejši skladiščni prostor. Saj ni poceni podlaga iz asfalta, kakor tudi betonski zidovi, ki naj bi te prostore ogradili. Upoštevati pa je tudi to, da bo možno čim lažje in ceneno transportiranje iveri v vskladiščenje in nato odvzem in transport do silosov ori iso-span. Problem cementa nas muči že skozi, saj imamo včasih zelo neredno dobavo, tako da moramo ustaviti proizvodnjo, ker nam ga zmanjka. Vzrok za to naj bi bil neredna dobava in pomanjkanje klinkerja iz uvoza, ki ga rabi cementarna v Anhovem pri proizvodnji cementa. Večkrat pa nastopajo težave tudi pri praznenju cistern, predvsem v času, ko so silosi za cement v Anhovem bolj prazni. Takrat dobimo med cementom razne predmete od vijakov, objemk, zaščitnih rokavic, žice, letev, kosov salonitnih izdelkov, vreč, kosov strjenega cementa iz klinkerja. Vse to pa se nam zabaše v lijaku cisterne ali pri ventilu, tako da je potrebno odpreti cisterno od spodaj in odstraniti te predmete. Pri tem pa se gotova količina cementa izsuje iz cisterne tako, da se delavec, ki prazni cisterno, pri tem delu dobesedno koplje v cementu. Problem sekanic se je pričel z novim krliščem, ker se je spremenila kemična sestava žama-nja, ki se seka za iveri. Za normalno delo rabimo star, preležan les, ki ne vsebuje več smole in ostalih organskih snovi, ki pri ležanju hlodov v skladovnicah ali v gozdu razpadejo pod vplivom zraka, svetlobe, sonca, dežja in mikro organizmov. Sekanci iz takega lesa so izluženi in ne vplivajo več škodljivo na vezavo cementa, ki ga uporabljamo pri proizvodnji iso-spana. Z novim krliščem pa dobimo les, ki ima vse te sestavine še v sebi in zavira ali pa celo prepreči vsako strjevanje cementa, tako da tudi pri večji porabi cementa na oblikovnih ne dosežemo zahtevanih trdnosti. Smole, ki škodljivo vplivajo na cement, smo sedaj reševali s tem, da smo za iveri uporabljali le žamanje, ki je napadlo pri proizvodnji plošč in pohištva in je šlo skozi sušilnico. Pri tem so eterična olja, ki se nahajajo v smoli, izhlapela in s tem je prenehal njihov negativni vpliv na vezavo cementa. Ostale pa so v lesu še organske snovi, ki nam škodujejo. To je predvsem sladkor, ki nastopa pozimi, ko nastopajo nižje temperature. Ko začne zmrzovati, se škrob, ki se nahaja v lesu kot rezervna hrana, zaradi mraza začne pretvarjati v sladkor, ki ga drevo spomladi rabi za brstenje in začetek rasti. Ta sladkor pa je obstojen in ne razpade pri sušenju, ampak šele po daljšem ob- Pri iskanju rešitve smo obiskali papirničarje, saj jih tarejo isti problemi okoli nepreležane-ga lesa. Oni rešujejo ta problem tako, da se jim les stara na skladišču od pol do enega leta. Zato V TOZD »Tomaž Godec« Bohinjska Bistrica so 8. januarja letos slavili neuradni in zanimiv dogodek. Tega dne so namreč proizvedli, odkar proizvajajo gradbene plošče, 6.000.000-tni m2 plošče. Ce bi vse te plošče položili eno za drugo (široke so 50 centimetrov), bi dosegli dolžino 12.000.000 tm, s čemer bi dosegli nekaj manj kot 1/3 zemeljske oble. To je kar zavidljiv uspeh tega kolektiva. Opažne plošče so pričeli poskusno izdelovati v letu 1961, nakar so v letu 1962 pričeli z redno proizvodnjo, ki je iz leta v leto rastla do leta 1972, ko je bila izdelana rekordna proizvodnja enega leta, in sicer 652.145 m2. Naslednji dve leti je bila sicer proizvodnja nekoliko manjša zaradi manjšega povpraševanja na trgu, za tem je proizvodnja ponovno pričela rasti. V planu imajo, da bi že v letošnjem letu presegli rekordno proizvodnjo enega leta, kajti povpraševanje po tem izdelku je izredno, predvsem v področjih, kjer so velike stanovanjske gradnje, nekaj pa k temu prispevajo tudi elemen- Samo vskladiščenje oblikovni-kov pozimi ni tak problem, kakor odprema oblikovnikov, ki so med seboj zmrznjeni in primrz-njeni na tla. To pa nastopi zato, ker se menja zimsko vreme od tarne nesreče, največ potresi, ki so v zadnjem času kar preveč pogosti. Opažne plošče pa so iskan artikel tudi v tujini, saj je bilo doslej prodanih v izvoz skoraj 3/4 vse proizvodnje. Proizvodnja opažnih plošč od leta 1962—1976: 1962 165.170 m2 1963 205.859 m2 1964 249.106 m2 1965 306.787 m2 1966 303.496 m2 1967 277.639 m2 1968 332.815 m2 1969 421.600 m2 1970 487.190 m2 1971 545.554 m2 1972 652.145 m2 *** 1973 576.024 m2 1974 516.519 m2 1975 466.424 m2 1976 488.441 m2 5.994.769 m2 Ce pa pogledamo mesečno proizvodnjo, je bilo največ plošč izdelanih v mesecu maju leta 1973, ko je bilo v 23 delovnih dneh izdelanih 67.571 m2 opažnih plošč. Ž. J. 6 milijonov deževja, snega do mraza. Pri odjugi se sneg topi in voda, ki teče med oblikovniki, zamrzne, ker so oblikovniki, ki niso izpostavljeni odjugi, nekako skladišče mraza. Take oblikovnike v paketu je skoraj nemogoče ločiti, ne da bi se pri tem razbili. Tudi pri tem, da tak paket postavimo v prostor s temperaturo nad 20° C, to traja kar 2—3 dni, da se odtali, kar je vzrok v tem, ker je iso-span dober izolator. Zato potrebujemo za tekočo odpremo pokrit prostor z asfaltno ali betonsko podlago površine od 200—300 m2, kar zadostuje za tekočo odpremo pozimi. Upam, da sem vam opisal probleme, ki nastopajo in jih bo potrebno v doglednem času rešiti. Branko Bijol Analiza pripomb in pritožb neposrednih delavcev na ocene delovnih mest Analiza pripomb in pritožb na ocenitev DM smo napravili v TOZD Rečica v obratu vrat in v TOZD Bohinj v oddelku pohištvo in oddelku plošč. Pritožbe so bile napisane v oktobru, novembru in decembru 1970 in v januarju 1977; za to obdobje smo za vsakega zaposlenega, ki se je pritožil na ocenitve DM, ugotovili: — poprečni OD na mesec — dejansko priznano kvalifikacijo — poprečni mesečni OD za posamezno kvalifikacijsko stopnjo. Poprečni OD na mesec smo računali za vsakega posameznika za obdobje oktober, november in december 1976, in sicer za 184 ur dela brez dodatkov za minulo delo in dodatka za omejevanje lluktuacije. Rezultati analize so prikazani v tabeli posebej za obrat vrata, oddelek pohištvo in oddelek plošč. Iz tabele je razvidno število zaposlenih v okviru posamezne kvalifakiejske stopnje ter poprečni mesečni OD računan na osnovi sistemizacije za posamezno kvalifikacijsko stopnjo in število delavcev v okviru posamezne kvalifikacijske stopnje, ki so v pritožbi ter njihov poprečni OD na mesec. V tabeli je prikazan tudi %, ki nam pove, za koliko je mesečni OD delavca, ki se je pritožil, večji ali manjši od poprečja, ki ustreza njegovi kvalifikacijski stopnji po sistemizaciji DM. je 2.916 din in delavci s pritožbami so zaslužili od 10% do 14 odstotkov več od poprečja za NK delovna mesta. Pri PK delavcih je 12 pritožb od skupaj 46 zaposlenih, ki so zaslužili od 2.964 din do 3.897 din na mesec oz. od 92 % do 121 % poprečnega OD po sistemizaciji za PK delovna mesta, ki je 3.228 din na mesec. Pri K delavcih je 14 pritožb od skupaj 23 zaposlenih, ki so zaslužili od 3.808 din do 4.322 din na mesec oz. od 94 % do 106 % poprečnega OD po sistemizaciji za kvalificirana delovna mesta, ki je 4.071 din na mesec. V oddelku opažnih plošč je 5 pritožb pri NK delavcih, ki so zaslužili od 2.761 din do 3.417 din na mesec oz. od 13 % do 39 % več kot je poprečni OD za NK delovna mesta, ki je 2.453 din na mesec. Pri PK delavcih je 7 pritožb s poprečjem OD okrog 2.788 oz. do 3.518 din na mesec. Delavci so zaslužili od 95 % do 120 % poprečnega OD za PK delovna mesta po sistemizaciji, ki je 2.941 din na mesec. Analiza pritožb in pripomb na ocenitev DM nam kaže naslednje: 1. z višjo stopnjo kvalifikacije raste tudi število pritožb in pripomb, in sicer: — pri NK delavcih je od 1—5 pripomb — pri PK delavcih je od 2—12 pripomb Prikaz OD delavcev, ki so se pritožili, v primerjavi z OD po kvalifikacijskih stopnjah Stopnja kvalif. Štev. št. zap. pritoži din/mes. % OD pritožba sistem. k pritožb kvalif. st. po sistem. TOZD REČICA Obrat vrata NK 37 1 3.102 2.743 113 PK 58 2 3.180 do 3.238 3.116 103—104 KS + K 24 3 3.701 3.702 100 TOZD BOHINJ Oddelek pohištvo NK 13 3 3.196 do 3.316 2.916 110—114 PK 46 12 1.964 do 3.897 3.228 92—121 KS + K 23 14 3.808 do 4.322 4.071 94—106 Oddelek plošče NK 53 5 2.761 do 3.417 1.453 113—139 PK 74 7 2.788 do 3.518 2.941 95—120 Iz tabele razberemo. da je v — pri K delavcih je od 3—14 obratu vrat od 37 NK delavcev pripomb ena pritožba in OD delavca, ki se je pritožil, je poprečno 3.102 din na mesec. Poprečni OD na mesec za DM, ki zahtevajo NK delavce, je 2.743 din, kar pomeni, da je OD delavca, ki se je pritožil 13 % večji od poprečja, ki velja za NK delovna mesta po sistemizaciji. Od skupno 58 PK delavcev sta dve pritožbi. Poprečni OD na mesec za PK delovna mesta je 3.116 din. Delavca, ki sta se pritožila sta poprečno zaslužila 3.180 din in 3.238 din na mesec, oziroma od 3—4 % več od poprečja OD za PK delovna mesta po sistemizaciji. Pri K delavcih so tri pritožbe od skupaj 24 zaposlenih. Poprečni OD na mesec za K delovna mesta je 3.702 din in delavci, ki so se pritožili, zaslužijo prav toliko. V oddelku pohištvo so tri pritožbe pri NK delavcih, ki so zaslužili od 3.196 din do 3.316 din na mesec. Poprečni OD za NK delovna mesta po sistemizaciji 2. z višjo stopnjo kvalifikacije se manjša odstopanje doseženega OD od poprečnega OD po sistemizaciji, kar kaže na proces uravnilovke, in sicer: — pri NK delavcih je doseženi OD od 110—139 % poprečnega OD po sistemizaciji — pri PK delavcih je doseženi OD od 92—121 % poprečnega OD po sistemizaciji — pri K delavcih je doseženi OD od 94—106 % poprečnega OD po sistemizaciji. Vzrokov za nastanek takega stanja je več, in sicer: — neustrezna zasedba DM — velike razlike v doseganju norm — plačevanje po odločbah Rešitve za spremembo tega stanja ne moremo iskati samo v spremembi ocen DM, temveč v kadrovanju ustreznih delavcev na ustrezna DM, v korekciji norm z nenormalnim doseganjem ter v realizaciji načela plačila po delu. S. M. Ustanovni kongres KPS Čebine je s Titovimi organizacijskimi usmeritvami trdno vplivala na vse tedanje demokratične sile, ki jim j c bila usoda naših narodov draga. Ukrepi CK KPJ in SKOJ ter njihovo širše organiziranje v boju za vpliv na mladino, so pozitivno vplivali na delo SKOJ. SKOJ je prodiral tudi v takrat-'ne legalne mladinske organizacije, vplival je na kulturna društva in druge napredno-misleče organizacije. Na prvem kongresu KPS v Čebinah je bil izbran Centralni odbor Komunistične stranke Slovenije, ki je bil sestavljen iz 58,3 % delavcev, 16,7 odst. kmetov in obrtnikov ter 25 % intelektualcev in nameščencev. Sprejeti so bili sklepi: 1. Manifest slovenskemu narodu 2. Pozdrav izvršnemu odboru Komunistične internacionale 3. Pozdrav Centralnemu