delo " хМјолје OBUTVE letnik 31 Postali bomo večinski lastniki Pri lastninskem preoblikovanju podjetja zaključujemo s pripravo programa preoblikovanja, ki ga bomo oddali v potrditev Agenciji za privatizacijo. Pri tem programu nam je yeč dela kot samo odločanje za vsebino, torej za kombinacijo sedmih možnih načinov preoblikovanja, dala priprava otvoritvene bilance, ki jo bomo pripravili tudi s cenitvijo zunanjih pooblaščenih cenilcev. Če ste spremljali predhodne članke o tej temi v našem ali dnevnem časopisju, verjetno veste, da s tem postopkom določimo vrednost družbenega kapitala Alpine, ki bo dobil znane lastnike. V komisiji, ki je bila imenovana za pripravo tega programa, smo se odločili, potrditi pa to mora tudi delavski svet, da bomo uporabili tri načine, to je prenos na sklade, kar je obvezno, interno razdelitev m notranji odkup. Po-'eg certifikatov bomo uporabili tudi potrdila, ki jih podjetje izda delavcem za neizplačane osebne dohodke po kolektivni pogodbi. Po tem načinu bi bila struktura lastništva približno 59% za delav-ce in upokojence ter 41% za sklade in pooblaščene investicijske družbe. Po časovnem planu komisije vas bomo sredi prihodnjega meseca povabili, da prinesete svoje lastniške certifikate (o katerih tudi pišemo v tej številki, ki jih boste medtem že dobili po pošti), v naše podjetje, kjer ste upravičeni do svojega lastninskega deleža. Lastninjenje, ki je po zakonu tako ali tako obvezno, pa samo pose-bi ne bo prineslo nič, če ne bomo ob tej pomembni spremembi lastništva dosegli tudi hitre, korenite spremembe gospodarjenja v celoti. Nujno potrebujemo nekakšen zasuk v podjetništvu in poslovnosti. Kako? — Z večjo indentifi-kacijo (poosebljenjem, enačenjem) vsakega zaposlenega in v večini primerov tudi solastnika s svojim podjetjem. Kot lastnik moraš enostavno dati več od sebe, delati kot »za sebe«, kot radi pravimo. — Z boljšim menež-mentom, tako upravljanjem kot vodenjem. V Zoran Kopač, predsednik delavskega sveta podjetja in predsednik komisije za privatizacijo v Alpini nove organe delniške družbe — upravo in nadzorni svet imenovati, oziroma izvoliti ljudi, ki so sposobni zagotoviti boljšo in učinkovitejšo organizacijo ter produktivnost dela. — Motivi posameznih zaposlenih kot razpršenih delničarjev, z zelo majhnim deležem, se morajo združiti v skupni motiv večinskega lastnika, ki je predvsem dolgoročno povečanje dobičkov in kapitalska rast podjetja. Zoran KOPAČ |Ш|> september 1993 Vodja МРМ Aleš Dolenc je izrazil upanje, da bo prodajalna v Mozirju delovala uspešno, v korist obeh firm, tako Alpine kot Savinje Toliko govorimo o lastninjenju oz. preoblikovanju družbene lastnine v zasebno, da na koncu skorajda ne vemo za kaj gre. Gre za vzpostavitev kapitalizma, ki smo ga leta in leta imeli za neperspektivni družbeni red; pokazalo pa se je, da je bolj učinkovit in trdoživ kot socializem, ki je sicer prodiral z lepimi idejami pa z manj uspeha. Prav pri nas v Sloveniji nam je ta red omogočil razmeroma visok življenjski standard in dokaj svobodno (celo neodgovorno) življenje. Z novo zakonodajo prehajamo v sistem, ki naj bi lastnikom premoženja omogočal večji vpliv in moč in jih hkrati spodbujal k še večjemu podjetništvu. Menežerji bodo z večjo močjo in odgovornostjo vodili delo in poslovanje; ostali zaposleni, ki bodo v delo vlagali svojo delovno silo, znanje in intelektualne napore, naj bi za to dobivali plačilo, ki bo bolj v skladu z rezultati dela kot doslej. Ce je torej na eni strani v ospredju profit podjetja, na drugi strani pa (dobra) plača, je stvar kar obetavna. Kaj pa bo prinesla praksa, v času, ko ni ne denarja za nov investicijski ciklus, ne dovolj izkušenj z novimi razmerami, pa bomo še videli. Upam, da ne bodo uspeli le tisti, ki bodo najbolj premeteni. N. P. DOGOynRJAfflO SC -DOGOVORIH ffflO St iF Ob procesu privatizacije Eden zadnjih podzakonskih aktov iz svežnja predpisov, ki urejajo lastninsko preoblikovanje podjetij, je bila v juliju sprejeta Uredba o izdaji, razdelitvi in uporabi lastniških certifikatov. Certifikate bo izdala Republika Slovenija v vrednosti od 100.000 do 400.000 tolarjev vsem državljanom, rojenim do 5.12.1992 in sicer glede na njihovo starost na dan 5.12.1992. Tako bo pripadal certifikat: — v višini 100.000 SIT, državljanom v starosti do dopolnjenega 18.leta — v višini 200.000 SIT, državljanom v starosti od dopolnjenega 18. leta do dopolnjenega 23.leta — v višini 250.000 SIT, državljanom v starosti od dopolnjenega 23. leta do dopolnjenega 28.leta — v višini 300.000 SIT, državljanom v starosti od do-polnjenga 28. leta do dopolnjenega 38.leta — v višini 350.000 SIT, državljanom v starosti od dopolnjenega 38. leta do dopolnjenega 48. leta — v višini 400.000 SIT, državljanom v starosti od do-polnjenga 48. leta dalje Ker lahko vsak državljan zase ugotovi vrednost certifikata, ne bomo posebej obveščeni o njegovi vrednosti. Certifikati bodo izdani tako, da se bo za vsakega imetnika certifikata odprl pri Službi družbenega knji- Norme Povprečno so bile norme v prvem polletju presežene za 10,8 % — največ v marcu (12,5%), najmanjši pa je bil preseg v maju (9,2 %). Nadurno delo Število nadur je znašalo v prvem polletju 11.120, oziroma 70 % lanskega števila nadur. Zmanjšalo se je število nadur v proizvodnji, povečalo pa v prodaji in skupnih službah. Prodaja in izvoz Tako vrednostno kot količinsko se je povečal delež izvoza, tako da parovno Alpina izvozi že skoraj 80 % obutve. Prodaja v MPM V maloprodajni mreži je bilo prodanih 7 % več parov obutve, kot v enakem obdobju lani. Tako parovno kot vrednostno se je delež Alpinine obutve v celotni prodaji MPM rahlo povečal. Zaloge Zaradi kopičenja zalog, predvsem končnih izdelkov v prvi polovici letošnjega leta, se je delež zalog končnih proizvodov 30.6.1993, v primerjavi s 1.1.1993 povečal z 28 % na 41 %. Osebni dohodki Povprečni osebni dohodek je bil v Alpini v prvem polletju 35.300 SIT, oziroma v proizvodnji 33.227 SIT. v MPM 40.156, v skupnih službah pa 45.140 SIT. Ce pogledamo rezultate bolj poglobljeno, se v njih zrcalijo krizne razmere, v katerih poslujemo. Kljub na eni strani obetajočim možnostim, tudi v podjetju še nismo našli ustreznih rešitev, da bi se iz te krize začeli dvigati hitreje. Toda, če vemo, da imamo obetajoč program, razmeroma dobre pozicije na trgu, soliden kader in kolikor toliko dobro opremljeno proizvodnjo, imamo možnosti, da z višjim nivojem poslovanja na vseh ravneh napredujemo v smeri konkurenčnosti in končnega uspeha. (po poslovnem poročilu) Kako smo poslovali v prvem polletju Kesda smo