C0L03JEVE
inFO^lilACiJE
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE Leto XIV.	FEBRUAR 1985_9 /l 71 A t 0_St. 2 (149)
Boljša organizacija - večji uspehi!
1984. leto bi lahko imenovali leto, ko smo se v SFRJ resno, lotili ureditve našega gospodarstva. Zdravila, s katerimi ga poskušamo urediti — drseči tečaj dinarja, visoke obrestne mere ipd., so pripomogle tudi k našim težavam. Kupci poskušajo na eni strani prevaliti zaloge gotovih izdelkov na nas proizvajalce, medtem ko dobavitelji surovin skušajo iztržiti vse možne bonifikacije (kreditiranje, investicijska sredstva, itd.). Oboje ob našem financiranju zmanjšuje naš dohodek in se izkazuje v drastičnem pomanj-
kanju obratnih sredstev. Ob takih pogojih je fizični obseg proizvodnje nazadoval, kar gre pa kljub temu na račun rekonstrukcije v Smolah, kjer je bil namesto predvidenega izpad znatno večji. Rezultati poslovanja so vseeno ugodni, ker smo ob taki situaciji zmanjšali porabljena sredstva proti celotnemu prihodku v letu 1983 s 83,4 °/o na 78,8 % v letu 1984. To lahko ocenimo kot pozitiven premik v poslovanju delovne organizacije. Kljub ugodnim trendom rasti dohodka, čistega dohodka in poslovnega sklada meni-
mo, da moramo za razrešitev likvidnosti nujno izkoristiti rezerve, ki so v pravočasnem in pravilnem programiranju proizvodnje, s čemer bi dosegli racionalnejšo porabo denarja (deviz, din) in večje e-konomske efekte. Zavedati se moramo, da element drsenja dinarja proti čvrstim valutam ob visokih obrestnih merah pritiska na takšno rešitev. V tej smeri moramo v letu 1985 vložiti maksimalne napore, tako na področju organizacije dela v posameznih sektorjih DO, kot tu-(Nadaljevanje na 2. strani)
Poslovanje v letu 1984
Gospodarska stabilizacija in sporazum z Mednarodnim skladom, sta opredeljevala ukrepe ekonomske politike v preteklem letu, in sicer sta pomembnejša za naše poslovanje bila nedvomno izredno hitro drseči tečaj dinarja, ki je postavil uvoznike surovin pred velike in težke preizkušnje ter visoka rast obrestnih mer za nujno potrebna obratna sredstva, kar je vpliva na vse predelovalce, posebno pa še v industriji smol, barv in lakov v smislu dodatnega obremenjevanja poslovnega rezultata.
Seveda je to dogajanje občutno znižalo fizični obseg proizvodnje pod raven lata 1983 za 2 % v naši DO, vendar moramo ob tem opozoriti na tehtne vzroke, ki so do tega pripeljali. V TOZD Smole je najpomembnejši dejavnik rekonstrukcija kotlovnice in montaža 7. reaktorja v sintezi, kar je pomenilo 28301 znižano proizvodnjo glede na preteklo leto ali padec za 22 %. V TOZD Premazi je fizični obseg kljub vsem težavam povečan za 1970 ton oziroma 8 %.
Finančni rezultati poslovanja kažejo določene kakovostne premike gospodarjenja glede na leto 1983.
(Nadaljevanje s 1. strani)
di nekaterih novih organizacijskih oblikah v DO.
Predlagane organizacijske spremembe, ki so del projektne naloge »Upravljanje razvoja in organizacijske strukture z razvidom del in nalog«, bi zajemale v prvi fazi kolektivni poslovodni organ z naslednjimi področji delovanja:
—	proizvodnja in kratkoročni razvoj (aplikativni)
—	marketing in dolgoročni razvoj
—	organizacija, informatika in splošne zadeve
—	komercialne in finančne posle.
Formirali bi dolgoročni razvoj, o-
ziroma grupo za marketing in vse morebitne spremembe, ki bi olajšale delo delovne organizacij e.
Nadaljevali bi delo na drugih projektih: »Oskrbovanje z materialom« in nujno pospešili delo na »Sistemu kalkulacij«. Nujno je uresničiti program ukrepov za izboljšanje gospodarjenja.