odboru Komunistične stranke 4. Pozdrav junaškemu španskemu ljudstvu Za prvega sekretarja Centralnega komiteja KPS je bil izvoljen Franc Leskovšek-Luka, kovinar. Že od leta 1933 je bil vodilni slovenski snidikalni funkcionar, ki je sodeloval v političnem. in stavkovnem gibanju zasavskih rudarjev in drugih de: lavcev. Kako pomemben dogodek za ves slovenski narod se je odigral na Čebinah v noči od 17. na 18. april pred štiridesetimi leti ni vedela niti žena Barbiča, lastnica hiše na Čebinah 4. Zanimivo je tud to, javno je bilo prvič povedano, kje se je odvijal prvi kongres KPS šele 10 let kasneje, ob priliki praznovanja 10-obletnice ustanovitve KPS. Takrat je tov. Miha Marinko prvič v svojem govoru izdal javnosti kraj in mesto, kjer se je odigral ta tako znameniti slovenski dogodek. Udeležil sem se tiskovne konference tovarniških glasil, ki jo je organizirala SZDL Slovenije na Čebinah v okviru priprav na 40-letnico ustanovitve KPS. Med vožnjo sem razmišljal o takratnih dogodkih in o kraju samem. Večkrat sem že bral o tem dogodku, toda neposredno poslušati in biti na kraju dogodka pred 40-timi leti od samega organizatorja in predvojnega revolucionarja, borca in politika tov. Miha Marinka, je nekaj drugega. Pot na Čebine, hribovita in kolovozna, se odcepi pri Trojanah. Preperele veje so se lomile pod kolesi avtomobila. Toda gnal sem dalje in po eni uri in pol prispel na mesto. Bil sem prvi — spominska plošča je bila dokaz, da nisem zgrešil. — Vprašam priletnega moža, postavnega kmeta. Takoj mu je bilo jasno. Saj ni bil nihče drug kot sin Barbiča. Ko sva bila še sama, mi je začel razlagati spomine in dogodke na Čebinah. Povedal mi je, da je bil star 5 let in da se spominja tiste noči, čeprav je o pomembnosti dogodka pred 40-imi leti izvedel šele leta 1947. Danes se bavi s kmetijstvom, s kokošjerejo. 1100 do 1150 jajc vsak dan prepelje na odkup v dolino. Približno 15000 starih tisočakov dnevno spravi v žep. Domače žganje in jabolčnik, ki ga je prinesla žena Barbiča mlajšega, že navajena na obiske tudi pridelajo doma. V nadaljnjem razgovoru mi je povedal, da je zadovoljen, le cesto v dolino v Trbovlje bi morali urediti. No, to pa bo tudi, saj stroji že ropotajo in prodirajo iz doline v Čebine, za seboj pa puščajo črno, zavito sled asfalta. Napovedana ura za tiskovno konferenco je že mimo. Midva še kar kramljava ob jabolčniku. »Kaj, če morajo peš iz doline.« skrbi Barbiča. »Miha je že v letih in dve uri hoda v hrib je za 77 let starega revolucionarja in borca kar naporna.« Vedel sem, da misli tov. Miha Marinka. Nisem pa vedel, da sta si tako blizu, prava znanca. Prepričal sem se, ko so nazadnje le prišli. — S tov. Marinkom sta si segla v roke, nazdravila z jabolčnikom in še kakih 60—70 skupaj z mano novinarjev je vleklo na ušesa. (Nadaljevanje na 4. strani) Tisto zimo leta 1936-37 se je tov. Edvard Kardelj vrnil iz Moskve. Kardelj je prinesel iz tujine mnogo pomembnih novic, ki so partijce, ki so živeli v zaprtem svetu posvežile. Med drugim je prinesel sklep o deklariranju Komunistične partije Slovenije. Eden med prvimi, ki jih je Kardelj poklical k sebi je bil tov. Miha Marinko. Srečala sta se skrivaj za ljubljanskim aerodromom. Zaupal in poveril mu je nalogo tehnične organizacije za izpeljavo ustanovnega kongresa KPS. Tov. Miha Marinko je takrat opravljal funkcijo sekretarja Okrožnega komiteja za Trbovlje. Resnost zadane naloge tov. Marinku in Okrožnemu komiteju za Trbovlje je bila takoj jasna. Začeli so razmišljati o kraju, kjer naj bi se vršil kongres. Takratne oblasti so neusmiljeno preganjale komuniste. Situacija za komuniste je bila v Evropi negotova. Hitler je s svojo fašistično politiko že deloval. Stalin je s Hitlerjem podpisal pogodbo o nenapadanju, pogodba Nemčije z Italijo. Vse to je močno vplivalo na takratne dogodke v Komunistični partiji Jugoslavije in Slovenije. Aretacije, ki so cesto zadele posamezna pokrajinska in nižja partijska vodstva, so povzročale organizacijske motnje. Množične aretacije v letu 1935 in prvi polovici 1936 so bili novi udarci režima. V novembru 1936 so zaprli 150 komunistov v Srbiji. Skozi poli-tčine zapore je v tem času šlo preko 600 komunistov, v sodni preiskavi pa je bilo 163 članov KPJ. Aretacije komunistov, ki so vodili stavkovno gibanje, demonstracije in druge politične akcije, so bile neizogibne. V takšnih razmerah je začel delati organizacijski sekretariat CK KPJ. Čakale so neodložljive naloge, sprejete na IV. državni konferenci o ustanovitvi Komunističnih partij Slovenije in Hr-vatske. Z ustanovitvijo nacionalnih komunističnih partij je bilo treba še bolj poudariti, da stopa delavski razred s svojo avantgardo na čelo svojega razreda v boju za reševanje bistvenih nacionalnih in socialnih problemov. Edvard Kardelj. Ko se je februarja 1937 vrnil iz Sovjetske zveze v Jugoslavijo, je pripravil in vodil ustanovni kongres Komunistične partije Slovenije Josip Broz-Tito iz Kumrovca, kovinar, od junija 1936 organizacijski sekretar centralnega komiteja KPJ, od konca leta 1937 sekretar centralnega komiteja KPJ. no kontrolirani, so morali najti alibi za odsotnost. Zato je kongres trajal samo eno noč. Delegati so prihajali na kongres z vlaki, avtobusi in tudi kolesi. Na zbirnih mestih so sc delegati spoznavali s parolami ali poznanstvi že od preje. Udeleženci prvega kongresa KPS so bili: I EDVARD KARDELJ FRANC LESKOVŠEK MIHA MARINKO FRANC SALAMON PEPCA MAČEK. VENCELJ PERKO JANEZ MARENTIČ IGNAC TROTAR IVAN TOMINEC ALBIN VIPOTNIK FRANC FARČNIH JOŽE BUTINAR ALOJZ HOHKRAUT Na kongresu so sprejeli znameniti manifest ustanovnega kongresa KPS in izvolili centralni komite. V manifestu je označena osnovna politična usmerjenost slovenskega revolucionarnega gibanja. V protifašističnem režimu Sto-jadinovič — Korošec, slovenski narod nima poroštva za obstanek. Zato je bila že na ustanovnem kongresu poudarjena demokratična svoboščina in federativna ureditev države, sklicanje ustavodajne skupščine. Komunistični manifest poziva vse takratne demokratične sile, ki jim je bila usoda slovenskega naroda pri srcu, da se združijo, ker ne more biti nobenih zaprek za skupen in enoten boj proti fašistični struji takratnega državnega vodstva in prodiranju fašizma v Evropi. Z ustanovitvijo KPS in nato še z ustanovitvijo KP Hrvatske je prvič prišlo do vprašanj nacionalne usode srbskega naroda. Treba je bilo odstraniti ostanke nejasnosti in negotovosti v pogledu nacionalne perspektive srbskega naroda, ki so takratne monarhistične in malomeščanske oblasti nemalokrat v svoji politični, propagandi izenačevali srbski narod z veliko skrbsko hegemonistično buržuazijo. Istega leta je bila ustanovljena KP Črne Gore. Sredi leta 1937 je bil ustanovljen oblastni komite KP za Kosovo in Metohijo. Partijsko delo pa je zaživelo tudi v Vojvodini, Bosni in Hercegovini. Z ustanovitjo mladinske komisije v SKOJ, ki jo je postavil CK ZKJ leta 1937 in ki jo je vodil Ivo Lola-Ribar, Neposredne priprave na ustanovni kongres KPS je vodil Edvard Kardelj. Okrožni komite Trbovlje, kateremu je tov. Kardelj zaupa! tehnično izvedbo kongresa, se je odločil in izbral kraj Čebine. Čebine je 780 visoko ležeča vasica nad Trbovljami. Tov. Marinko je dobro poznal takratnega proletarca Babiča iz Čebin. Sam kraj kongresa je ostal v strogi tajnosti. Razen tehničnih organizatorjev in vodstva kongresa ni vedel nihče za kraj. Zbirnih točk in javk za delegate kongresa je bilo več: Tro- jane, Savinjska dolina, v Trbovljah, v Hrastniku in gorju. Vsi ti kraji pa so ni od Čebin 2 uri. Na so prišli delegati posamično skrivoma, neopazno. Ker so člani kongresa sami vidni munisti, dobro poznani nim oblastem in zato Ustanovni kongres KPS Čebine MMi ■=< - Tov. Miha Marinko v razgovoru s sinom tov. Barliča (Nadaljevanje s 3. strani) V prijetnem vzdušju in domači besedi je nato tov. Miha Marinko povedal vse, kar se je dogajalo pred 40-imi leti, tu na Čebinah, obrazložil je tedanje dogodke v Sloveniji, Jugoslaviji in Evropi, poudaril je borbo revirskega knapa za osnovne človekove pravice in boj naših narodov. S prijetnimi občutki in zavestjo, da sem vnovič spoznal pravilnost usmeritve in borbe naše KPS in ZKJ sem se odpeljal nazaj proti domu. Živo pripovedovanje udeleženca Ustanovnega kongresa KPS, tov. Marinka mi bo ostalo v spominu. — 16. aprila letos, ko bo veliko praznovanje na Čebinah priporočam vsem, da izkoristite priložonst in si ogledate lepo planinsko vasico — Čebine nad Trbovljami in hišo, kjer je bil Ustanovni kongres KPS v noči od 17. na 18. aprila 1937. Mislim, da bi morali čez čas hišo ustanovnega kongresa odkupiti, jo muzejsko restavrirati in dati možnost ogleda teh prostorov vsem delovnim ljudem, tako, kot je v navadi z ostalimi zgodovinskimi obeležji. Naj zaključim s Prešernovo Zdravljico. Ta je del vsebine Manifesta KPS, sprejetega v Čebinah v noči od 17. na 18. april 1937. Žive naj vsi narodi, ki dan dočakat hrepene, do koder sonce hodi, ne bo pod njim sužnje glave. Da rojak, prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak! Ciril Kraigher Hiša, v kateri je bil ustanovni kongres ZKS. Obnovljena je bila 1962.leta Na tem mestu bo 16. aprila politična manifestacija ob 40-Ietnici ustanovnega kongresa ZKS Udeleženci tiskovne konference tovarniških glasil Slovenije Zakaj odhaja delovna sila iz oddelka žaga Krajevni praznik Bohinjske Bele Izvršni odbor krajevne konference SZDL Bohinjska Bela je na februarski seji sklenil, da predlaga skupščini KS proglasitev 20. aprila za krajevni praznik Bohinjske Bele. Tega dne je bila leta 1941 nad domačijo Matevža Volfa-Blaža konferenca prvih komunistov iz Gorij, Bohinja, Jesenic in Bleda, na katerem so se po nalogu CK KPS dogovorili za začetek oboroženega upora proti okupatorju. V okviru te proslave bo v soboto, 23. aprila, na tem kraju v Slamniku pri Blažu večja spominska svečanost. Vemo, da je Boh. Bela tesno in nesebično delala vso okupacijo na strani OF, zato se bomo tega srečanja udeležili vsi tisti, ki spoštujemo pridobitve narodnoosvobodilne revolucije. Z uvedbo nove tehnologije na skladišču hlodovine v TOZD Bohinjska Bistrica, s povečanjem plana opažnih plošč in razvijanjem pohištva, se je stanje v žagi bistveno spremenilo. Če pričnemo pri skladišču hlodovine, vidimo, da je vsa hlodovina popolnoma sveža, zaradi nadaljnje predelave pa v pretežni večini dolžinska to je 5 in 6 metrov. V žagalnico prihaja tako hlodovina, katere specifična teža je v več primerih 1,05 ter se v bazenu potaplja. Zakaj sem se prvo ustavil pri hlodovini. Namen imam prikazati, da se je pri takem stanju in večji