močno zakoračili v drugo polletje, vendar vam zaradi boljše obveščenosti predstavljamo podatke o poslovanju v prvem polletju. V prvem polletju smo izdelali skupno 884.000 parov obutve, od tega največ ženskih nizkih — 278.000 parov, moške obutve 232.000 parov, tekaških 104.000 parov, sandal 92.000 in smučarskih čevljev 72.500 parov. Ustrezno temu se je zmanjšal delež zalog materiala in delež zalog nedokončane proizvodnje. V primerjavi z lanskim prvim polletjem se je vezava zalog materiala povečala za 2 dneva, vezava zalog končnih izdelkov pa kar za 10 dni. Kljub zmanjšanju zalog v MPM pa se je zaradi slabše prodaje obrat zalog povečal za 7 dni. Vodja splošno-organizacij-skega sektorja Mojca Gantar govodstva evidenčni račun, na katerem bo kniižena vrednost certifikata. Številka računa bo enaka matični številki posameznika (EM-ŠO). Certifikati niso vrednostni papirji, temveč le predstavljajo določeno pre- moženjsko pravico določeno z zakonom, ki nam državljanom omogoča nakup delnic podjetja v postopkih lastninskega preoblikovanja oz. delnic pooblaščenih investicijskih družb. Ne bo jih mogoče zamenjati za denar niti jih prenesti na drugega. Tudi njihovo vnovčenje oz. »zamenjava za delnice« je časovno omejena le na čas, dokler bodo potekali procesi lastninjenja podjetij. Imetniki certifikata bomo lahko izbrali način njegove uporabe sami. Uporabili ga bomo tako, da bomo izpolnili eno ali več lastninskih nakaznic (poseben obrazec, podoben splošni položnici, ki bo v prosti prodaji in ga bomo lahko kupili povsod, kjer se običajno prodajajo državne vrednotnice), jo podpisali in izročili prejemniku (podjetju) ter tako dovolili, da se z našega evidenčnega računa prenese in preknjiži na račun prejemnika zne sek, naveden v lastninski nakaznici. Podjetje bo moralo mi nam Objavljamo nekaj misli; sporočite nam, če se z njimi ne strinjate! Organizacija Če organizatorji še tako mislijo na izboljšano tehnologijo, si mora delo urediti vsak sam. Organizacija Na kakovost bolj kot odnos do dela vpliva dobra organizacija delovnega procesa. Kadri Važno je, da se mladi odločijo za poklic, ki jih veseli; še pomembneje je, da delajo tisto kar znajo. Kadri Ko se bomo zavedali, da niso vsi ljudje enaki (ne glede na izobrazbo), bomo bolj razmišljali, kdo bo organizator dela in kdo tehnolog. Denar Ko bomo dobili in vložili svoje »državljanske« certifikate v podjetje, le-to ne bo imelo še nič več denarja. Denar Bolj kot o varčevanju (ali investiranju) moramo razmišljati o pametnem vrtenju (gospodarjenju) denarja. Uredništvo KRKO umARJflfflO družbene lastnine vnovčenju lastniškega certifikata oz. prejemu last-Hnske nakaznice natančno ^^go^viti identiteto osebe, ki Certifikat vnovčuje in njegovo upravičenost do uporabe Certifikata. Zato bo moral Vsak dokazati upravičenost z Osebnim dokumentom. Morebitne zlorabe lastniških Certifikatov (izdaja lastninskih nakaznic v vrednosti nad vrednostjo certifikata), ^odo seveda strogo kaznovane. Certifikati v času pisanja članka še niso izdani. Sklep o datumu izdaje bo objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, objavljen Pa bo tudi skupaj s podrobni-navodili o uporabi certifikatov, v sredstvih javnega obveščanja. Kot že rečeno, lastniških ^rtifikatov ne bomo mogli vnovčevati neomejeno dolgo, temveč le dokler bodo Potekali procesi lastninjenja podjetij. Glede na zakonski •■ok, v katerem se morajo podjetja preoblikovati, bo to •'ajveč do 5. junija 1994. Do ^daj se mora torej tudi Alpi-IJa preoblikovati v delniško družbo, v skladu z zakonom. pomeni, da bo do tedaj potrebno izpeljati ne tako enostaven proces preoblikovanja. . Najprej je potrebno ugotoviti vrednost družbenega kapitala (vrednost podjetja) in Izdelati otvoritveno bilanco, ^lede na ugotovljeni kapital, nadalje potrebno določiti število in vrednost delnic, ki Jih bomo izdali, izbrati način Oz. kombinacijo načina preoblikovanja ter izdelati in sprejeti program preobliko-^®nja, le-tega predložiti v Odobritev Agenciji Republike Slovenije za prestrukturi-''anje in privatizacijo, ki mo-P'"?gram odobriti v roku O dni od prejema programa, dobreni program bo nato posebno v nadaljnjih O dneh objaviti v Uradnem istu Republike Slovenije in nternem glasilu podjetja, na glasnih deskah ali na drug primeren način ter ga posla-nK ' ypnikom, do katerih ostajajo dolgoročne obveznosti in morebitnim upravi-ip'^cem, če so zavarovali svo-J zahtevke v postopku denacionalizacije. Hkrati z obja- vo programa ali pa samostojno, se v primeru, da je podjetje izbralo kot način preoblikovanja kombinacijo interne razdelitve in notranjega odkupa, pozove upravičence, da v roku, ki ne sme biti krajši od 30 dni, predložijo lastniške certifikate in se udeležijo notranjega odkupa, z vplačilom za prvi paket delnic. Omenjeni rok je preklu-ziven, kar pomeni, če ga upravičenci zamudijo, izgubijo pravico do interne razdelitve delnic in sodelovanja pri notranjem odkupu podjetja. Po odobritvi programa je potrebno pripraviti tudi akt o lastninskem preoblikovanju, ki ima značilnosti statuta, pridobiti še eno soglasje Agencije k izvedenemu preoblikovanju, nakar se preoblikovanje vpiše še v sodni register, kar je zadnja faza preoblikovanja podjetja. Trenutno smo v Alpini v fazi izdelave otvoritvene bilance, tečejo pa tudi že priprave za nadaljnje faze postopka. Ko bo torej izdelana in znana vrednost Alpine, bo treba glede na navedeno, določiti število delnic, njihovo vrednost, se odločiti za način oz. kombinacijo načinov preoblikovanja in sprejeti program preoblikovanja. O vsem tem bo odločal delavski svet. Kot smo že pisali, je po mnenju komisije za lastninjenje, za Alpino najugodnejša kombinacija prenosa delnic na sklade, interne razdelitve in notranjega odkupa. Pri tem načinu, kot je tudi že znano, se 40 % delnic prenese na sklade, 20 % se jih lahko zamenja za lastniške certifikate, 40 % pa uporabi za notranji odkup. Ce bomo torej sprejeli omenjeno kombinacijo, bomo upravičenci do zamenjave certifikatov za delnice Alpine in hkrati tudi udeležbo pri notranjem odkupu vsi zaposleni, nekdaj zaposleni in upokojenci Alpine. Certifikate bomo lahko vnovčili v Alpini, v roku, ki ga bomo objavili skupaj s programom preoblikovanja potem, ko ga bo odobrila Agencija. Upajmo, da nam bo Republika Slovenija do tedaj lastniške certifikate že izdala. Težave s parkiranjem se v Gorenji vasi pojavljajo že več let Sodobna proizvodnja računalniško podprta »Dnevno izdelujemo po 1100 parov zgornjih delov za žensko modno obutev in okoli 800 parov moške modne obutve, poleg tega pa še nekaj druge