Ob tem ne bi smeli zanemariti vseh možnosti povezave v reproveri-gi, ki bi prinesle racionalnejšo proizvodnjo, menimo, da bi ob krepitvi funkcije DO ob navedenih pogojih lahko obdržali pozitiven trend rasti, ki je bil začet v letu 1984.
M. Koprol
COLOR 2
Celotni prihodek na nivoju DO Color (9.351 mio din) je bil za 63 % večji od doseženega v letu poprej. Istočasno ugotavljamo počasnejše naraščanje porabljenih sredstev (7.368 mio din), ki so bila za 54 % večja od onih v letu 1983.
Iz navedenega izhaja veliko hitrejša rast dohodka (1.982 mio din), ki je bil za 109 % večji kot v preteklem letu.
Čisti dohodek je zabeležil nekaj počasnejšo rast (1.126 mio din) ter je bil za 92 % večji kot v letu poprej. Pri razporejanju čistega dohodka, smo upoštevali priporočila družbenega dogovora in namenili večji delež sredstev za izboljšanje materialne osnove dela v strukturi kot pa za osebne dohodke, tako da ta primerjava kaže, da smo poslovnemu skladu namenili 30,8 % čistega dohodka v letu 1983 in 32 % čistega dohodka v letu 1984.
Tudi skupna poraba je naraščala počasneje od rasti dohodka in čistega dohodka (95 mio din) in je bila presežena za 83 %. Akumulacija je kot rezultat vseh navedenih dosežkov bistveno povečana in znaša 731 mio din ali 106 % več na ravni DO.
TOZD Smole je letos prispeval 2.294 mio din celotnega prihodka ali 43 % več, porabljena sredstva so tudi tu rasla počasneje in dosegla 1.929 mio din in 34 % več, dohodek je znašal 364 mio din in je bil povečan za 109 %, ter čisti dohodek, ki je dosegel 119 mio din, kar je 64 % povečanje glede na leto poprej, kakor tudi občutna rast akumulacije na 56 mio din oziroma 45 % več kot v letu 1983.
V TOZD Premazi je celoten prihodek znašal 6.854 mio din, kar predstavlja 71 % povečanje v primerjavi s preteklim letom pri porabljenih sredstvih 5.388 mio din,
ugotavljamo trend manjše rasti, in sicer za 62 %, kar pa direktno vpliva na ugodne dosežke pri dohodku, ki je bila na ravni 1.465 mio din oziroma 117 % večji, v nekaj manjši meri pa tudi na čisti dohodek, ki je bil 875 mio din oziroma 104 % več. Tukaj moramo poudariti občutno povečanje sredstev za izboljšanje materialne osnove dela, ki so formirana v višini 543 mio din oziroma 132 % več kot v preteklem letu ter akumulacija, ki je bila na nivoju 671 mio din, kar pomeni povečanje za 115 %.
Na ugodnejše rezultate poslovanja kot v preteklem letu so v naj-večji meri vplivala manjša porabljena sredstva, ki beležijo upadanje deleža v strukturi celotnega prihodka iz 83,4 % v letu 1983 na še nesprejemljivih, vendar vseeno bolj zadovoljivih 78,8 % v preteklem letu.
Konvertibilni izvoz v letu 1984 je dosegel 729 mio din in bil presežen za 93 % glede na leto poprej oziroma za 2 % nad obveznostmi, sprejetimi z usklajenim planom SISEOT.
Razpolagalna pravica z devizami je bila na ravni 45,9 % ustvarjenih deviz, vendar so vsi dohodkovni problemi močno bremenili izvozne dosežke ter se že pojavljajo kot omejevalni faktor v nadaljnjem povečanju konvertibilnega izvoza. Potrebna devizna sredstva smo zagotavljali s povezovanjem znotraj reproverige in izven, na podlagi različnih poslovnih aranžmajev.
V	letu 1984 se pojavljajo bistvene spremembe na trgu smol in premaznih sredstev.
V	široki potrošnji opažamo nadaljnji padec kupne moči prebivalstva, blagovni skladi še bolj pritiskajo na trgovce in proizvajalce izdelkov, financiranje zalog postaja pretežko breme za vse udeležence v reproverigi; podobno pa se dogaja tudi pri oskrbovanju industrijskih porabnikov, ki zaradi istih težav naročajo samo najnujnejše količine, zelo previdno ravnajo z zalogami, kar si tudi sami moramo vzeti za zgled in zmanjšati težo o-bresti za vedno manjkajoča obratna sredstva.