proizvodnji povečal obseg dela, istočasno pa tudi teža dela, kar je bistveno, da delavci odhajajo. Če gremo skozi tehnologijo v žagi, bomo videli, da se težje delo prične takoj na bazenu, ker je svežo hlodovino težko manipulirati v vodi. Nadalje se vleče rdeča nit od krojilca preko robilničarja in sorterja na Sortiment kanalu, kjer se teža dela poveča, in v končni fazi pri skladanju desk v pakete; tu se koncentrira vsa lesna masa na dve strani in jo morajo preložiti štirje delavci, v dopoldanski in dva v popoldanski izmeni. Primerjevalne analize, ki jih je opravila odgovorna služba, so pokazale, da je teža dela v TOZD Bohinj v primerjavi TOZD Rečica za 20 % večja. Istočasno pa je normativ za isto delo v TOZD Rečica za 4 % manjši od našega. Osebni dohodki skladalcev desk in sploh v oddelku žaga so bili v letu 1976 za 8—10 % nižji proti ostalim oddelkom. Kakšna slika bi se pokazala, če bi napravili primerjavo z isto branžo še v ostalih TOZD naše DO? Če vse skupaj združimo in pripominjamo, da delavci na lažjih delovnih mestih z nižjo ocenitvijo prejemajo višje osebne dohodke, potem vemo zakaj negodovanje in odhod prav skladalcev desk v druge DO ali pa se želijo zaposliti v drugih oddelkih. Že v preteklosti smo odgovorne opozarjali na ta pojav, ven- dar brez uspeha. Šele v letu 1977, ko se je v to situacijo poglobil dipl. ing. Smukavec Mirko, so se stvari nekoliko premaknile in pričele obračati na bolje, vendar smo še daleč od dejanskega stanja. Smatram, da bi tako pereča vprašanja, posebno danes, ko iščemo delovno silo, mogli in morali reševati bolj ekspeditivno, ne pa da pritožbe romajo od komisije do komisije, preden se stvar uredi, če sploh se. Upam, da ko bomo naše samoupravne akte prilagajali zakonu o združenemu delu, bomo bolj previdni in precizni, ter dosegli to, kar pravi novi zakon PLAČILO PO DELU IN UČINKU. Jaka LIP, lesna industrija Bled, svet za izobraževanje RAZPISUJE v šolskem letu 1977/78 naslednje štipendije in učna mesta učencev poklicnih šol: I. Štipendije 4 štipendije na Tehniški šoli za lesarstvo 1 štipendijo na Biotehniški fakulteti — lesarski oddelek 1 štipendijo na Ekonomski fakulteti II. Učna mesta v TOZD Lesna predelava Tomaž Godec Boh. Bistrica — 5 strojnih mizarjev — 2 strojna ključavničarja — 1 brusilca orodja in rezil — 1 elektrikarja — 2 specializirana lesna delavca v TOZD Lesna predelava Rečica — 3 stavbne mizarje — 2 strojna mizarja — 3 specializirane lesne delavce v TOZD Lesna predelava Mojstrana — 1 strojnega mizarja v TOZD Lesna predelava Podnart — 1 strojnega mizarja — 1 brusilca orodja in rezil Pogoj za učence poklicnih šol je končana popolna osnovna šola, razen za specializirane lesne delavce, kjer se zahteva najmanj 6 razredov osnovne šole. Vloge s kratkim življenjepisom in prepisom zadnjega šolskega spričevala sprejema splošni sektor delovne organizacije do 30. junija 1977. Sklepi samoupravnih organov Svet za izume, racionalizacije in izboljšave (1. 3. 1977) 1. Obravnaval je prispele predloge racionalizacij, izboljšav in drugih predlogov, ki so jih poslali naslednji: — Ivo Skalič, TOZD Rečica — Lovro Vojvoda, TOZD T. G. Boh. Bistrica predloga se nanašata na kotne vezi za spajanje podbojev — Ladislav Cesar, TOZD T. G. Boh. Bistrica predlog se nanaša na prihranek na času pri izdelavi noge za posteljo Robusta — Jaka Repe, DSSS predlagal je nov izdelek — montažni regal iz obstoječih elementov — Ferdo Tolar, TOZD Rečica predlagal je spremembo tehnološkega postopka pri obrezovanju furnirja na Scheling Svet je za posamezni predlog imenoval komisije, ki bodo le-te pregledale in pripravile poročila o koristnosti in uporabnosti predlogov. Svet za splošne zadeve (14. 3. 1977) 1. Svet je obravnaval predlog pravilnika o požarni varnosti in sprejel sklep, da se pravilnik da v javno obravnavo, pripombe in eventuelne dopolnilne predloge sprejema pa splošni sektor DSSS najkasneje do 12. aprila 1977. 2. Obravnaval je prošnjo tov. Miheličeve in sprejel sklep, da se ji da soglasje za gradnjo enodružinske hiše na Bledu, na pare. št. 440 k. o. Bled pod pogojem, da se LIP Bled povabi k zakoličenju objekta. 3. Svet je soglasen, da se predlog za novega člana izvršnega odbora združenja TO Lesne industrije imenuje tov. Bajta Franca, ing., namesto dosedanjega člana Janeza Mežana. Svet za izobraževanje (18. 3. 1977) 1. Sprejel je sklep o razpisu štipendij in učnih mest vajencev 1 2. Pavlu Zupanu je odobril opravljanje tečaja za zunanjetrgovinsko registracijo; s tem mu je priznan izredni dopust za čas opravljanja tečaja in povrnitev stroškov šolanja. 3. Potrdil je izpite za PK, ki so ga opravili: iz TOZD-a Tomaž Godec Boh. Bistrica: — Zupanc Angela — Čajić Darinka — Golja Anton — Sodja Milena — Dijak Nada — Preželj Marjeta — Heberle Marica — Štendler Stanko iz TOZD-a Podnart: — Malivojevič Cedo — Intihar Jože — Malivojevič Jevto — Milanovič Mile — Djurič Vidosava — Šarec Nada — Vidakovič Stjepan — Šoštarič Zvone Splošni sektor naj navedenim izda potrdila. Razpravljal je tudi o času in načinu razdelitve spričeval odnosno potrdil o opravljenem izpitu za PK in sklenil, da je v bodoče potrebno le-ta sproti razdeljevati. Za tiste pa, ki so že končali in tiste, ki bodo končali PK do junija 19/7 pa se razdelitev opravi skupno — kot pretekla leta. 4. Razpravljal je o poročilu referenta za izobraževanje, da kandidati, ki so se vpisali v višje razrede osnovne šole pri DU Radovljica, le-to slabo obiskujejo. Sprejel je zaključek, da čim slušatelji v dveh letih vpisanega razreda ne bodo končali, bodo morali povrniti stroške šolanja. Odbor samoupravne delavske kontrole (28. 3. 1977) 1. Odbor je bil seznanjen s poslovanjem v preteklem letu na podlagi zaključnega računa in ugotavlja, da prikazan , pozitivni rezultat izvira delno iz prejšnjih zalog, manj pa iz porasta produktivnosti. V teku leta bo potrebno na tem področju veliko storiti. 2. Na podlagi poročila predsednika centralne inventurne komisije v zvezi s sklepom komisije za reklamacijo in inventuro odbor ugotavlja: — vsi odbori in komisije niso ugotovile neodgovornega razpade pod disciplinsko obravnavo; — pomanjkljivosti, ugotovljene po komisijah, kot so nespoštovanje organizacijskih predpisov v zvezi s prenosom in evidentiranjem osnovnih sredstev, kakor tudi zamenjava ostalih materialov in izdelkov, je treba urediti skladno s predlogi sveta za reklamacijo in inventuro. Predlagamo SDS, da prouči predloge inventurnih komisij, zadolži in določi osebno odgovornost s tem, da se v šestem mesecu izvede kontrola izvajanja organizacijskih predpisov po vseh TOZD. Predlagal je še dopolnilo besedila glede pokrivanja potreb z žaganim lesom DO Jelovica: Pri pokrivanju potreb predelave lesa v Jelovici z žaganim lesom iglavcev (preglednica IV) se v točki 6 količina, ki je predvidena za oddajo 1977—1980. leta iz GKZ Srednja vas v Bohinju določi na 800 m3 letno. S tem se zadolžitev za LIP zmanjša za 800 m3 letno. Oddaja se vrši v dogovorjanju GKZ — LIP. DS TOZD LESNA PREDELAVA REČICA 1. Nabava pnevmatskih vrat za proizvodno halo se čez poletje odloži, da se dokončno odloči, kje bi se vrata montirala z oz. na spremembe, ki bodo nastopile s preselitvijo Gorjane. 2. Dopolnilni sklep, ki je bil sprejet na zasedanju 25. 11. 1976 v naslednjem besedilu: DS je obravnaval predlagano investicijo za izgradnjo skladišč za proizvodnjo in prodajo vrat ter se z njo strinja. 3. Obravnavan je bil zaključni račun za leto 1976 ter se predlaga zborom delavcev, da ga potrdijo kot je bil predložen. 4. DS TOZD Rečica je obravnaval investicijski program za koncentracijo in modernizacijo proizvodnje v TOZD Podnart ter daje soglasje za izvajanje navedene investicije. 5. Prav tako DS daje soglasje, da se iz združenih sredstev LIP-a odobri kredit TOZD-u Podnart v višini 4.309.400 din od tega kreditira TOZD Rečica 1.723.760 din. 6. DS daje soglasje, da se odprodajo oz. komisijsko uničijo osnovna sredstva, katere je predlagala komisija za odprodajo osnovnih sredstev, katera niso uporabljiva za proizvodnjo, kakor tudi ostala, ki so dotrajana. 7. Iz programa investicij za leto 1977 se nabavijo naslednja osnovna sredstva: 1. kovinska omarica za shrambo streliva — gospodarsko strelivo 2. pištola za streljanje žičnikov HILTI 3. omarice za kartoteko — delovne naloge — 2 kom 4. vrtljiv stol tip 4015 — za kuhinjo — 2 kom 5. stroj za izdelavo polžkov 6. omara za brusilnico v lastni izdelavi i ca 4.000 din ca 6.000 din ca 3.000 din ca 920 din ca 100.000 din ca 3.000 din DS TOZD lesna predelava »TOMAŽ GODEC« Boh. Bistrica 1. DS TOZD lesna predelava »TOMAŽ GODEC« Boh. Bistrica daje svoje soglasje k investiciji koncentracije in modernizacije TOZD lesna predelava Podnart ter predlogu financiranja iz združenih sredstev LIP Bled s pripombo, da se prostori Lancova obdržijo za privaten razrez hlodovine. 2. Sprejme se samoupravni sporazum o temeljih plana gospodarjenja z gozdovi in o osnovah za usklajevanje razvoja gozdnega in lesnega gospodarstva v obdobju 1976—1980. Za podpisnika SS se imenuje tov. Karla Maslja, dipl. ing. 3. Sprejme se samoupravni sporazum o načinu solidarnostnega pokrivanja nadomestil OD udeležencem vaj in drugih oblik pouka ljudske obrambe, Za podpisnika se imenuje tov. Franca Bajta, ing. 4. Potrdi se predlog za sestavo odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito — v predlagani obliki. 5. Potrdi se odločba sodišča združenega dela glede razporeditve tov. Rozman Franca na delovno mesto »rezkalec« v kovinskem oddelku ter se postqpek ustavi. 6. Potrdi se predloga za sistemizacijo delovnih mest: »Izdelovalec šablon« v oddelku pohištvo in dodatno delovno mesto »rezkalec« v kovinskem oddelku. Predloga se dajeta v 15-dnevno javno obravnavo. 7. Potrdi se sistematizacijo delovnih mest v oddelku opažnih plošč (DM so že bila v javni obravnavi) — Upravljalec V. F. spajalnega stroja — Sestavljalec elementov V. F. — Nanašalec lepila robno pri V. F. ter predlog zas premembo naziva delovnega mesta »pomočnik končnega kontrolorja« v »sorter plošč«. 8. Za delegata v delavski svet uporabnikov TOZD Komunale Bohinj je bil predlagan in imenovan tov. Bijol Franc. 9. Potrdi se predlog za nabavo naslednjih osnovnih sredstev: Oddelek pohištvo: — verižni rezkar — stroj za dolbljenje — strojček za brušenje orodja — kombinirani stroj — brusilni, za popravljanje — zaboj za odvoz smeti 7 m3 — ind. vrtljivi stoli — 3 kom Upravna stavba: — sesalec kombiniran z loščilcem parketa Krojilnica: — 3 elektromotorje 18,5 kW, 2900°/min, za odsesavanje Svet za gospodarjenje (30. 3. 