obutve,« je pripovedoval vodja obrata v Gorenji vasi Vinko Bogataj. »Približno taka je struktura proizvodnje v Gorenji vasi že drugo leto. Moram reči, da sem letos kar zadovoljen z oskrbo z materiali, vsaj doslej je bilo tako. Prav tako je tehnološka priprava kar dobra, proizvodnja pa razmeroma dobro usklajena. Na storilnost tako vplivajo tudi količine določene obutve; če so serije večje je storilnost večja. Mi v Gorenji vasi dosegamo norme povprečno 107—108%. Sedaj večinoma delamo z naravnimi materiali (vsaj kar zadeva zgornje usnje), le podloge je približno polovico umetne. Sprijaznili smo se tudi z neprestanimi menjavami. Če neko obutev izdelujemo več dni skupaj, smo že kar zadovoljni. Tako se moramo stalno prilagajati. Seveda pa je pogoj za to, da ljudje v proizvodnji obvladajo več operacij, kar smo v našem obratu že dosegli. Sicer mislim, da delamo sedaj kar v dobrih pogojih. Postopno bo treba posodabljati stroje. Sedaj, ko imamo že nekaj šivalnih strojev s škarjicami, vidimo, kako po-(Nadaljevanje na 4. strani) Mojca GANTAR Z naravnimi materiali je treba delati pazljivo umnRiflino Tanjšanje je osnova za dobro sestavo gornjih delov v Šivalnici ni veliko časa za pogovore Sodobna proizvodnja računalniško podprta (Nadaljevanje s 3. strani) membno je, če bi takih imeli več. Ko govorim o razmerah, lahko omenim, da je disciplina tu kar v redu, tudi sam odnos do dela ni problematičen. Moramo pa biti samokritični, ker vemo, da se vsak še lahko popravi in naredi več in bolje. Omenil bi pa vendarle eno izmed težav, ki nastopa zaradi parkiranja na dvorišču obrata. Ko prihaja popoldanska izmena, morajo delavci čakati, da prva izmena odpelje s svojimi vozili, da lahko parkirajo. Zatrpano dvorišče tudi ovira promet, ki je namenjen proizvodnji, da ne govorimo o slučajih, če bi prišlo do kakšnih nesreč ali požara. Mislim, da bi lahko parkirišče sčasoma uredili na našem zemljišču na desni strani stavbe.« Ce strnemo, je iz razgovora z vodjem obrata čutiti, da razmišljajo o razvoju in uvajajo tudi organizacijske izboljšave. Med drugim velja omeniti, da so s pomočjo računalnika vsak dan na tekočem, kako je s proizvodnjo, kaj je že narejeno in kaj bo še treba izdelati. Tudi sicer natančne in praktične informacije in evidence v zvezi z delom zelo pomagajo, da je delo bolje urejeno. »Se danes mislim, da je škoda, da se pred leti nismo odločili za gradnjo. Tako bi imeli »pri roki« usposobljene delavce in bi bilo z zgornjimi deli manj težav kot jih imamo sedaj,« je še povedal Vinko Bogataj. Nejko Podobnik :# Ч Ob odprtju prodajalne v Mozirju, z leve: Simon Kopušar, vodja komerciale Trgovskega podjetja Savinja, poslovodki-nja Cvetka Stakne in vodja MPM Aleš Dolenc Alpinina obutev tudi v Savinjski dolini v trgovsko turističnem podjetju Savinja v Mozirju, ki ima v okoliških krajih več poslovalnic, so se odločili za sodelovanje z nami in v delu ene svojih trgovin uredili tudi prodajalno obutve. »Lokal v tej hiši imamo pravzaprav v najemu. V tem prostoru je bilo doslej že več dejavnosti, v zadnjem času pa se je oblikoval program — od prodaje daril — do kozmetike. Izvedeli smo, da Alpina išče prostor, mi smo ga imeli, zato smo to sodelovanje ponudili,« je pripovedovala poslovodkinja Cvetja Stakne, ki v tej prodajalni dela že nekaj mesecev. »Prej sem delala v naši blagovnici in nekaj malega znanja s področja prodaje obutve sem si pridobila ob različnih priložnostih. Upam, da mi bo to sedaj koristilo. Vodja komerciale Simon Ka-pušar pa je menil; »Naš interes je, da imamo v prodajalni široko ponudbo. Nekaj čevljev smo prodajali že doslej, vendar želimo širši asorti- man. Menimo, da je Alpina pravi partner. V usposobitev prodajalne smo tudi precej vložili. Vnaprej pričakujemo korektno sodelovanje in dobro oskrbo z ustrezno obutvijo, seveda po sprejemljivih cenah.« Ob odpiranju prodajalne je najprej spregovoril direktor Trgovskega podjetja Savinja Gregor Verbič, ki je izrazil prepričanje, da je skupni korak Alpine in Savinje pravi, saj si tako eni kot drugi obetamo boljšo prodajo. Vodja maloprodajne mreže Aleš Dolenc je povedal, da je to že šesta prodajalna Alpine v Sloveniji, ki deluje v okviru neke druge firme, pod določenimi pogoji »Prodajalno bomo oskrbovali tako z vso našo obutvijo kot s tisto, ki jo dokupujejo. Zahvaljujem se vsem, ki so pomagali, da smo lahko odprli ta oddelek, tako vodilnim kot ostalim strokovnim delavcem Savinje in Alpine, ki so v rekordno kratkem času uredili vse potrebno.« Prvi kupec v Mozirju je bila gospa Ana France, ki jI je Aleš Dolenc obutev podaril. Čestital ji je tudi direktor Trgovskega podjetja Savinja Gregor Verbič. KflHo umnRjafflo Dubrovniku spet prodajalna Veliko ruševin, malo prometa, volje pa ne manjka Menim, da je pomembna koordinacija v okviru neke "Maloprodajne mreže obisk v prodajalnah. Pred kratkim sem se namenil, da obiščem prodajalne firme Alpina Cro ob obali Jadranskega morja ~~ od Reke do Dubrovnika. Podal sem se po jadranski n^agistrali. Sledove vojnih spopadov je videti od Karlobaga na-prej. Zelo so prizadeta obmorska mesta Sibenik in Zadar pa tudi druga naselja; vse pa je porušeno na območju Maslentce, kjer sem se vračal. V vseh prodajalnah imajo skromen promet; toliko, da ljudje preživijo. Prodajalne na oba-li sicer niso porušene, delajo pa v slabih razmerah, saj povečini elektrike. Iz ogroženih mest Se ljudje v popoldanskem času "množično umikajo, tako da so l^esta prazna. V Zadru je pred kratkim čisto blizu naše prodajalne priletela granata in naredi-la kar veliko jamo. K sreči ni eksplodirala, saj prodajalne ne bi bilo več. Eden mojih osrednjih ciljev je "•'I Dubrovnik. To je sedaj mesto brez turistov, saj za silo deluje en sam hotel. Verjetno ste že slišali, da smo pred časom izgubili lokal, ki smo ga imeli v najemu sedemindvajset let. Krajši čas je bil to poslovni prostor nekega zasebnika, ki pa očitno ni bil posebno reden plačnik. Tako smo sedaj mi sklenili najemno pogodbo. Gre za dobro lokacijo in če se bodo razmere kolikor toliko uredile, bo prodajalna spet lahko uspešno poslovala. Sicer se razmere v prodajalnah Alpine Cro nekoliko popravljajo in promet povečuje, čeprav se ne more primerjati z iztržkom pred vojno. Pomembno pa je, da bi podjetje preživelo, saj skupna prodaja 30.000 parov letno ni zanemarljiva. Delavci se zavedajo, da te težke čase lahko premostijo le s pomočjo Alpine Žiri, sami zaslužijo sicer bistveno manj kot so pred leti, toda pripravljeni so potrpeti. Upam, da nam bo s skupnimi močmi uspelo obdržati podjetje ob določenih racionalizacijah. Bojan KONČAN Večje prilagajanje kupcem »z Alpino sodelujem že nekaj časa, saj smo podobno prodajalno odprli že v Žalcu,« je pripovedoval direktor '•■govskega podjetja METRO v Celju Boštjan Marovt. »Zavedamo se, da bo trgovina morala biti vedno bolj povezana s proizvodnjo. Mislim, da bo tu naš korak pripomo-S^l tudi k povečanju prometa. S povečano ponudbo bi moral priti tudi večji zaslužek tako za proizvajalce kot za nas, ki te Izdelke prodajamo. Menim, da je ta skupna pot zanimiva tu-?' za Alpino, ki ima primerno ponudbo tako ženske kot mo-obutve. Tudi kakovost in cene se mi zdijo sprejemljive. ^cunam, da se bo sodelovanje še naprej uspešno razvijalo.« Tudi v Celju je Alpina pri naši nakupovalki podarila par čevljev. Anica Rohtar je bila z obutvijo zelo zadovoljna. Direktor trgovskega podjetja Metro v Celju in vodja MPM Aleš Dolenc si ogledujeta lepo urejeno prodajalno Poslovodkinja Boža Dordević prav tako ugodno ocenjuje sodelovanje z Alpino. Ob tem pa še pove: »Mislim, da bi morali imeti širšo ponudbo moške elegantne obutve. Tukaj prodajamo tekstilne izdelke, zato je nujno, da imamo temu primerno tudi ponudbo obutve. Renata Henigman. »Ob prodaji zimskih plaščev naj bi na oddelku imeli zimsko obutev. Sicer pa mislim, da imamo preozko ponudbo elegantne moške obutve, prav tako bi morali imeti več čevljev za mladino, pa tudi športne obutve. Kot vidim, ljudje sedaj iščejo čevlje z debelejšimi podplati. Kar zadeva sedanjo ponudbo Alpine, menim, da je preveč v klasično črni in rjavi barvi.« Tudi v tej prodajalni je vodja MPM podaril prvi prodani par, ki ga je kupila Anica Rohtar. Ko smo ji čestitali in zaželeli udobno hojo, je povedala: »Pred časom sem Alpinino obutev že preizkusila in ker imam zelo občutljive noge, so se mi takrat zdele pretrde. Danes sem te čevlje obula in bila sem takoj prijetno presenečena. Zato sem se odločila za nakup. Upam, da bom odslej lahko nosila vašo obutev.« N. P. ^^ovodkinja Boža Đorđević je ob pomoči sodelavke Rena-nenigman prestrigla trak in prodajalna je bila odprta Alpinina prodajalna v Celju je sedaj prenovljena in lepo urejena. RAZGOVOR Zn URCDRIKOVO fflIZO Kako smo letovali v razgovoru so sodelovali: Jernej Stanovnik, Izidor Pro-sen, Barbara Kosmač in Marija Gliha. Razgovor je vodil Nejko Podobnik, zapiske je pripravila Lidija Klemenčič. Delo-življenje: Kje ste letovali? Vaši vtisi o urejenosti, odnosu, cenah, možnostih, ki ste jih imeli? Jernej Stanovnik: Letos smo letovali v Atomskih toplicah v Podčetrtku. Bili smo zadovoljni. Hrana je bila dobra. Tu je možno imeti organizirano prehrano, lahko pa bi kuhali tudi sami. Cene so bile kar solidne. Osebje je povsod zelo prijazno. Vse je tu lepo urejeno. Okolica je primerna za krajše sprehode in izlete. Tako smo si en dan šli ogledat jelene, ki jih imajo v bližini. Sicer pa ima vsako letovišče nekaj dobrih in nekaj slabih strani. V Atomskih tophcah je prikolica že zelo dotrajana, tudi baldahin je bil polomljen. Lansko leto smo letovali v Čatežkih toplicah in moram reči, da je tam kontejner za bivanje mnogo bolj primeren. V prihodnje se bomo najbrž še odločili za tovrstno letovanje. V Atomskih toplicah je okolje mirno in prijazno in prav bi bilo, da bi tam postavili še kakšno prikolico v senci; sedanja namreč stoji na soncu. Marija Gliha: Letovali smo v Čatežkih toplicah. Kamp je zelo lepo urejen, prav tako bazeni, škoda je le, da prikolica stoji na soncu. V Čatežkih toplicah letuje zelo veliko ljudi, ob koncu tedna pa se število še poveča. Osebje je tu prijazno, cene so nekoliko višje od drugih letovišč. Lansko leto smo bili v Moravskih toplicah in bilo je skoraj lepše. V Čatežkih toplicah nas je motilo predvsem to, da smo morali sproti žigosati kartice za bazen. Mislim, da bi v prihodnje morali to urediti drugače. Prikolica je tudi tu dokaj iz-trošena, cena za najem pa je absolutno previsoka. Izidor Presen: Z družino sem letos letoval v Strunjanu. Že na sami poti od doma smo naleteli na neprijetnosti, kajti od Razdrtega do Strunjana smo vozili v koloni. Vendar nam to ni poslabšalo razpoloženja. V Strunjanu je bivanje enkratno. Bungalovi so zelo lepo urejeni, prostorni in primerni za bivanje, tudi za družine z več člani, saj so v bungalo-vu 3 sobe s sanitarijami. Postrežba je bila zelo dobra. Dve dekleti sta zelo hitro in spretno stregli goste, poleg tega pa sta opravljali tudi druga dela. Hrana je bila dobra, pa tudi veliko jo je bilo. Kar nekaj kritike pa si zasluži Počitniško društvo Skofja Loka zaradi zelo slabe organizacije. Na vrtu restavracije namreč stojijo samo štiri mize, tako da smo si stole dobesedno podajali, če smo hoteli malo posedeti v senci. Za otroke bi tu morali urediti peskovnik ali kaj drugega, da se otrok lahko vsaj malo igra. Zelo nas je motilo, da smo morali vsak dan posebej plačevati še prispevek za plažo (300 tolarjev na osebo). To bi vsekakor morali v prihodnje vračunati že v ceno letovanja, ne pa da vsak dan sproti moraš misliti še na to. Tudi zdravniške pomoči tu ni možno dobiti, najbližja je v Izoli ali v Portorožu. Plaža ni najbolje urejena, bazen je vedno prepoln ljudi. Doslej smo že letovali v I^jlju in Lanterni, kjer pa tudi ni najbolj primerno za otroke, saj je do plaže zelo daleč. Za vnaprej še ne vem, kako se bomo odločali, poskušali pa bomo kombinirati letovanje v planinah in na morju, kajti oboje nam je všeč. Barbara Kosmač: Letos sem s svojo družino prvič letovala v Ankaranu. Bili smo zadovoljni. Osebje je tu prijazno, kamp je zelo lepo urejen, prav tako restavracija in bazeni, morje pa je zelo umazano, tako da se v njem nismo kopali. Pogrešali smo senco, pa tudi miza pred prikolico je slaba. Cene so bile, glede na glavno sezono, kar ugodne. Doslej sem letovala s starši in to na otokih, tam je voda mnogo bolj čista. Delo-življenje: Kaj predlagate v prihodnje? Izidor Presen: Prav bi bilo, da bi Alpina še naprej skušala obdržati zmoglji- vosti letovanja. Več vloge bi lahko tu imel sindikat, ki bi te zmogljivosti usklajeval z drugimi. Sicer pa menim, da je tovrstno organizirano letovanje ugodno za vsakega delavca Alpine. Morda bi bilo dobro na tem področju še kaj vložiti in razširiti možnosti. Dobro bi bilo, ko bi poskušali ponovno uvesti tudi enodnevne al| nekajdnevne izlete, kopalne ali druge, kot je to že bilo pred leti. Slovenija je za tovrstna potovanja zelo primerna in lepa. Veliko je ljudi, ki nimajo možnosti oditi na letovanje za ves teden, na take izlete pa bi lahko šli, da bi vsaj kakšen dan pozabili na vsakdanje skrbi. Tudi na tem področju bi moral sindikat odigrati vidnejšo