1977) Obravnaval je sporazuma o temeljih plana GLG za obdobje 1976—1980 ter o cenah za leto 1977 in jih predlagal v obravnavo in sprejem DS TOZD-ov. Oddelek opažne plošče: — 1 elektromotor 18,5 kW in ventilator, za odsesavanje pri cepilki Schulte in brusilki White — 2 kom tračna cepilka P-9 za srednji sloj Delo delegacij SIS V maju 1976 smo sprejeli osnutke samoupravnih sporazumov o temeljih srednjeročnih planov samoupravnih skupnosti za obdobje 1976—1980. Osnutke so dale v javno obravnavo skupščine posameznih skupnosti. Najprej so jih obravnavale splošne delegacije samoupravnih interesnih skupnosti v delovnih organizacijah. Po akcijskem programu naj bi bila razprava na zborih delavcev v delovnih organizacijah zaključena do 10. decembra 1976. Tik pred razpravo in sprejemom na zborih delavcev je bilo sprejemanje srednjeročnih sporazumov odloženo zaradi nadaljnjega usklajevanja in dopolnjevanja sporazumov v smislu realizacije določil zakona o združenem delu do junija 1977. Skupščina SR Slovenije je na predlog izvršnega sveta sprejela stališče, da bodo samoupravni sporazumi o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti sprejeti ob koncu prvega polletja 1977. Ker bodo v teh temeljih planov določene tudi stopnje prispevkov za financiranje navedenih dejavnosti v letu 1977, je treba za čas do uveljavitve teh aktov urediti začasno financiranje dejavnosti omenjenih samoupravnih interesnih skupnosti. Predlog zakona določa, da morajo biti stopnje prispevkov za leto 1977 določene najpozneje do 31. maja 1977. Ta čas do začetka uporabe novih stopenj, to je do 30.6.1977, se bodo prispevki za financiranje dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti obračunavali in plačevali po stopnjah, veljavnih na dan 31.12.1976. Kot vidimo, stoji pred delegacijami veliko dela, ki ga bomo morali opraviti z vso odgovornostjo. Srednjeročni programi SIS so osnova za nadaljnje delo, zato moramo vse plane temeljito predelati na vseh delegacijah in nato na konferenci delegacij. K razpravi moramo pritegniti čim-več zaposlenih, tako da bodo seznanjeni vsaj z osnovnimi nalogami in problemi SIS. Aktivno se moramo vključiti tudi razpravi na zborih delavcev. Le na ta način bomo kot delegati opra- vičili zaupanje, ki nam je bilo dano ob izvolitvi. Dosedanje delo naših delegacij je bilo pomanjkljivo. Predvsem pogrešamo obravnavo materialov za skupščine SIS v delegacijah po TOZD. Materiale, ki jih prejmemo od SIS za seje skupščine, pošljemo po 1 izvod na vsako delegacijo v TOZD, v kolikor pa dobimo material v enem izvodu, pa ga obravnavamo samo na konferenci delegacij. Delegacije po TOZD se redko sestajajo, delegate na konferenco delegacij pa pošiljajo. Konferenca delegacij se redno sestaja pred vsako sejo skupščine posamezne interesne skupnosti. Pri izbiri delegatov smo načelno dogovorjeni, da posamezni člani delegacij zastopajo konferenco delegacij na skupščinah določenih samoupravnih interesnih skupnosti. Tega pravila se strogo ne držimo. Delo splošnih delegacij ima poleg prednosti, ki so v tem, da so delegati bolj seznanjeni s celotno problematiko skupne porabe, tudi pomanjkljivosti. Le-te so predvsem v preobsežnem delu, ki ga imajo pri tolikih skupnostih, zaradi tega se ne morejo v vse probleme dovolj poglobiti. V bodoče bo moralo sodelovanje, samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje z izvajalci programov bolj zaživeti. Blaževič Ne samo ugotavljati Na seji komunistov TOZD Rečica smo zaradi odhoda Franca Mačka iz TOZD v skupne službe izvolili za sekretarja ZK Zdravka Knafliča do jeseni, ko bodo opravljene volitve. Med tem bo potrebno dovolj zgodaj misliti na kadrovanje in predvideti take, ki bodo delovni in te tudi izobraževati na seminarjih ZK. Med drugim smo obravnavali tudi stališča in oceno CK ZKJ do gospodarjenja v letu 1976. Iz omenjene analize sledi, da je še naprej treba tudi pri nas krepiti stabilizacijske ukrepe za izboljšanje gospodarjenja. Prepočasno rast reprodukcijske sposobnosti je treba analizirati in ukreniti vse za izboljšanje stanja. Še vedno bo treba delati v smeri združevanja dela in sredstev. Dohodek bo treba racionalno uporabiti, za povečanje produktivnosti dela pa izkoristiti stimulativne dejavnike za povečanje učinkov dela s poudarkom na kvaliteti. S tem v zvezi bo važna čimbolj ša rešitev delitve po delu. Negospodarske investicije bo treba omejevati, prav tako administrativno delo, izobraževanje pa načrtovati v mejah potrebe. Velik poudarek bo dan tudi v bodoče na omejevanju birokratskih in tehnokratskih teženj v TOZD in DO. V našem TOZD smo mnenja, da so dajatve zelo visoke. Naš interes bo, da bodo tako zbrana sredstva trošena namensko po vrstnem redu največje potrebe. Za dobro poslovanje TOZD bo poleg omenjenega treba skrbno spremljati realizacijo planskih zadolžitev, te pa v takem vrstnem redu, da bo trg dobil kar največ iskanih sortimentov. Za razvoj produktivnosti najbrž ne bo odločilnega pomena naziv sistema z velikimi stroški uvedbe, ampak bomo tako investicijo opravičili z vračanjem vloženega denarja — z večjo proizvodnjo. Med drugim smo se zmenili, da bomo na prihodnji seji analizirali uspeh poslovanja TOZD. Ugotavlja se, da je mladinska organizacija postala bolj aktivna. Med drugim se predvideva iz njenih vrst udeležba na delovnih akcijah, sodelovanje na oddaji Pokaži, kaj znaš. Organizirali bodo tudi strokovno, izobraževalno ekskurzijo. V smislu sprejemanja novih članov v ZK naj bi iz vrst članov DO kadrovali kandidate tudi v letošnjem letu. Šele povezava vseh ugotovljenih nalog in izvrševanje teh z zavestjo vseh zaposlenih bodo uspehi zagotovljeni. Tand Delovni načrt konference osnovnih organizacij sindikata UP Bled za leto 1977 1. Samoupravna organiziranost: Nuditi vso moralno, politično in strokovno pomoč vsem delegatom in delegacijam pri izvajanju samoupravnih nalog. Spodbujati samoupravno zavest delegacij za dosledno zastopanje interesov sredine (baze), iz katere izhajajo, kakor tudi zastopanje interesov širše družbene skupnosti. Stalno opozarjati na samoupravne pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz ustave in s tem utrjevati in poglabljati samoupravno organiziranost. 2. Nadalje organizirati in utrjevati delo samoupravnih delovnih skupin in sindikalnih skupin, ter preko teh skupin uveljavljati samoupravne pravice slehernega delavca. Samoupravne delovne skupine morajo predstavljati organizirano osnovo (bazo) za uresničevanje Zakona o združenem delu tako, da bo sleherni delavec postal tudi dejanski samoupravljalec. 3. Informiranje v kolektivu: Bistvena komponenta v samoupravnem sistemu je dobra informiranost delovnega kolektiva o vseh dogajanjih v kolektivu in izven, predvsem pa o gospodarskem položaju in ukrepih za izboljšanje gospodarskega položaja DO. Izvršni odbor konference mora stalno skrbeti za poti in sredstva dobrega informiranja v kolektivu. 4. Pomoč odboru samoupravne delavske kontrole: Zavedajoč se ustavnih določil, da samoupravno delavsko kontrolo opravljajo vsi člani kolektiva, izvoljeni odbor pa je samo organ, ki daje zaključke in predloge za odpravo napak in pomanjkljivosti, mora 10 konferenca OOS stalno buditi med članstvom zavest samokontrole in kontrole v svojem delovnem okolju, kar bo očitno olajšalo delo odboru DK in pripomoglo k boljšemu uspehu. Članom odbora pa nuditi vso moralno podporo in varnost popolne koeksistence. 5. Izboljšanje pogojev za delo: Eden od pogojev za dobre rezultate dela so ugodni in varni delovni pogoji. 10 OOS in konferenca morajo vztrajati, da se dosledno izvajajo predpisi iz varstva pri delu, da se izvajajo preventivni zdravstveni ukrepi, kakor tudi vsi potrebni ukrepi tehnične narave za izboljšanje delovnih pogojev. 6. Sodelovanje s samoupravnimi organi in političnimi organizacijami: Pot do uspešnega dela je v enotni volji in akciji vseh družbenopolitičnih sil v podjetju in izven nje. Torej je potrebno tesno sodelovanje z DS, ZK, ZMS, ZB, delegacijami itd. Naloga povezovanja vseh subjektivnih sil v enotno akcijo je stalna. 7. Izboljšanje delovne discipline: Pod pojmom delovne discipline ne razumemo samo redno prihajanje na delo, marveč tudi privzgojo dobrih delovnih navad, ki rezultirajo v učinku dela. Kriteriji za izboljšanje delovne discipline so zajeti še v stabilizacijskem programu. Naloga sindikata je, da se zavzema za dosledno izvajanje tega programa. 8. Izobraževanje in usposabljanje: Skrb za izobraževanje članov samoupravnih organov je na prvem mestu, če hočemo usposobiti člane delegacij za aktivno in smotrno delovanje in odločanje na vseh nivojih. Prav tako je treba plansko izobraževati strokovne kadre v skladu s potrebami delovne organizacije. 9. Inovacije: Ugotovitev, da smo na področju inovacij na zelo nizki stopnji v Evropi, nam nalaga dolžnost, da na tem področju storimo veliko več. Nujno je članstvo motivirati in spodbujati k racionalizaciji in izboljšavam v delov- nem postopku, če hočemo doseči napredek pri izkoriščanju delovnega časa in s tem tudi boljše delovne rezultate. 10. Družbena samozaščita in ljudska obramba: Varnost človeka in premoženje je osnova za uspešno delo in razvoj družbe in posameznika. Torej, varujmo te dobrine. Kar pa bomo uspeli le, če bomo pri članstvu nenehno vzbujali zavest o čuvanju vsega, kar nam omogoča razvoj in napredek. Če bomo dobro organizirani v LO in CZ za odkrivanje in odpravo sovražnih in elementarnih obstoječih nevarnosti. 11. Družbeni in zasebni standard: Vzporedno z ostalimi nalogami se moramo truditi za dvig standarda naših članov, predvsem pa za dvig družbenega standarda, ki se odraža v otroškem varstvu, zdravstvu, kulturi, raznih športnih objektih itd. 12. Pomoč aktivom mladih: Pomoč pri delu aktivov mladih, predvsem pri vključevanju v naš samoupravni mehanizem ter na ostalih področjih dejavnosti aktivov. Ustanavljanje aktivov mladih v TOZD, kjer so za to dani vsi pogoji in do sedaj še niso bili ustanovljeni. 13. Pomoč sindikatov pri akcijah KS: Delovanje sindikatov mora poseči tudi na področje dela KS, kjer prebivamo, tam razvijati samoupravne odnose, ki so tesno povezani z delovnimi organizacijami, kot bazo vseh ostalih samoupravnih, gospodarskih in političnih odnosov. Člani sindikata vključeni neposredno v organe KS lahko bistveno pripomorejo k razvoju svojega kraja, kjer živijo in delajo s tem, pa tudi k dvigu splošnega družbenega in osebnega standarda. 14. Utrjevanje družbenopolitične zavesti: 1. Ustanovitev aktiva mladih, ki deluje v sklopu 00 sindikata. 2. Sodelovanje z občinskim svetom zveze sindikatov v Radovljici in zaradi dislociranosti DSSS večje sodelovanje s konferenco v delovni organizaciji. 