vlogo. Res pa je tudi, da so bili včasih ljudje bolj zainteresirani za take izlete kot danes. Mislim, da ni vzrok samo denar, ampak splošni položaj v državi, saj tudi če si doma, življenje stane, saj je potrebno ravno tako jesti in preživeti. Marija Gliha: Tudi jaz mislim, da bi bilo dobro organizirati take izlete. Ob tem bi povedala, da izbor za letovanje ni najboljši. Po 23 letih dela v Alpini sem letos drugič letovala v njenih zmogljivostih. V prejšnjih letih sem vedno izpadla z liste letovalcev. ZAKUUCEK: Kot kaže, so se razmere spremenile; spremenili so se tudi interesi zaposlenih. Nekdanjih sproščenih sindikalnih izletov in letovanj ni več, pa bi bili morda še vedno lahko. Le odločiti bi se bilo treba. Včasih dobro organiziran oddih pomeni več kot kak tolar. Prav pa je, da Alpina obdrži del skrbi za to, saj vendarle pomeni »investicijo« v ljudi, njihove fizične in umske sposobnosti. Kako smo letovali kocirev/ke novice V mesecu avgustu smo se po kolektivnem dopustu takoj usmerili, glede na izkazane potrebe iz neposredne proizvodnje, v ponovno zaposlovanje delavcev. Tako smo že konec meseca avgusta in začetku meseca septembra zaposlili nekaj Pripravnikov in večje število delavcev — skupaj 24. V tem razdobju je prenehalo delati 14 delavcev. V neposredni proizvodnji v Zireh — predvsem v montažnih oddelkih — so delo nastopili pripravniki: Silva Strel, Boštjan Kavčič, Mojca Jesenko, Zvone Kopač in Tomaž Pivk ter delavci Stanko Jereb, Damijan Poljanšek, Roland Plantan, Andrej Oblak, Danilo Kristan, Raj-ko Mlakar, Andrej Seljak, Vida Kokelj, Peter Kavčič, Damijan Mažgon, Katarina Primožič, Melita Končan, Boštjan Mlakar, Klavdija Pišljar, Damjan Trček, Urška Filipič, Jagoda Nicoletti, Marko Mravlje in Marijo Šu-bic. Z delovnim razmerjem so v tem razdobju prenehali delavci iz proizvodnih oddelkov v Žireh: Janez Bogataj, Alojzija Poljanšek, Marko Trček, Anton Frlic, Dušan Fakin, Izidor Jankovec, Matej Ušeničnik, Peter Mlakar, Bernarda Filipič, Miran Borko in Marjan Speh, iz obrata Col Ivanka Krapež in Suzana Slej ko ter iz obrata Šent-jošt Dominik Malovrh. Irma Dolenec strojništvo oz. elektrotehniko. Konec poletja pa je tudi čas pričetka pripravništva. To je prva stopnica za dolga leta dela in za večino zadnja stopnica, saj je pripravništvo zaključek šole in razen kakšnih redkih seminarjev ali jezikovnih tečajev, ni več veliko interesa za sedenje pri knjigah. Trenutno se je zaključil razpis za poklicno obutveno šolo ob delu, ki bo v Žireh. Odziv je bil kar lep, vendar ---s. Se nekaj trenutkov in štipendijska pogodba bo podpisana. OB VSTOPU NA NOVO ŽIVUENJSKO POT: Sodelavkam Suzani Božič iz obrata Col, Ireni Gabrov-in Albini Celarec, iz obrata Šentjošt in Anki Pregelj, iz ^"^valnice v Žireh, iskreno čestitamo ob sklenitvi zakonske ^1^еге in jim želimo ob vstopu na skupno življenjsko pot razumevanja, sreče in zdravja. OB UPOKOJITVI: Delavcem Ivanki Krapež iz obrata Col, Janezu Bogataju montaže pancarjev, Alojziji Poljanšek, iz oddelka brizga-obutve in Marjanu Spehu, s kontrolne službe, ki so bili ''iaši dolgoletni sodelavci — ob odhodu v pokoj — želimo Predvsem mnogo zdravja, da bi v bodoče užili še mnogo do-predvsem pa veliko zadovoljstva in razumevanja v domačem krogu. Počitnic je konec Da zgornji naslov drži, ne vedo le šolarji, ampak tudi njihovi starši, ki so dodobra izpraznili denarnice in se naho-iščoč učbenike, ki so v knjigarnah pošli, ponatisov pa ni. J^di našim štipendistom in njihovim staršem te skrbi niso P'le prihranjene; tako petinšestdesetim, ki so že štipendisti 'n tistim šestindvajsetim, ki so sklenili pogodbe o štipendi-ranju 2 Alpino na novo. Mislim pa, da jim bo štipendija vsaj Kakšno finančno skrb prihranila, če jim že drugih ne more. Trenutno imamo 91 štipendistov; srednješolci so na Različnih smereh obutvene ou . štirje na dveletnem Krajšanem programu, šest-J^^st na triletnem poklic-izobraževanju in sedemindvajset na tehni-nem. Gimnazijcev je štiri-ajst. Osem višješolcev štu-. usnjarskopredelovalno • . "^ologijo, dva pa ekonomi-i. • visoki šoli jih petnajst . ekonomijo, trije obli-d dva organizacijo (^va pravo, po eden pa počakaj mo do konca, saj ne kaže hvaliti dneva pred večerom. Pomembno je, koliko jih bo uspešno končalo in ne, koliko se jih je prijavilo. In če se znova vrnem k pripravnikom; trenutno jih (pričenja oziroma bodo pričeli v kratkem), 10, kar je v primerjavi s prejšnjimi leti malo, če gledamo le številko, če pa pogledamo strukturo, saj je kar 6 višje in visoko-šolcev, je to izredno veliko, saj so bili največkrat le posa- mezniki, vsi ostali pa s poklicnimi in srednjimi šolami. Če pod vse to potegnem črto, lahko rečem, da je Alpina »svetla luč v mraku« (ne temi) večine ostalih slovenskih podjetij, saj skrbi za dotok izobraženega kadra in tudi za izobraževanje že zaposlenih. Prav je tako, ker na znanju lahko gradimo prihodnost in uspešnost Alpine. Pranja NOVAK V mesecu juliju smo se za vedno poslovili od naše upokojenke Julijane Jesenko iz Nove vasi, ki je že dolgo vrsto let stanovala v Centru slepih v Skofji Loki. Julijana Jesenko je svojo delovno pot v Alpini pričela septembra 1955 in je opravljala delo vse do invalidske upokojitve leta 1965. Vsi ki smo jo poznali, bomo Julijano Jesenko ohranili v dobrem in trajnem spominu. Julijani Jesenko v slovo Francu Nagliču v slovo v mesecu juliju smo izrekli tudi poslednje slovo Francu Nagliču z Jezerske ulice, rojenemu leta 1909. Franc Naglič se je v Alpini kot kvalificiran čevljar zaposlil 1945. leta. Vseskozi je opravljal delo mojstra v montažnih oddelkih. Starostno se je upokojil leta 1964. Dolgoletnega delavca Franca Nagliča, enega prvih delavcev Alpine, bomo ohranili v lepem in trajnem spominu. Razmeroma ugodna ocena letošnje letovalne sezone Se ena poletna sezona se zaključuje. Tudi to pot smo delavcem Alpine omogočili letovanje ob morju in v toplicah, čeprav v precej manjšem obsegu kot prejšnja leta. Naši delavci so letos imeli možnost letovanja v Termah Čatež, Atomskih toplicah v Podčetrtku, Ankaranu, Strunjanu in Maredi. Dve delavki sta se odločili za letovanje v Lanterni pri Poreču. Letovalci so bili v glavnem zadovoljni, najbolj pa tisti, ki so letovali v Čatežu. Tu bi lahko med glavno sezono zapolnili še dve dodatni hišici. Zaradi velikega zanimanja smo tja postavili eno počitniško prikolico, ki pa je bila zasedena le 5 tednov. Vsekakor je udobje v hišici precej večje kot v prikolici, pa tudi cena za najem hišice je nižja kot za prikolico. Da so Terme Čatež glede ponudbe in urejenosti korak pred drugimi, pove tudi podatek, da imamo obe hišici zasedeni že tja do konca oktobra, prav tako pa tudi za božične in novoletne praznike. Manjše zanimanje je bilo za letovanje ob hrvaški obali oz. za Maredo in Lanterno. Medtem, ko smo v Maredi še nekako pokrili glavno sezono, v Lanterni to ni bilo možno. To je bila že tretja zaporedna sezona, ko za Lanterno ni bilo zanimanja, zato smo se odločili, da kontejnerje ponudimo v uporabo delavcem ALPINE-CRO, pod pogojem da imajo delavci ALPINE ZIRI tudi vnaprej prednost letovanja med kolektivnim dopustom. Letovanje v Umagu letos ni bilo organizirano (za nobeno od podjetij, ki imajo tam svoje hišice). Po razgovoru s predstavniki ministrstva za notranje zadeve, ki upravlja ta dom, se tudi za naslednjo sezono ne obeta nič dobrega. Cene za letovanje smo v letošnji sezoni prvič oblikovali tako, da bi v celoti pokrili najem, ki nam ga zaračunajo v posameznih kampih. V začetku so bile na višino cene tudi pripombe, vendar so delavci lahko najem v celoti poravnali z regresom za letovanje. Končna ocena je, da je bilo letovanje letos zadovoljivo. V Sloveniji imamo majhno ponudbo kampov, menim pa, da smo izbrali tiste, ki so med najboljšimi. Cene so bile zmerne, k dobremu počutju pa je velik delež prispevalo tudi toplo in sončno vreme. Mihaela OBLAK Tiskarski škrat noče na dopust v prejšnji številki Delo-življenje se je v članek Begunci v Zireh in skrb zanje, prikradlo več prepisnih napak. Prva je — kako je, če moraš zaradi vojne zapustiti dom. Druga napaka je v drugem odstavku uvodnega teksta, ko bi se stavek moral glasiti: Tudi jaz ne, čeprav smo v času vojne leta 1943 bežali od doma ... Avtorica članka Julijana Klemenčič nas je tudi opozorila, da bi bil podpis pod sliko primernejši, če bi pisalo, da za begunce skrbi ves odbor Krajevne organizacije Rdečega križa. Opravičujemo se! ____Uredništvo Cena, ki jo bomo plačali :a svojo neustvarjalnost, bo naš propad. Carl Rogers Uspešni menežerji bodo tisti, ki se bodo sposobni učiti in se na ustvarjalni način lotiti problemov s katerimi se bodo srečevali. Sir John Har\ aj-Jones Nihče ni sam dovolj pameten. Titus Marccus Plautus še precej časa ne bomo Švica ali Nemčija, potrebujemo pa ukrepe, ki so jih v teh deželah uvajali pred dvajsetimi leti. Anton G ros Uredništvo Aktualni intervju Z magistrsko nalogo v lastno prakso Komaj leto dni je poteklo, ko se je Franci Mlinar odločil za podiplomski študij poslovodenja in organizacije v organizaciji Ekonomske fakultete in Mednarodnega centra za podjetja v družbeni lasti. V rednem roku mu je uspelo opraviti vse izpite in z odliko izdelati magistrsko nalogo. Delo-življenje: Zakaj ste se odločili za ta študij? Franci Mlinar: Za to sta bila dva razloga. Prvi je bil ta, da sem že več let iskal odgovore na določena vprašanja s področja svoje stroke, zlasti financ. Hkrati je bila to priložnost za utrjevanje znanja angleškega jezika. Ko sem omenil vprašanje, ki se mi je zastavljalo že več let nazaj, s kakšno strukturo kapitala naj bi podjetje delalo, da bi dosegali optimalne rezultate, moram povedati, da sem te odgovore iskal tako pri izpopolnjevanju v Angliji in na Nizozemskem, kakor tudi pri bankah, vendar jili nisem dobil. Lahko rečem, da mi je to zadnje šolanje dalo odgovor na to vprašanje in tudi moja magistrska naloga je bila usmerjena prav na to področje. Lahko povem, da je bila doslej v Sloveniji edina naloga, ki je obravnavala to področje, zato je verjetno bila tudi ugodno ocenjena. Bistvo naloge je bil namreč prenos teoretičnih dognanj zahodnega, razvitega sveta na vsakdanjo uporabo v Alpini. Vprašanje, s koliko dolžniškega kapitala naj posluje podjetje in koliko z lastnim kapitalom (na dolgi rok), je vprašanje, ki si ga zastavlja vsako podjetje in tudi mi si ga zastavljamo. Mislim, da naloga postavlja določene odgovore na to vprašanje, saj variantni izračuni pokažejo, ob kakšnih pogojih bi Alpina lahko poslovala najbolj optimalno, kar zadeva strukturo kapitala. Ta odnos, ki ga pokažejo izsledki naloge, lahko vključimo v letne, srednjeročne in dolgoročne plane, ki bi jih podjetje izdelalo. Delo-življenje: Ali je torej možno, da bi to nalogo uporabili v naši Alpi-nini praksi konkretno? Franci Mlinar: Seveda, sam bom to poskušal začeti uporabljati. Pri tem seveda moramo imeti v mislih naše predpise in različne pogoje, v katerih poslujemo, zlasti pogoje, v katerih poslujejo družbena podjetja. Tuja podjetja delujejo na temelju delniških družb, delnic, trga kapitala ipd. Pri nas se tem razmeram in taki praksi šele približujemo. Na vsak način pa bomo v okviru naše plansko analitske službe te izsledke skušali uporabiti tudi v naši Alpinini praksi. Delo-življenje: Kaj pa ste sicer še spoznali? Franci Mlinar: Program šole oz. predmetnik je sestavljen tako, da se srečujemo z vsemi tistimi vprašanji, s katerimi se srečujejo ljudje v podjetjih, od proizvodnje, organizacije, marketinga, kadrovske politike ... Največji poudarek pa je seveda na financah in celovitosti finančno-računovodskega področja. Študij temelji na konkretnih izsledkih iz prakse in tudi vse primere, ki smo jih delali, smo vzeli iz vsakodnevnega življenja. Delo-življenje: Torej vam to pomeni neko vzpodbudo, neko sigurnost za nadaljnje delo? Franci Mlinar: Prav gotovo, skozi študij dobiš potrditev določenih ravnanj že v preteklosti, hkrati pa tudi izhodišča za delo v prihodnje. Prav zato pa je ta študij zelo koristen. Nejko PODOBNIK Iti ^čencem je na začetku šolskega leta spregovoril ravnatelj Slobodan Poljanšek Odprla so se šolska vrata Počitnice so mimo — pričeli snio z delom v novem šolskem letu. Organizacija pouka — enoiz-•Jienski pouk, s tremi oddelki poboljšanega bivanja, ostaja ista v š. 1. 