3. Sodelovanje pri vseh odločitvah DO oziroma DSSS. 4. Sodelovanje pri vseh odločitvah dolgoročne stanovanjske politike. 5. Uresničevanje osnovnih nalog stabilizacijskega programa. 6. Izobraževanje delavca na delovnem mestu ter varstveni ukrepi. 7. Kulturno življenje in neposredno sodelovanje v posameznih akcijah. 8. Sodelovanje pri ureditvi prostora za topli obrok in preskrba s toplim obrokom. 9. Zaživeti in dokončno dati odločitev o izgradnji bazena pri počitniškem domu v Seči. Cas z neizmerno naglico hiti naprej in za nami je letna konferenca, na kateri smo podali obračun dela za preteklo leto. Jasno je, da naša organizacija deluje po naprej sprejetem programu, to je po delovnem načrtu, katerega si sama postavi, na podlagi izkušenj preteklega leta in pa nalog, ki so pred nami v zvezi z razvojem samoupravljanja v združenem delu. Naš delovni človek postaja vse bolj svobodna osebnost ter zavestni nosilec celotnega družbenega razvoja in napredka. Izvršni odbor sindikalne organizacije ugotavlja, da je samoupravna organiziranost v TOZD pokazala rezultate, saj je bila Sindikati morajo nenehno širiti in utrjevati družbenopolitično zavest svojih članov in to na tradicijah NOB in ljudske revolucije. Organizirati obiske obeležij in spomenikov iz NOB, prirejati izlete in tekmovanja z namenom prikazati članstvu našo narodnostno preteklost in sedanjost, v smislu utrjevanja bratstva in enotnosti naših narodov in za dvig družbene, politične in samoupravne zavesti. IS. Kulturne in športne dejavnosti: Pri celoviti vzgoji človeka ne smemo pozabiti na kulturno udejstvovanje članstva na raznih področjih. Prav tako važna je športna in družbena dejavnost, ki dopolnjuje in razvija človekove umske in fizične sposobnosti ter vzgaja v dobrega delavca in tovariša. Samoupravno planiranje: Splošna gospodarska situacija ter vrsta tozadevnih ukrepov in zakonov nalaga sindikatom na področju samoupravnega planiranja in sporazumevanja velike odgovornosti. Od planov pridobivanja surovine, proizvodnje, do planov prodaje, dalje vseh planov znotraj delovnega procesa in razvoja, morajo sindikati aktivno sodelovati in opozarjati na vse odklone od začrtane poti, ki edina vodi k stabilizaciji in splošnemu družbenemu napredku. V planu so naštete osnovne in splošne naloge konference OOS. Podrobne in konkretne naloge sindikatov so zajete v planih dela OOS vseh TOZD in DSSS v delovni organizaciji. Zadane naloge so zelo obširne in odgovorne, zato bo potrebna popolna organiziranost vseh članov 10 konference, 10 OOS po TOZD, kakor tudi vseh članov sindikata oz. delovnega kolektiva, da bomo ob pomoči zunanjih faktorjev uspeli doseči postavljene cilje. 10. Sodelovanje pri raznih zgodovinskih obeležjih ter večjih državnih praznikih. 11. Sodelovanje in udeležba na proslavah jubilejnega praznovanja: 40-letnice ustanovnega kongresa ZKS 85-letnice rojstva TITA 40-letnico na vodstvu ZKJ 12. Šport in rekreacija — poživitev zimskih in letnih tekmovanj znotraj delovne organizacije: smučanje kegljanje odbojka plavanje telovadba itd. 13. Organizirati izlete, piknike. 14. Oskrba delavcev z ozimnico. 15. Priprave na 30-letnico DO. OOS prisotna na vseh področjih dela. Delegatski sistem je potrebno razvijati, saj to zahteva zakon o združenem delu. Izvršni odbor sindikata je vključno z vsemi družbenopolitičnimi dejavniki uspešno sodeloval, pri družbenih dogovorih, samoupravnih sporazumih, pravilnikih in periodičnih obračunih. Da je obveščanje delavcev zadovoljivo o vseh dogajanjih se poslužujemo zapisnikov sej, okrožnic ter internega Glasila. V preteklem letu smo imeli 8 sej. Odbor se sestaja po potrebi. Osnovna organizacija sindikata je s svojimi delegati delegatsko vezana v sindikalno kon- ferenco DO, kjer se rešujejo vsi problemi zaposlenih. Med ostalim uspešno deluje tudi OOZSMS. Pri izvrševanju nalog jim nudimo vso pomoč. Ena izmed pomembnih nalog sindikata je bila tudi obravnava sindikalne liste. Vsa določila po tej listi, so bila v celoti realizirana. V pomembni akciji nudenja pomoči v potresnem področju smo'sodelovali in zelo zadovoljivo uspeli. Tudi na področju športne dejavnosti je bil uspeh zadovoljiv in to na vseh področjih športa in rekreacije. Na pobudo 10 OOS je bil imenovan odbor za pobiranje sredstev posojila za ceste. Skupaj je bilo zbranih 68.800 din. Organizirana sta bila tudi izleta v Dubrovnik in Trst, ki se jih je udeležilo 116 članov. Organizirana je bila proslava dneva žena v šol! Dr. Janeza Mencingerja v Boh. Bistrici. Lahko bi še nadalje našteval opravljene naloge, katerih ni bilo tako malo, saj naš dosedanji razvoj ni potekal brez problemov in težav, saj smo se morali spopadati tudi s silami, ki so nasprotovale samoupravljanju, obenem pa odpravljati človeško pogojene slabosti, katere so bile velikokrat prisotne. Nov letni delovni načrt za tekoče leto smo si postavili. Zavzemali se bomo, da bodo postavljene naloge pravočasno realizirane. Po potrebi pa bomo postavljeni načrt tudi dopolnjevali na podlagi novih nalog v zvezi zakona o združenem delu. Program dela 00 ZSMS TOZD »Toma! Godec« Bohinjska Bistrica za leto 1977 APRIL — priprava na mesec mladosti — udeležba na predtekmovanjih v okviru meseca mladosti — soudeležba pri akcijah dne-vov OF — udeležba na »Prežihovina 77« — izvedba enodnevne delovne akcije v okviru TOZD — organizacija predavanja tovariša Tavčarja o lepotah Slovenije MAJ — izvajanje programa aktivnosti v mesecu mladosti ZSMS — udeležba na zaključnem tekmovanju o življenju in delu tov. Tita ob 40-letnici na čelu KPJ — udeležba na pohodu po poteh partizanske Jelovice — udeležba na tekmovanjih v mesecu mladosti — udeležba ob pohodu ob žici okupirane Ljubljane — organizacija koncerta narodnozabavnega ansambla v počastitev dneva mladosti — udeležba na teku po ulicah Radovljice JUNIJ — udeležba na mladinski delovni akciji — letna lesariada — obravnava polletnega dela — sodelovanje z IGD lesna predelava »TOMAŽ GODEC« Bohinjska Bistrica ob 30-letnici proslava JULIJ — izvedba izleta v planine v okviru praznovanja dneva borca — 4. julij — udeležba na športnih srečanjih na Pokljuki — izvrševanje tekočih nalog — sodelovanje na pohodu AVNOJ 77 Mladi v Podnartu Po dolgotrajnih pripravah in odlašanju nam je le uspelo priti skupaj in ustanoviti mladinski aktiv. Zbrali smo se v soboto, 26. februarja 1977, v prostorih obrata Lancovo. Udeležba je bila zelo AVGUST — udeležba na športnih srečanjih na Pokljuki — rekreacija v okviru TOZD — tekoče zadeve SEPTEMBER — izlet OO ZSMS — ogled TOZD Rečica — izvedba oddaje »koncert iz naših krajev« OKTOBER — predavanje tovariša Toneta Svetine — obisk mladih v našem podjetju v okviru SOZD in naših TOZD — priprave akcijskega programa za leto 1978 NOVEMBER — sodelovanje na komemoracijah ob dnevu mrtvih — sodelovanje ob proslavi 29. november z mladino osnovne šole in KS — udeležba na akcijah »dnevi mladine v radovljiški občini« DECEMBER — obisk predstavnikov JLA ob njihovem prazniku 22. decembru — redna letna konferenca — proslava ob zaključku leta STALNE NALOGE: 1. vključevanje mladih v OO ZSMS in OO ZK 2. uvajanje mladih v vodstva družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov 3. vključevanje v delo industrijskega gasilskega društva TOZD 4. sodelovanje z organizacijami in društvi v okviru organizacije združenega dela, KS in IGD, družbena samozaščita, SLO, CZ 5. spremljanje in izvajanje nalog s strani OK ZSMS 6. dopisovanje v list »GLASILO« velika, kajti od 24 mladincev, kolikor nas je v našem TOZD, se je konference udeležilo 17, to je 3/4 vseh mladincev, kar pomeni, da so mladi pripravljeni sodelovati v tej organizaciji. Od vab-(Nadaljevanje na 7. strani) Plan dela osnovne organizacije sindikata DSSS za leto 1977 Delovanje osnovne organ, sindikata TOZD »Tomaž Godec« v preteklem letu Mladi v Podnartu (Nadaljevanje s 6. strani) 1 j enih gostov se je konference udeležil tov. Por Jaka, predsednik občinskega komiteja ZSMS, tov. Lavrič Jože, sekretar sveta ZK LIP Bled, vodja TOZD Podnart, tov. Globočnik Franc in vodja oddelka Lancovo tov. Mulej Jože. Konferenco je otvoril predsednik tov. Čufar Franc, kajti sindikat je bil tudi pobudnik in sklicatelj konference. Predsednik občinskega komiteja ZSMS tov. Por Jaka je v nekaj besedah pojasnil namen in pomen delovanja mladine. Osnovna organizacija omogoča, da se mladina usposablja, za čim aktivnejše sodelovanje in vključevanje v samoupravne družbene interese. Prav tako je namen osnovne organizacije združiti mlade, ter jih spoznavati. Nato smo prešli na volitve. Za predsednika je bil izvoljen Šolar Rafko, za sekretarja Lu-šina Rudi, za blagajnika pa Ko-selj Marija. Izvolili smo tudi predsednika komisije za šport Intihar Jožeta, predsednika komisije za kulturo in SLO Kavčič Sašota in Vidakovič Stjepana. Nato smo pregledali pravilnik o organiziranju in delovanju 00 ZSMS LIP Bled, TOZD Podnart, ter ga v celoti sprejeli. Nato smo predlagali članarino v višini 20 dinarjev. Vsi so se s tem predlogom strinjali. Navada je da sklicujemo letne konference sindikata ob koncu leta, ter pregledamo in ocenimo delo v preteklem letu, vendar pa kot drugje tudi tokrat zamuda, zato nam je uspelo sklicati letno konferenco šele 12. 2. 1977. Poleg članov našega TOZD-a so se konference udeležili še predsednik OOS LIP Bled Banko Štefan ter predsednik OOS TOZD Rečica, Dežman Marko. Predstavniki ostalih TOZD-ov in krajevne skupnosti Podnart se konference niso udeležili. Dnevni red je pač dnevni red ter z njim formalnosti, kot so izvolitev zapisnikarja ter dveh overovateljev. Predsednik sindikata je nato predlagal program dela. L Sodelovanje in pomoč pri delu samoupravnih organov. 2. Izobraževanje članstva. 3. Vključevanje v delo občinske konference. 4. Prostovoljne akcije za čiščenje obeh obratov. 5. Obujenje in gojenje revolucionarnih tradicij in pridobitev socialistične revolucije. 6. Priprava na volitve 1978. 7. Delo na posameznih interesnih področjih (šport, kultura, SLO, delovne akcije). V imenu ZK LIP Bled nas je pozdravil tov. Lavrič Jože in nam zaželel veliko delovnih uspehov ter nam obljubil vso pomoč. Letos praznujemo vrsto jubilejev: 40-letnico prihoda tov. Tita na čelo ZKJ, 85-letnico rojstva tov. Tita, 30-letnico naše delovne organizacije, zato naj bo delovanje še bolj intenzivno in naj bo posvečeno tem jubilejem. Nato sta nas v nekaj besedah pozdravila še vodja TOZD tovariš Globočnik ter vodja oddelka Lancovo tov. Mulej Jože in nam želela veliko delovnih uspehov. Na koncu smo sprejeli sklep, naj se predsedstvo čimprej sestane in začne z uresničevanjem programa dela. P. Max Pod drugo točko je predsednik OOS TOZD Podnart Čufar Franc prebral poročilo; ki ga povzemam v celoti: Ob pregledu dela naše OOS v preteklem letu vidimo, da smo dosegli precej uspehov, čeprav pa ne vsega, kar smo pričakova- li. Eden najvažnejših in najtežjih ciljev našega TOZD-a, to je gradnje obrata v Podnartu ter preselitev Lancovega se nam približuje. Zaključni elaborat je pred nami, manjkajo nam le še »žegenjčki« to je soglasje drugih TOZD, SOZD, Gospodarske zbornice ter občinskih organov. Upamo, da bo ta elaborat, ki je najpopolnejši ter ekonomsko najbolj utemeljen tudi v drugih TOZD sprejet s takim odobravanjem, ko so oziroma smo ga sprejeli v našem TOZD-u. Ko bo vsa ta popisana vojna za nami, to bo upamo do konca maja, pa se prične prava borba — to je z lopatami in krampi. Nismo preveliki optimisti, toda vsi od tega veliko pričakujemo ter upamo, da potem naš kruh ne bo tako trdo prigaran, kot je tu na Lancovem in tudi v Podnartu. Čeprav delamo res v težkih delovnih pogojih in bi bili marsikdaj sami potrebni pomoči, smo lani priskočili na pomoč prizadetim v Posočju, ki so bili še v slabših pogojih kot mi, to je brez strehe. Darovali smo dva enodnevna zaslužka. V lanskem novembru smo sprejeli zakon o združenem delu, ki je poleg ustave najpomembnejši samoupravni akt. Prehodno je bil v nekajmesečni javni obravnavi ter je na razpravah prišlo do upravičenih in neupravičenih predlogov o izboljšavi zakona. Čaka nas pomembna naloga, da zakon o združenem delu vpeljemo v naše samoupravne akte ter določbe. Sodelovanje članov našega TOZD-a na različnih športnih, kulturnih in ostalih prireditvah je bila bolj pičla. Morda predvsem zaradi oddaljenosti dveh obratov. Posebno športna dejavnost bi morala biti boli razvita, saj je četrtina zaposlenih mladih pod 27 letom. O rekreaciji sploh ne moremo govoriti, saj prvič nimamo nikakršnega prostora, drugič pa kot sem že omenil prevelika oddaljenost dveh obratov. Krvodajalske akcije v decembru so se zaposleni udeležili v velikem številu. IOOOS Podnart se je v preteklem letu sestal štirikrat. Problematika, ki smo jo obravnavali je bila: — Pritožba delavca, mnenje sindikalne organizacije o pritožbi dveh delavcev (enega javni opomin, drugega odpustitev iz DO, ter analiza samoupravne organiziranosti TOZD-a. — Proučitev analitične ocene delovnih mest. Pri tem smo dali konkretne predloge, ker so se nekatere v sorazmerju z ostalimi TOZD razlikovale v našo škodo. Verjetno je ostal še kup problemov, ki jih nismo rešili in upamo, da bodo prišle na vrsto v tem letu. Delno jc to krivda predsednika, delno pa tudi ostalih članov IOOOS. Iščemo opravičilo v razdrobljenosti TOZD-a, ker so člani zaposleni v dveh obratih ter pričakujemo ob centralizaciji obeh obratov zboljšanje tudi na tem področju. Tudi za samo razvedrilo delavcev smo poskrbeli. V pozni jeseni smo organizirali izlet na Dolenjsko. Obiskali smo kartuzijo Pleterje, Forma Vivo v Kostanjevici ter kostanjeviški grad. S strokovne plati pa je bil zanimiv in poučen ogled papirnice Duro Salaj v Krškem. Jedačo in pijačo, nekaj športa in dobre volje pa smo našli v Čatežkih toplicah. Na koncu tega poročila se je predsednik vsem članom zahvalil za pomoč in sodelovanje. LETNI DELOVNI NAČRT ZA LETO 1977 Pri izdelavi letnega delovnega načrta smo upoštevali razmere v našem TOZD ter smernice za nadaljnje delo sindikata. 1. Delovne razmere in pogoji dela: Po predvidenemu planu bomo v letošnjem letu pričeli z gradnjo del za prenos oddelka Lancovo v Podnart. Zato bodo zaradi gradenj objektov verjetno trpeli delovni pogoji. Vendar pa bo ob strojih potrebno urediti omarice za orodje, ki so sedaj bolj provizorične in dostopne vsakomur. 2. Ukrepi za povečanje produktivnosti dela in varčevanja: V prizadevanjih za stabilizacijo se moramo osredotočiti predvsem na celotno področje ustvarjanja in samoupravnega razporejanja celotnega dohodka. Pri tem nam mora biti osnovni cilj stabilizacijskega prizadevanja v vsakem delovnem okolju, zvišati produktivnost dela z znižanjem vseh vrst stroška v prodajni ceni končnim proizvodov. Sistem delitve po delu in rezultati dela je odločilna vez med delavcem in delom, s katero se uresničuje ustavni položaj delavca v združenem delu. 3. Pregled življenjskih razmer delavcev in ukrepov za njihovo izboljšanje: Stanovanjske razmere se niso dosti spremenile. Še vedno je nekaj delavcev brez ustreznega stanovanja. Posebno je problem pri mladih novosprejetih delavcih, ki živijo večina v slabih stanovanjskih pogojih. 4. Uresničevanje dosledne samoupravne organiziranosti v TOZD-u glede na ustavna nače la in zakon o ZD: Z uveljavljanjem novih ustavnih dopolnil o združenem delu, bomo morali paziti, da ne bo prišlo do nepravilnosti pri vskla-jevanju samoupravnih aktov, ki jih nareka zakon o združenem delu. Delavec razporeja dohodek ne le izključno za osebne do- hodke, temveč tudi za uresničevanje svojih interesov z neposredno menjavo svojega dela z delom drugih SIS po načelu solidarnosti in soodvisnosti: 5. Samoupravna delavska kontrola: Ta organ ima predvsem nalogo, do nadzira urejanje statuta in drugih samoupravnih aktov organi zaoi je ter samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, izhajanj sklepov delavcev ter organov upravljanja. Zato jim mora sindikat pomagati in mu mora biti opora! 6. Usposabljanje delavcev: OOS mora posebno skrbeti za izobraževanje naših delavcev ter jim nuditi praktično in teoretično znanje, kajti to je prvi pogoj za nemoteno in predvsem varno delo. 7. Sodelovanje OOS z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami: Na tem področju se moramo bolj povezati s krajevnimi skupnostmi, predvsem tistimi, v katerih živimo. Potrebno je čimprej ustanoviti mladinsko organizacijo v TOZD-u. 8. Priprave na splošne volitve: Vsem je znano, da bodo v prihodnjem letu splošne volitve, zato nas čakajo pomembne naloge, to so kandidacijski in predkan-didacijski postopek, v letošnjem letu pa bomo volili nove delegate v samoupravne organe TOZD, DO in SOZD. 9. Ljudska obramba in samozaščita: Ta dva dejavnika sta zelo pomembna za našo varnost zato jo moramo krepiti in utrjevati. Pomembna naloga sindikata pa je podružbljanje ljudske obrambe ter množično angažirati delavce. Obenem pa je treba obvestiti člane sindikata o ciljih in namenu ljudske obrambe. 10. Pogoji dela delegatov in delegacij: Delegati in delegacije SIS in zbora združenega dela nimajo osnovnih pogojev za dobro delo, zato bo v bodoče potrebno mnogo pomoči sindikata in vodstva TOZD. 11. Rekreacija delavcev: V našem TOZD-u se delavci vse premalo zanimajo za rekreacijsko tekmovanje. Verjetno se premalo zavedajo in upoštevajo geslo »zdarv duh v zdravem telesu«, kajti šport je tesno povezan z zdravjem — ni enega brez dru- gega. Toda samo zdrav državljan bo sposoben ustvarjati družbo in dobrine za družbo ter zase. Sodelovanja na raznih športnih tekmovanjih bodisi v delovni organizaciji, ali pa občinskih se je udeležilo le nekaj predstavnikov in še to mladih, starejšim pa je to španska vas, toda, »važno je sodelovati in ne zmagati«. Po poročilu predsednika je podal še poročilo blagajnik, zatem sta nas v nekaj besedah pozdravila predsednik IOS LIP Banko Štefan in predsednik IOOOS Rečica, Dežman Marko. Za dober konec večera so poskrbeli v gostilni »Turk« na Črnivcu, za veselo razpoloženje pozno v noč pa smo poskrbeli kar sami. MAKS Vesela druščina ob polni mizi dobrot Člani kolektiva, varujmo našo prihodnjost pred požari! Letna konferenca OOS Podnart Predsednik OOS TOZD Podnart otvarja letno konferenco Na Bledu veliko načrtujejo in delajo Svet Krajevne skupnosti Bled je na svoji zadnji seji sprejel pomembne načrte in sklepe. Določili so mesec april za mesec čiščenja in urejanja kraja. Imenovali so ustrezne komisije in štab za vodenje akcije. Vsem zasebnim in družbenim lastnikom stavb ter zemljišč bodo te dni poslali dopis, v katerem jih pozivajo, naj očistijo, uredijo in olepšajo svoje okolje. Posebna komisija bo vse pregledala in ocenila. Najbolj marljivim zasebnikom in organizacijam bo podelila priznanja. Izvajali bodo tudi stroge ukrepe proti tistim, ki se ne bodo ravnali po navodilih komisije. Poleg tega bodo sestavili delovno brigado, ki bo temeljito očistila večje komplekse zemljišč, ki so last SLP. V to brigado bodo vključeni športniki, ribiči, lovci, mladinci osnovne šole in šolskega centra. Delavci komunalnega podjetja bodo po-skbeli za odvoz smeti. Svet KS bo poslal opozorilo inšpekciji in KS Lesce zaradi smetišča, ki je nastalo na križišču cest pri odcepu proti Bledu. Že nekaj časa potekajo dela pri poglabljanju struge potoka Rečica. Pred nekaj leti je bila voda v potoku čista in globoka, da so se otroci v njej lahko kopali. Sedaj pa je bil potok zelo zaraščen in plitev. To je ob povodnjih povzročalo nevšečnosti, saj je voda zalila kleti v hišah na Partizanski cesti. Letos bodo strugo uredili do mostička na poti proti gostilni Šibenik, prihodnje leto pa še naprej. Odbor za vodenje in nadzor gradnje mrliških vežic je oddal dela najbojšemu ponudniku. Tako je gradbeno podjetje »Grad Bled« že začelo z delom. Letos morajo biti dokončana dela pri asfaltiranju ceste Bled na Rečiški cesti, asfaltirani bosta tudi Triglavska in Črtomiro-va ulica. Tudi za novo stavbo vzgojno varstvene ustanove je odobrena lokacija, izgotovljen in potrjen je idejni projekt ter naročen glavni načrt. Z deli naj bi začeli v začetku meseca julija, da bi bila stavba letos pod streho. Vsekakor so to lepi načrti, ki bodo uresničeni z marljivim in dobro organiziranim delovanjem. M. S. Združevanje in delitev programa Bled — Na zadnji seji delavskega sveta združenega gozdnega in lesnega gospodarstva, na kateri so bili poleg predsednika kolegijskega poslovodnega organa, direktorjev sektorjev skupnih služb GLG še nekateri predstavniki delovnih organizaoij, so obravnavali osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana srednjeročnega razvoja za obdobje 1976 do 1980 ter osnutek samoupravnega sporazuma o cenah proizvodov v okviru GLG za leto 1977, predlog predračuna skupnih služb GLG za leto 1977 ter poročilo o predračunu za leto 1976, uveljavljanje zakona o združenem delu ter nekatera druga vprašanja. Na seji so obravnavali poročilo in predlog koordinacijskega odbora za stavbno pohištvo v zvezi s programom izdelave delitvenega elaborata. Koordinacijski odbor je sprejel stališča, naj bi bila delitev za proizvodnjo in razvoj vseh vrst sobnih kril opravljena do leta 1980 in delitev za proizvodnjo in