92/93. z dvema izjema-***0. Lanski štirje drugi razredi 'Napredujejo v 3. r., tako da ima-J^o letos štiri tretje razrede (a, "• C, d). Četrti oddelek pričenja s poukom ob 10.45,tako kot lansko Jeto. Poleg štirih tretjih razre-so zaradi visokega števila Učencev letos tudi štirje peti ra-^redi (a, b, o, d), ki so vključeni v predmetni pouk dopoldanske izmene. Zapletov okrog učbenikov pri nas v glavnem ne bo, ker ima šo-a svoj fond učbenikov, ki jih je Podelila učencem za sorazmerno Jiizko kavcijo. Fond učbenikov oomo obdržali toliko časa, do-bodo uporabni. Cena malic bo letos mesečno ,krog 900,00-1.100,00 SIT. Do-°cena bo vsak mesec sproti. Ce-ostalih obrokov še niso zna-dn p:' v prvih šolskih Pouk bo tudi letos potekal v trimestrih. Novost so novembrske počit-nice — 30. oktober do 7. novem-Zimske počitnice bodo kon-^pt)ruarja, začetek marca, in K velikonočne počitnice "Ožično-novoletne počitnice. ^ZGOJNOVARSTVENA ENOTA g Za šolsko leto 1993/94 so star-Д У pomladanskem času (razpis) vel 58 otrok, to pa pomeni sto u preveč glede na naše proda zmogljivosti. V primeru, - sprejmemo vse otroke, bi to je dva oddelka več, kar na razmere, preveč. Rin ЛП smo se, da sprejme-dnH^i s tem da odpiramo no še en jaslični oddelek. Na ta način smo rešili problem vsaj 20 staršem, ki trenutno res nimajo dnevnega varstva. Kljub takšni rešitvi bodo oddelki še vedno zelo natrpani. Poleg tega pa bo oddelek male šole moral gostovati v prostorih šole vsaj za letošnje leto, kar pa pomeni otežkočeno delo vzgojiteljic v tem oddelku. Nujno bo potrebno povečati kadrovsko zasedbo. Vse to potegne za sabo tudi materialne in finančne probleme. Prostor, kjer bo delovala mala šola (vrtca), je potrebno obnoviti, da bo vsaj približno ustrezal pogojem vzgoje in izobraževanja. Letos bo v vrtcu 7 oddelkov, kar pomeni okrog 165 otrok; končno število bo znano 15. septembra. Poleg tega pa bo še oddelek zunanje male šole, ki pa bo delovala tudi v prostorski stiski — letos bo gostovala v prostorih čipkarske šole. INVESTICIJE Na šoli in v vrtcu se iz leta v leto pojavljajo večje potrebe po investicijskem vzdrževanju objektov. Na celotnem objektu so predvidena nujna popravila in dela: — popravilo in antikorozijska zaščita pločevine, žlebov, — menjava oken na stari stavbi (razredna stopnja), — preureditev oz. menjava kotlovnice na kurilno olje. Letos preurejamo tudi okolico šole; nov parkirni prostor med šolo in parkom in večji parkirni prostor za novim delom šole. S tem se bomo izognili stalni gneči pri parkiranju avtomobilov naših delavcev ali pa staršev, ki prihajajo na roditeljske sestanke ali govorilne ure. Slobodan Poljanšek Tudi pri Primožiču nadaljujejo s tradicijo. V začetku septembra so odprli lepo urejeno galerijo starih, evropsko uveljavljenih žirovskih čipk, ki jih je soustvarjal in prodajal znani trgovec Anton Primožič, po katerem se podjetje in galerija tudi imenujeta. Tu je možno naročiti oz. kupiti unikatne čipke po klasičnih ali sodobnih vzorcih, spominke, izdelke okrašene s čipko itd. v gostinskem lokalu Sora v Brekovicah je spet nova razstava. Tokrat je na ogled postavil svoje rezb^arske stvaritve Branko Vegelj. Dela pri gradnji zdravstvenega doma v Žireh gredo h koncu. Kot kaže, bo oktobra že izročen svojemu namenu. OD TU • « « Bo v opuščenem rudniku urana res odlagališče posebnih odpadkov za Slovenijo жш# * # III Tflffl Skupščina Republike je julija lani sprejela zakon o trajnem prenehanju izkoriščanja uranove rude in preprečevanju posledic rudarjenja Rudnika urana Ži-rovski vrh, ki predvideva; — načrtovanje in izvedbo zavarovanja okolja ter objektov pred nevarnostjo za zdravje ljudi — načrtovanje in izvedbo zaprtja objektov — zagotavljanje nadzora nad zavarovanjem okolja — programiranje in uvedbo primernih dejavnosti za zaposlovanje delavcev — spremljanje zdravstvenega stanja delavcev, ki delajo in so delali na delovnih mestih z beni-ficirano delovno dobo. Za uresničitev prej navedenih nalog zakon predvideva sprejem programa izvedbe trajnega prenehanja izkoriščanja uranove rude in preprečevanja posledic rudarjenja v rudniku urana in zagotovitev sredstev za njegovo financiranje. Kakor že tolikokrat doslej, se je tudi na tiskovni konferenci v Skofji Loki, ki jo je pripravila občinska vlada, pokazalo, da se razprava med različnimi interesi (republiškimi oz. občinskimi) začenja brez pravih podlag. V naši občini ugotavljamo, da vlada Republike Slovenije zakona ne uresničuje, saj kljub predlogom Rudnika urana Žirovski vrh in strokovni pripravi programa le-tega še vedno ni sprejela, temveč je ministrstvo za okolje in prostor objavilo v me- шш, secu avgustu dva javna razpisa, v katerih naroča novo revizijo programa in v drugem razpisu dopolnitev programa z nadomestnimi dejavnostmi, t j. predelavo in skladiščenje nevarnih odpadkov, ki jo ministrstvo očitno smatra kot edino možno nadomestno dejavnost na območju rudnika. Očitno ne ministrstvo in ne vlada ne upošteva opozoril rudnika urana in občine, da je bil rudnik zaprt na nenormalen način ter ne zagotavlja sredstev za zavarovanje okolja in ljudi na tem območju, saj je v proračunu zagotovljeno le približno tretjina potrebnih sredstev za nujna dela v letošnjem letu. To praktično pomeni, da so zagotovljena le sredstva za osebne dohodke še zaposlenih delavcev. Kljub zagotovilom ministrstva za okolje in prostor očitno ne upošteva že sprejetih sklepov na zborih občanov in krajevni skupnosti Gorenja vas ter skupščini občine Skofja Loka in njenem izvršnem svetu, ki odločno odklanjajo načrtovanje odlagališč radioaktivnih, posebnih in drugih odpadkov na lokaciji rudnika urana Žirovski vrh, ravno tako pa odklanja predelavo odpadkov na tej lokaciji. Nasprotovanje občine, krajevne skupnosti Gorenja vas in krajanov Poljanske doline temelji na naslednjih argumentih: — celotno območje Poljanske mikroregije in tudi ožje območje RUŽV je relativno gosto naseljeno. Okolje je že sedaj zelo obre- S tiskovne konference o programu v opuščenem rudniku urana: drugi z desne je predsednik IS Skofja Loka Vincen-cij Demšar, prvi z leve predstavnik KS Gorenja vas Jože Bogataj Državni sekretar za varstvo okolja Radovan Tauzes menjeno, zato menijo, da ga ne smemo še dodatno ogrožati, temveč je treba okolje izboljševati. — naravne danosti lokacije; občinska vlada zato meni, da odlagališča posebnih odpadkov absolutno ne dopuščajo, kar dokazuje z naslednjim; Tok zraka se zaradi naravnih danosti usmerja iz dolin Todraž-ce in Brebovščice vzdolž doline proti Gorenji vasi in nato ob So-ri proti Poljanam. V Gorenji vasi imajo kar 20 dni mesečno s temperaturno inverzijo. Poleti traja inverzija 10 ur, pozimi pa 16 ur. Povprečna meja inverzne plasti je na nadmorski višini 500 m nadmorske višine, t.j. nad koto rudniških objektov in naprav. Zaradi tega je tudi jalovišče BORŠT nad dolino. Dejavnosti, ki onesnažujejo zrak, so absolutno neprimerne v dolinskem dnu na višini 416 m. Na osnovi dosedanjih študij, ugotavljajo, da je območje Ži-rovskega vrha s seizmološkega vidika izjemno občutljivo, saj je po podatkih geološkega zavoda na tem območju možno pričakovati potresno aktivnost 9. stopnje. Močna prepokanost kamenin dolgoročno negativno vpliva na stabilnost in predstavlja proste poti za vodo. Naravne in dodatne razpoke predstavljajo spreminjajoče poti za talno vodo. Skladiščenje in predelava odpadkov, ki vsebujejo nevarne snovi, bi tako lahko škodljivo vplivale na površinske in