razvoj vseh vrst sodobnih podbojev do leta 1985. Dokončni realni roki za uresničitev delitve dela naj bi bili predlagani na podlagi rezultatov delitvenega elaborata. Za delitev programa proizvodnje in razvoja vhodnih in garažnih vrat pa bo koordinacijski odbor v letu 1977 pripravil poseben predlog. V okviru delitvenega programa naj bi Jelovica prenehala s celotno proizvodnjo sobnih kril in podbojev, ki jih prevzame LIP Bled. Gradis naj bi usmeril porabo na čimveč standardnih izdelkov iz programa stavbnega pohištva. Alples pa naj bi po končani pogodbi z LIKO Vrhnika prenehal s proizvodnjo podbojev. Za sestavo delitvenega elaborata naj bi opravili več pomembnih nalog. V razpravi so nakazali na probleme, ki se pojavljajo ob delitvi programa okna—vrata, ker mora LIP zagotoviti prodajni mreži Jelovica potrebno količino vrat za prodajo v njihovih poslovalnicah ter opozorili še na druge probleme. Ob koncu so sprejeli sklep, da se morajo roki predvidene delitve vnesti v srednjeročni rozvojni program, obenem pa se morajo realizirati vse naloge ob nameravani delitvi. Na seji so obravnavali tudi predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana srednjeročnega razvoja in predloga samoupravnega sporazuma o cenah proizvodov v okviru GLG za leto 1977 z nekaj popravki ter dokumente poslali v razpravo in v sprejem v temeljne organizacije združenega dela. Sprejeli so tudi predlog predračuna skupnih služb GLG za leto 1977 in poročilo o predračunu za lani, ob tem pa poudarili, da so strokovne službe v okviru sestavljene organizacije opravile pomembno delo in je nujna njihova okrepitev. Ob informaciji o uveljavljanju zakona o združenem delu so se strinjali, da bo skupina za splošne zadeve za naslednjo sejo delavskega sveta GLG pripravila program o uresničevanju zakona o združenem delu. Poslanica in svetovni dan zdravja 1977 Naravnost tragično je, da cepljenje, to na jučinkovitejše sredstvo proti nalezljivim boleznim, še danes ne zajame vseh otrok na svetu. Res so v zadnjih 50 letih po mnogih deželah prav s cepljenjem uspešno zajezili davi-co, oslovski kašelj, otroško paralizo in ošpice, tetanus ter nekatere oblike tuberkuloze pri otrocih pa skrčili na najmajšo mero, vendarle moramo računati, da celo v »razvitem svetu«, v katerem se vsako leto rodi vsaj 80 milijonov otrok, niso vsi otroci deležni zaščite, ki jim jo zagotavlja cepljenje. Za tako stanje je seveda več razlogov, ki pa so glede na različnost posameznih dežel kaj različni. Naj omenim le nekatere: — javnost in zdravstvene službe premalo cenijo prizadevanja za ohranitev zdravja in življenj, ki jih ogrožajo nalezljive bolezni, prav tako dovolj ne upoštevajo možnosti, ki jim jih v boju za zdravje otrok ponuja cepljenje; — zdravstvena služba je premalo povezana z materami, da bi lahko za vse otroke in ob pravem času zagotovila ustrezno cepljenje; — nacionalni programi za preventivno cepljenje otrok zahtevajo od načrtovalcev in izvajalcev veliko znanja in izkušenj v načrtovanju, realizaciji in sprotnem nadzoru, prav tega pa mnoge zdravstvene službe ne obvladajo v zadnostni meri; — cepivo, s katerim lahko zaščitimo enega otroka za vse življenje, stane vsega komaj 2 dolarja (manj kot 40.— din), in ven dar bi tudi ta izdatek v mnogih deželah zahteval ali celo presegel sredstva, ki so v nacionalnem proračunu predvidena za celotno zdravstveno službo. Kljub tem ugotovitvam, pa seveda nismo brez moči in možnosti. Zagotovo lahko takoj izboljšamo sisteme zdravstvenega varstva in imunizacijo otrok zagotovimo v rutinskih službah za varstvo mater in otrok, ki so organizirane po večini dežel. Ob tem pa je treba upoštevati tudi dejstvo, da mnogi problemi, ki jih srečujemo ob prizadevanjih za imunizacijo otrok, niso pro- blemi zdravstvene službe. Posta-, vim: zavestno sodelovanje prebivalstva v akcijah, zbiranje denarnih sredstev in krepitev osnovnih zdravstvenih služb, vse troje je naloga celotne družbe in posameznika. Uresničitev teh nalog pa je izredno dragocena pomoč zdravstveni službi, z nekaj dobre volje in osebne zavzetosti vsakega posameznika pa prav gotovo tudi izvedljiva. Svetovna zdravstvena organizacija in UNICEF (Sklad Združenih narodov za pomoč otrokom) — katerega aktivno pomoč še posebej cenimo — menita, da je preprečevanje nalezljivih bolezni s cepljenjem prvi pogoj za vsak socialni in ekonomski napredek. Ko bomo otrokom vsega sveta zagotovili oravočasno imunizacijo, bomo naredili pomemben korak k napredku kateregakoli naroda in ljudstva. t Dr. H. Mahler generalni ravnatelj Svetovne zdravstvene organizacije Pripis uredništva: Na pobudo Svetovne zdravstvene organizacije bomo objavljali v naslednjih številkah sestavke o zdravstvenem varstvu otrok tako svetovnih kot naših domačih strokovnjakov s tega področja. Nova stanovanja v Bohinjski Bistrici Po novem zazidalnem načrtu je bilo v centru Bohinjske Bistrice v letu 1975 in 1976 zgrajenih več stanovanjskih stolpnic, s katerimi je bilo rešeno veliko stanovanjskih problemov. Največ stanovalcev je dobilo stanovanja iz solidarnosti, rešenih je bilo tudi nekaj naših delavcev. V zadnji stolpnici so dobili tudi taki, ki jih je zadnji majski potres poškodoval tako, da so se morali izseliti; nekaj takih primerov pa bo rešenih v letošnjem letu, verjetno. do srede leta, ko bo dokončana še zadnja stolpnica. Občani Bohinja, predvsem pa še občani Bohinjske Bistrice so s tem v tem centru v spodnjih prostorih stolpnic pridobili na pobudo krajevne skupnosti Bohinjske Bistrice, predvsem pa na zahtevo občanov, tudi prepotrebne poslovne prostore, v katerih so nova trgovina železnine trgovskega podjetja Ljubljanske mlekarne, slaščičarna Žita Lesce, podružnica Ljubljanske banke, nedokončani pa so ostali še pro- stori, ki so namenjeni za frizerski salon, za katerega pričakujemo, da bo odprt še to leto. Gorjaoski planinci so zborovali V soboto, 12.3.1977, je bil sklican 47. redni občni zbor planinskega društva Gorje. Od PZS je bil navzoč tajnik Janez Kmet, prisotni pa so bili tudi zastopniki vseh planinskih društev iz občine Radovljica in Jesenice, torej prav vsi, ki imajo v oskrbi vse visokogorske postojanke in domove v Karavankah in v Julijskih Alpah. Na območju KS Gorje, je prav planinska organizacija najbolj množična, saj vključuje skoraj 800 članov, toda kljub temu pogrešam članstvo mladine, da bi jim približali lepote gorstva, da bi bilo še več mladinskih pohodov v gore in obiskovanje spominskih obeležij iz NOB. Gorjansko planinsko društvo ima v svoji oskrbi dom Planiko in Dolič tik pod vrhom Triglava. Ta dva domova je lani obiskalo (povzeto iz knjige obiskovalcev) 14.305 planincev, prenočilo jih je 7540, od teh 1156 ino-zemcev. Do prenatrpanosti domov je običajno prišlo ob sobotah in nedeljah, zato so bili vsi prisotni na zboru mnenja, naj bodo v bodoče organizirani vsi večji skupinski izleti med tednom, ker so takrat nočitvene zmogljivosti neizkoriščene. Da vsako leto obe omenjeni postojanki terjata stalno vzdrževanje in nekaj popravil, kar je, seveda, vezano na stroške, ni treba posebej omenjati. Lanski majski potres v Posočju, ki ga je občutilo tudi triglavsko območje, je napravilo precej škode na vodnih rezervoarjih pri obeh postojankah. Nekaj je pridnim planincem iz Gorij že lani uspelo popravili, toda zaradi kratke sezone in izrazito slabega vremena delo še ni dokončano, kar bo društvo skušalo nadoknaditi letos. Do nedavnega je pri tem društvu delovala sekcija alpinistov, od novega leta dalje pa že deluje kot samostojni odsek. Ta oddelek uspešno vodi EDI TORKAR in šteje 18 članov. V lanskem letu so opravili 83 zimskih in letnih tur in 49 vzponov v naših in tujih gorstvih. Kot povsod, so tudi v Gorjah finančne težave za večja adaptacijska dela pri postojankah, vendar je zaradi pridnosti članov in skrbnega osebja v postojankah, stanje v društveni blagajni REZULTATI: PROGA II. ŽENSKE od 35—45 let: 1. Legat F., SDK Radovljica (0.54,4), 2. Podlipec Amalija (1.00,3), 3. Vukovič S., Turistpro-gres (1.00,8), 8. Veber Anica, LIP Bled (1.07,0), 17. Ristič Albina, LIP (1.28,1), nastopilo 20. ŽENSKE od 27—35 let: 1. Lakota Romana, ZD (0,49,2), 2. Berčič Ivanka, LIP Bled (0.54,1), 3. Praprotnik Marija, Upr. org. Rad. (0.58,2), 13. Pretnar Jasna, LIP Bled (1.05,2), 23. Stare Marija, LIP (2.19,2), star-talo 25. ŽENSKE do 27 let (vključno 1942): 1. Markovič L., ZMS Podnart (0.51,0), 2. Bern Jelka, Šolski center Rad. (0.53,8), 3. Bajželj A., Vezenine (0.55,2), 27. Lebar Metka, LIP (1.09,5), 29. Zupan Mojca Lip (1.09,8), 33. Kunstelj Tončka, (1.15,5), startalo 37. MOŠKI NAD 55 let: 1. Jakopič Z. Veriga, 2. Milenkovič B. GG, 3. Vidic A., Viator, uvrščeni 4. MOŠKI OD 45—55 let: 1. Cvenkelj F., Elan, 2. Vod-njov S., Igralnica, 3. Ogris K., GG, uvrščenih 24. MOŠKI OD 40—45 let: 1. Bohinc J., Elan (0.56,7), 2. Perkovič F. OŠ Rad., (1.00,2), 3. Faganel R. , Iskra (1.03,1), 9. Zupan Pavel, Lip (1.06,3), uvrščenih 20. MOŠKI OD 35—40 let: 1. Lakota Peter, GG (0.54.7). 2. Vukovič L, Veriga (0.56,0), 3. Zupan J. Sukno (1.01.4), 4. Svetina A., Elan (1.01,4), 5. Ažman Stanko Lip (1.02,6), nastopilo 24. razveseljivo. In prav zavest planincev in utrjevanjè fizičnih zmogljivosti, je prav gotovo dobrodošlo v okviru splošnega ljudskega odpora. Jože Ambrožič PROGA I. MOŠKI OD 27—35 let: 1. Zupan M., Sukno (0,45.25), 2. Detiček F., Obrtniki (0.46,75), 3. Šolar Z., GG (0.49,11), 14. Oblak Alojz, Lip (0.51,33), 15. Kobilica Stane, Lip (0.51,72), 22. Repinc Tine, Lip (0.53,45), 32 Repe Jaka, Lip (0.57,12), uvrščenih 66 tekmovalcev. MOŠKI DO 27 let: 1. Šemerle J., ZMS Lesce (0.44,65), 2. Šmit V., Veriga (0.44,90), 9. Gašperin Matjaž, Lip (0.48,03), 65. Rutar Jože, Lip (0.56,93) startalo 113 tekmovalcev. EKIPNO ŽENSKE: 1. Vezenine 37 točk (6 tekmovalk), 2. Elan 34 (5), 3. — 4. Zdr. dom Radovljica 28 (7), 3. — 4. Sukno 28 (6), 5. LIP Bled 27 (9). EKIPNO MOŠKI: 1. Elan 124 (26), 2. Veriga 103 (30), 3. GG Bled 79 (20), 4. Sukno 43 (12), 5. Iskra 40 (24), 6. Lip Bled 26 (12), 7. Vezenine 23 (12). ! VRSTNI RED EKIP SKUPAJ MOŠKI HIN ŽENSKIH: 1. Elan 158, 2. Veriga 106, 3. GG Bled 83, 4. Sukno 71, 5. Vezenine 60, 6. Lip Bled 53, 7. Iskra Otoče 46. Tekmovanje so izvedli člani SK Bled na pobočjih Berjance. Na tekmovanju je nastopilo 398 tekmovalcev ,vendar z udeležbo ne moremo biti zadovoljni. Prijavljenih je bilo namreč 582 tekmovalcev. Naše organizacije so prijavile 41 tekmovalcev, od katerih je štartalo le 18. Vsak udeleženec je dobil povrnjene vse stroške, lepo značko in še porcijo pasulja za malico. - as - Občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu Janezu Oblaku v slovo Dne 31. 