talne vode na tem področju. Mesto Skofja Loka ima na območju Poljanske doline zajetja pitne vode (v Hotovlji), kar predstavlja polovico potrebnih količin za mesto in nanj navezane prebivalce. Nekatere raziskave so pokazale, da območje RUŽV ni primerno za odlaganje celo manj nevarnih odpadkov. Vodstvo občine je zelo začudeno in presenečeno nad načinom, kako se je iskanja najprimernejše lokacije za odlaganje odpadkov lotilo ministrstvo za okolje in prostor. Običajno se je vedno določilo ustrezne kriterije, ki jih mora izpolnjevati lokacija za določen namen, nato pa se je na osnovi izločilnih kriterijev in naravnih danosti izbralo več potencialnih lokacij in na osnovi dodatnih izločilnih kriterijev izbralo optimalno lokacijo. Tako iščejo tudi boljšo lokacijo za komunalno deponijo v Skofji Loki. Izvršni svet občine Skofja Loka zato najodločneje zahteva; — da takoj sprejme program izvedbe trajnega prenehanja izkoriščanja uranove rude in preprečevanja posledic rudarjenja v rudniku urana Žirovski vrh, zlasti tisti del, s katerim bo zagotovljena izvedba nujnih ukrepov za zavarovanje bivalnega okolja. — da vlada najprej izvede zakonsko opredeljeno sanacijo Rudnika urana Žirovski vrh, ter upošteva nedavno sprejeti Zakon o varstvu okolja ter zagotovi sredstva za uresničitev, to je projekta za prenehanje pridobivanja uranove rude in uranovega koncentrata s trajnim zavarovanjem okolja pred posledicami pridobivanja in projekta za trajno prenehanje obratovanja jalovišč, hidrometalurške in jamske jalovine z zavarovanjem okolja in objektov. — Izvršni svet zahteva, da vlada, zlasti ministrstvo za okolje in prostor upošteva lastne predpise in preneha z načrtovanjem odlaganja, predelave in skladiščenja posebnih in radioaktivnih odpadkov na območju rudnika Žirovski vrh. Republiški sekretar za varstvo okolja Radovan Tauzes je povedal, da bodo izvedli dvoje poskusnih skladiščenj posebnih odpadkov ^ob sodelovanju predstavnikov javnosti), nato pa bo padla odložitev o tem, ali bo v rovih rudnika trajno skladišče teh odpadkov. Argumenti ministrstva za okolje so v glavnem naslednji: — RUŽV je edini rudnik v Sloveniji, kamor je možno voziti z navadnimi vozili. Pomembno je, da bi imeli vsak trenutek dostop do skladišča — prav tako naj bi bila dragocena infrastruktura, ki bi jo lahko koristno uporabili pri strokovnem delu skladiščenja in kontrolo dogajanj v skladišču — tu bi bilo lahko odlagališče tako navadnih odpadkov šestih sosednjih občin in skladišče posebnih odpadkov za celotno državo za naslednjih 60 let — prav tako naj bi bila struktura kamenin taka, da skladišče ne bi ogrožalo ne ozračja, ne vode in ne podtalnice — zaposlili bi lahko nekaj sto delavcev. Predstavnik krajevne skupnosti Gorenja vas govori o referendumu, če bo tako, pa tudi o zapori cest... Kako se bodo stvari razvijale naprej, je težko predvideti. Na vsak način pa brez sodelovanja vseh zainteresiranih ne bo šlo. Verjetno se bodo srečali tudi strokovnjaki in njihovi izsledki obeh strani, kar naj bi dalo zadostno podlago za smotrno politično odločanje. Nejko PODOBNIK ^ко se da iz nekdanjih garaž urediti disliontno prodajalno, Mercator KGZ Sora je odprla okusno in tunkcionalno ureje-^ dokazali v Mercator KGZ Sora Žiri. no hranilnico ui za ožjo ponudbo, ki pa bo kupcem vendarle omogočila Kratno nabavo glavnih prehrambenih artiklov po občutno nižji ce-'• fu bodo imeli tudi krompir, jabolka in druge artikle za ozimnico, »_ - P'^'ner, zavoje Ete Kamnik. Nimajo pa suhomesnatih izdelkov, O zelenjave in delikates. _ Obisk prodajalne bo torej kar zanimiv. Prodajalna bo odprta dan od 7.—19. ure, ob sobotah pa od 7,—12. ure. (% V okviru družinskega podjetja je Memet Biliali avgusta odprl prodajalno sadja in zelenjave — v nekdanji trafiki. Zatrjujejo, da so tako po širini ponudbe, kakovosti in cenah konkurenčni vsem ostalim ponudnikom na Žirovskem. ituJt ^ ^ fy}^/*^ "^Јоч^^о^ -/^плЈихЛАМ ф^ л^ /xo^^uiaZ^. ^Ј<аЛи^ zoito. 4Г Jlot^ ^,/Ufu^ /^ ^ ii-.'e^iyal,'^,y^ujJ^ ^^ICLBtJUx/Aa/i^ M fiM ^ ^ y^'^jyW/VV^jL л/- вЛо^' /^UOioiUJ,. (^u>cU^ /у^Оп /Ј^мууг^гХУЈсЛ^ Јгу АЛ<ллХ /^ЈЛ^иЈу"^-^ 4^4 /А^ Ак-г. ^ /Ло^лЈеЈе.^ Jii'/4^yxndu, /Ил*^ х%^ ' - (Хгх^ ^ лпи^у^г^>г^^^, -----^"^«4 nadaljuje s prodajo ostankov materiala v stavbi ',-i-i. (ž?^. Xf^ Prodaja bo ob sredah od 11.—13. ure in od 15.—17. ure in ob petkih od 15.-17. ure. ' r, ■ .;■ ,t—' ■* ■» to k па1 kroj Upajmo, da bomo s povečanjem parkirišča vsaj za nekaj časa odpravili težave pri parkiranju Kot kaže, vendarle zaključujejo zadnjo etapo rekonstrukcije ceste Ziri—Logatec. Ce je to polival no ali graje vredno — glede na način in čas gradnje — presodite sami. Uroš Vehar svetovni viceprvak Na nedavnem svetovnem mladinskem prvenstvu v balinanju v Ljubljani je naša reprezentanca osvojila drugo mesto in srebrno medaljo. V reprezentanci štirih najboljših mladih balinarjev je nastopil tudi naš štependist na gimnaziji v Skofji Loki Uroš Vehar. V tekmovanju se je izkazal kot naš najboljši mož, zlasti v klasičnem balinanju. Kljub temu, da trenira v Skofji Loki, je še vedno član žirovskega kluba. Žirovski balinarji so Urošu ob tem velikem uspehu pripravili prisrčen sprejem. N. P. »Računamo, da bomo zdravstveni dom v 2ireh dokončali do septembra,« je povedal deiovodja Milan Spiček. »Sedaj so poioženi vsi podi, opravljajo se obrtnišica deia; tu delajo — od slikopleskarjev do mizarjev. Kakšnih večjili težav pri gradnji nimamo in upam, da bo tako do konca.« Sicer je vodja gradbišča tudi razkazal prostore. Kot kaže, bomo v Žireh dobili nove, lepe prostore. Zdravniki in ostali bodo imeli tudi nekaj več in bolj primerne prostore; tu bo tudi ginekološka ambulanta, priročna kirurška soba, laboratorij, pa še nekaj drugih pomožnih prostorov. % Ш ALPININA EKIPA SPET ZMAGALA Na četveroboju (Slovenija-ekstrem) v Tacnu pod Šmarno goro je nastopila tudi ekipa Alpine - in zmagala. Kot nam je povedal Stane Stanonik, ki je v ekipi nastopil v gorskem teku, gre za trdo preizkušnjo. Vsaka ekipa nastopi z gorskim tekačem na 10,5 km, veslačem s кгцакот na 3 km, gorskim kolesarjem na 18 km in jadralnim padalcem, ki se mora najprej peš povzpeti na hrib (Grmado) in od tam poleteti na cilj v Tacen. Nastopilo je 13 enakovrednih ekip, zato je uspeh ekipe Alpine še toliko bolj odmeven. »DELO-ŽrVUENJE« je glasilo Alpine Žiri. Ureja ga uredniški odbor: Jana Erznožnik, Bogo Fi-lipič, Helena Kavčič, Slavko Kristan, Tatjana Pirnat, Silva Pivk, Nejko Podobnik — glavni in odgovorni urednik. Naklada: 2.000 izvodov. Fotografija: Brigita Zem-Ijarič. Tisk: Gorenjski tisk Kranj.