3. 1977 smo se poslednjič poslovili od dobrega in zvestega sodelavca Oblak Janeza. Že v zgodnji mladosti je preživljal trde preizkušnje življenja. Zelo mlad je moral zapustiti svoj rodni dom in je v težkih razmerah in trdim delom spoznaval krivice v življenju. Pred 50 leti se je stalno naselil v našem kraju, se zaposlil v lesni industriji in tej ostal zvest do upokojitve. V prvih letih po osvoboditvi je prišel v naš kolektiv in opravil pomembno delo pri vzgoji mlajšega rodu lesnih delavcev. Bil je do kraja predan lesni stroki in je vložil vse svoje sile za napredek in boljše življenje nas vseh. Kot človek in prijatelj je bil izredno skromen, delaven in pošten. Zaradi teh vrlin in prenašanja delovnih izkušenj na sodelavce smo ga vsi spoštovali in imeli radi. Zimska lesariada HO! DOG za začetnike 11 in 12. 3. POKLJUKA — VOGEL TEKI Ženske — 5 km: L Poljanec Kati, LIP, Rečica (17,14), 2. Horvat M., Elan (18,01), 5. Zupan Mojca, LIP, DSSS (20.27) , 7. Ristič Albina, LIP, Bohinj (20,59), 8. Mencinger Cilka, LIP, Bohinj (21,09), Startalo 12 tekmovalk. Moški II — 5 km: L Peterman F., Elan (13,21), 2. Repinc Viktor, LIP, Bohinj (13.27) , 3. Konečnik M., Kočevje (13,44), 7. Lapajne Franc, LIP, Bohinj (14,47). Startalo 18 tekmovalcev. Moški II — 10 km: L—2. Jelenc L., Alples (23,59), L—2. Kobilica P., GG (23,59), 3. Mrak Darko, LIP, Mojstrana (24,10), 10. Repinc Tine LIP Bohinj (27,46), 12. Arh aSmo, LIP, Rečica (28,44), 17. Kravanja Alojz LIP, Bohinj (30,28). Startalo 42 tekmovalcev Ekipno ženske: L LIP BLED 58,40 — 128,22, 2. ŠD ELAN 60,09 — 155,22, 3. BREST 65,52 — 260,72. EKipno moški: L LIP BLED 65,23 — 12,22, 2. ŠD ELAN 67,20 — 16,83, 3. BREST 75,35 — 45,29, 4. GG Bled 68,08 — 46,62, 6. LIKO Vrhnika 93,14 — 159,99. VELESLALOM: Ženske I. skupina: 1. Muraus M., Marles (0.48,01), 2. Berčič Ivanka, LIP, Podnart (0,51,56) 3. Kobi J., Slovles 9. Urankar Marija, LIP, DSSS (1.05,93), 23. Pretnar Jasna, LIP, Rečica (1.16,72). Startalo 60 tekmovalk. Ženske II. skupina: (0.55,61), 2. Podlipec A., Elan (0.58,48), 3. Gašperin M., Slovles (0.59,22). Startalo 9 tekmovalk. Moški I. skupina: L Jakopič Blaž, Elan (0.52,62). 2. Klinar Andrej, GG Bled (0.53,81), 3. Srebre Ivan, Lesna (0.54,85), 24. Oblak Alojz, LIP Bohinj (1.02,66), 30. Gašperin Matjaž, LIP, Bohinj (1.04,94), 42. Cesar Branko, LIP, DSSS (1.09,32). Startalo 165 tekmovalcev Moški II. skupina (proga II): L Lakota Peter, GG Bled (0.39,40), 2. Okoren B., Slovles (0.43,40), 49. Repinc Ciril, LIP, Rečica (1,27,49). Startalo 58 tekmovalcev. Moški III. skupina (proga II): L Ogris Kristel, GG Bled (0.43,22), 2. Mulej Tine, Kozorog (0.43,22), 3. Koželj Janez, Lesna (0.47,18). Startalo 19 tekmovalcev. Ekipno ženske: 1. LIP Bled 2.53,10 — 12,32, 2. Slovenijales trg. 2.57,76 — 21,02, 3. ŠD ELAN 3.29,75 — 38,13, 4. MEBLO 3.31,46 — 53,90, 5. MARLES 3.35,23 — 102,40 Ekipno moški: 1. LESNA Slovenj Gradec 2.37,02 — 4,51, 2. ŠD Elan 2 32,94 — 5,31, 3. GG Bled 2.39,29 — 5,63, 4. MEBLO 2.56,98 — 14,95, 5 JELOVICA 2.54,12 — 16,70, 6. MARLES 3.06,14 — 19,74, 7. SLOVLES Slovenj Gradec 3.03,73 — 22,37, 16. LIP Bled 3.34,73 — 44,37 Generalna uvrstitev: 1. LIP BLED 197,13, 2. ŠD ELAN 215,49 (Ostala podjetja niso imela kompletnih ekip in se negativne točke niso mogle izračunati) Kdo ne pozna sendviča z vročo klobasico — tako imenovani »hot-dog«, toda tokrat ne gre za leteči sendvič s klobasico, ampak za »leteče smučanje«. Ti »vroči psi« kot bi jim dobesedno lahko rekli, so si omislili nov šport na zimski opojnosti, To je akrobatiko na smučeh. Ta za nas popolnoma nova smučarska zvrst, pa pravzaprav ni tako nova. Z njo so začeli že skoraj pred desetimi leti. Presenetljivo je, da ni prišlo iz one strani, to je iz Amerike, kot pride navadno večino takih novosti, pač pa je doma tu v zibki zimskih športov, to je na Norveškem. Stein F.rikson je bil prvi, ki si je omislil balet na smučeh. Naveličal se je bil vratič in štoparic ter monotonosti smučarskih tekmovanj ter je pred navdušeno množico naredil nekaj spektakularnih skokov in salt s smučkami na nogah. da se je telo osvobodilo vseh sil, ki jih veže na zemljo. Hot dog ni samo športno tekmovanje brez omejitev, to je šport v obvladanju telesa, baleta, vrhunske kondicije ter ljubezni do nekaj kar ni povezano s slavo in denarjem, to je ljubezen do smučanja. MAKS No prizorišču zimske olimpijade Bohinj V mesecu februarju 1934 je bil objavljen v slovenskem časopisu Slovenec članek opremljen s fotografijami pod naslovom »K današnji mednarodni zimski Olimpijadi v Bohinju«. Izvlečki iz tega članka bodo za bralce, ki radi prebirajo zanimivosti iz preteklosti s področja športa in turizma pri nas, dobrodošli, saj bodo lahko primerjali takratno stanje na športnem področju s sedanjim v Bohinju. SMUČANJE SLOVENSKI NARODNI ŠPORT »Samo v skandinavskih deželah je smučanje tako staro kot na Slovenskem, sicer pa nikjer v Evropi. Ima namreč 700-letno tradicijo in že Valvazor nam pripoveduje tradicionalno smučanje bloških kmetov. V zadnjih letih se je z neverjetno naglico razširilo po vsej Sloveniji in danes smučata kmet in meščan, moški in ženska, staro in mlado. Velike zimsko-športne prireditve, ki so bile lansko leto odpovedane, oziroma preložene na letos, so bile v Bohinju. Tako je bil prav Bohinj prizorišče velikih mednarodnih borb na zimsko-športnem polju. Udeležujejo se teh tekem domala vsi evropski narodi: Jugoslovani, Čehoslovaki, Poljaki, Fran- cozi, Nemci, Romuni in — kakor znano najboljši zimski športniki — NORVEŽANI. Da so te tekme sploh pri nas, je zasluga našega »Jugoslovanskega zim-sko-športnega saveza«, ki se je že dolgo vrsto let prizadeval, da se izmerijo tozadevne mednarodne moči enkrat na naših tleh. In za to je določen naš slikoviti Bohinj, iz katerega prinašamo več fotografičnih posnetkov — zlasti one terene, po katerih bo tekla tekmovalna proga v tekih (op. uredništva — fotografije ne moremo objaviti zaradi premajhne ostrine fotografij v časopisu). Pri izbiri kraja je JZSS zelo preudarno odločal, kajti obseg takih ' prireditev zahteva najobsežnejše terene, ako se hoče na primer tekmovalno progo tako po tehnični, kakor tudi estetični strani kolikor mogoče vzorno in zadovoljivo izvesti. Pa kakor že rečeno: v Bohinju je to lahka stvar. Obširne brezdrevesne poljane, dobrave in senožeti, v pravem razmerju menjajoči se terenski vzponi, ravnice in padci, slikovita alpska pokrajina, vsega tega nudi Bohinj v izobilju. Pri ugodnih snežnih razmerah težko tek muje z njim še kak drug kraj. Pa tudi po drugi strani se je Bohinj na te prireditve pripravil. Omeniti je treba veliko Han- senovo 50-m skakalnico, najboljšo in največjo v naši državi, ki so jo podjetni Bohinjci zgradili. Na njej so omogočeni skoki nad 50 metrov v daljavo. Z navedenimi prireditvami, ki imajo izrazit mednarodni značaj, je pa v splošnem storjen velik korak navzgor. Da je to za našo domovino velika korist, je jasno, kakor je jasno, da leži velik del našega narodnega gospodarskega napredka v pospeševanju tujskega prometa. Udeleženci najrazličnejših narodov in držav imajo pa tudi priliko na lastne oči prepričati se, da prebiva tod kultura in po napredku strmeč narod. Le-ta danes navdušeno pozdravlja svoje odlične goste!« Tekmovanje je potekalo v smučarskih tekih 30 km in 50 km ter v skokih na največji takratni skakalnici na Balkanu in na eni izmed največjih skakalnic celo v Evropi; kakšni so bili rezultati teh tekem, nam ta časopisni izvleček ne pove, bralcem pa obljubljam, da bom te vesti zbral pri še živečih bohinjskifi športnikih, ki se še spominjajo tega velikega in pomembnega tekmovanja in jih objavil v eni izmed prihodnjih številk našega časopisa. ŽJ Američani so seveda takoj pričeli s podobnimi akrobacijami, samo da so o tem pričeli kaj resno poleg show buisenisa, to je predstav za publiko se je ta šport razvijal tudi v tekmovalni plati. Lani so tudi v Evropi pričeli s podobnimi tekmovanji. Pred nedavnim je bilo v Kranjski gori eno izmed takih tekmovanj za evropski pokal. Kranjska gora je bila organizator samo po imenu, samo tekmovanje in progo pa so si tekmovalci naredili sami, ker so se bali, da bi bila še enkrat »madona di . . . .« Kaj pravzaprav je »hot dog« smučanje: čim bolj ekstravagantno in spektakularno smučanje z veliko zavoji, skoki, saltami, raznožkami, skrčkami, hitro vožnjo, smučanje po eni smučki, vožnjo nazaj, pač čim bolj je nenavadno, tem boljše je. Ta način je gelso iz ameriške filozofi- je sedemdesetih let »make it« to je »naredi po svoje«. Ta zvrst smučanja zahteva mnogo več kot zahteva slalom ali morda smuk. Seveda so prvi pogoji osnovne smučarske veščine, ki so tesno povezane z osb-no spretnostjo in znajdljivostjo, domiselnostjo, samozavestjo, jeklenimi živci in še bolj železno kondicijo. Hod dog je svobodno smučanje, ki ni omejeno med dvoje vratič, ali med elektronsko uro to je osvobodi-I snežni opojno-dejal, ni ome-vse mogoče, nič ni ni diskvalifikacij, to je svoboda smu-mišic in volje, treningi ha odskočnih deskah in trambulinih, za res pa na snegu. Enkraten je pogled na nešteto kristalov snega, ki se razpršijo ob drzni salt' smučarja. Težko je skakalcem z deske v vodo, ko zgrešen skok ne pomeni dosti. Pri takem smučanju pa je včasih škorenj iz mavca le hladen tuš ob težkih poškodbah, ki lahko nastanejo, voda ni sneg, sneg pa je lahko kamen. Hot dog ni samo salto naprej, salto z vijakom, obrat ;: imenom helikopter, raznož-ke, to je tudi balet. Ko gledaš smučarja v zraku se ti zdi, kot da je pozabil na zakon težnosti, v njem odseva lahkotnost, kot Nagradna križanka I. nagrada 300,00 din II. nagrada 200,00 din III. nagrada 100,00 din Rešitve pošljite do 10. maja 1977 uredniškemu odboru. ee&Tfmi éOLflR 'komo GESIO TB.ANC. lEOOUJC kuna ■aocHuiA aiavNö mesto BIH toži-a SPAHUJ Ćfilb BfiEJZ VOJNE odvzem SVÖ80- ve 3>EJ-HE6Ecfi S.1MSH4 EME) OSTfl- novfi fiLHOHÙ- t-Nfi^ PIJ HCfi čistilno bߣD$7VO ZENSitO IME JOo inoubHi TlSfiTfu (tè btnt) 0 % «AZMUft To, LOQicnet «.Epu lOftOfifiL OSLO yjjwfwt STAILO iöeIÄnd IĆONČC oeaEDQ CE* sbasii» WPOHO- Č.BU. JUŽNI ZiVf-tENJl UIE3 lilbiufi ohuhoh tOHONIJI) UČITELJ «IH* Ufi TEI UUftLtfffN vooaočjt rnnu MOK4A ZfHUfi MOSli.1 G,Lft& M* usai LJUViUfi ŠOLA $r/K DvEH TEJ.EÒ TÜiliÖ" fiVTO SIČNIK JN bOMNUL METEO. EUfiiDiJ ufiennfi tUEEntPefi VENVEC. Ec enfile opojnost EDvfilD V£HI ŠHfirzfi 39 CtLHfi TOVNtZHfi „ V . Tfiaicv SflOfiT OOQ.EZ ZfiNJZI - IVfìN TRVCfitL ee&ioij JfiPOH-btffi NfiEfifibEtj 3 RO. £fl*T firlKIIN 04HANQ, «sr *OL*U.i foPA&JI KQfiVJI rae&jH ?OLH f«. evf&Rt VZHC D NOVI Odb