Še vedno premalo pozornosti posvečamo našim notranjim rezervam od začetka poslovnega procesa pri ugotavljanju in pravočasnem sporočanju zalog surovin in potreb po repromaterialih, iskanju in izbiri najugodnejšega dobavitelja prlopti-miranju proizvodno tehnoloških procesov ob zagotavljanju stalne potrebne kakovosti izdelkov, prilagajanju proizvodnih receptur vse do uresničevanja prodajnih pogojev zapisanih v letnih pogodbah na koncu procesa, kar vse pelje k boljšemu gospodarjenju in občutnemu naraščanju poslovnih dosežkov.
ZP
OBRAČUN CELOTNEGA PRIHODKA ZA OBDOBJE OD 1.1.-31. 12.1984
Besedilo	TOZD SMOLE	TOZD PREMAZI	DSSS	DO COLOR
CELOTNI PRIHODEK	2,294.261.808,65	6,854.177.631,18	202,825.596,95	9,351.265.036,78
PORABLJENA SREDSTVA	1,929.623.708,29	5,388.987.632,59	50.341.925,95	7,368.953.266,83
DOHODEK	364.638.100,36	1,465.189.998,59	152.483.671,—	1,982.311.769,95
RAZDELITEV DOHODKA PRISP. IZ DOHODKA GLEDE NA OD	10.141,399,50	27.799.087,50	14.359.160,—	52.299.647,—
— prisp. za stanov, gradnjo	1.063.368,50	2.916.446,—	1.576.523,50	5.556.338,—
— za štipendiranje v Lj.-Šiška	317.488,50	864.351,—	428.853,50	1.610.693,—
— komunalnim skupnostim	789.966,—	2.165.672,—	1.080.235,50	4.035.873,50
— zdravstvo	6.400.749,50	17.555.564,50	9.125.787,—	33.082.101,—
— invalid, in pokojninsko zavarovanje	1.229.246,50	3.362.962,50	1.681.678,50	6.273.887,50
— zaposlovanje	151.369,—	415.152,—	207.148,—	773.669,—
— prisp. za požarno varnost	189.211,50	518.939,50	258.934,—	967.085,—
PRISPEVEK IZ DOHODKA GLEDE NA DOHODEK IN DRUGE OSNOVE	13.885.384,—	63.105.770,50	3.831.396,50	80.822.551,—
Prisp. za pospeševanje konvertibilnega deviznega priliva	3.191.340,50	24.076.367,—		27.267.707,50
Prisp. za invalidsko in pokojninsko zavarovanje val. pok.	4.039.398,—	12.289.686,—		16.329.084,—
SIS izobraževanja	4.011.019,50	16.117.090,—	1.740.024,—	21.868.133,50
SIS razisk. znanosti	1.549.711,50	6.227.057,50	667.653,—	8.444.422,—
Prispevek za druge rep. — ostali Prisp. za usposabljanje zemlj. za družb. org. kmetijstva	1.093.914,50	4.395.570,—	966.268,50 457.451,—	966.268,50 5.946.935,50
DAVKI IN PRISPEVKI OD DAVČNE OSNOVE	6.705.502,—	39.067.122,—	1.674.341,—	47.446.965,—
— davki iz dohodka SRS in druge rep.	1.895.362,50	14.985.271,—	1.674.341,—	18.554.974,50
— vodni prispevek	1.089.333,50	8.616.531,—		9.705.864,50
— prisp. za pokrivanje str. elektrogospod. in prem.	653.666,—	3.437.720,—		4.091.386,—
— ŽG ŽTP za pokrivanje infrastrukture	3.067.140,—		12.027.600,—		15.094.740,—
DEL DOHODKA ZA DELOVNO SKUPNOST	63.300.565,50	140.266.310,—		203.566.875,50
— delovne organizacije skup. služb	61.297.349,—	136.181.007,—		197.478.356,—
— za delovno skup. Kemija	2.003.216,50	4.085.303,—		6.088.519,50
DEL DOHODKA ZA DRUGE NAMENE	151.129.846,75	319.195.636,—	1.444.806,—	471.770.288,75
— vodni prispevek (onesnaž. voda)	1.571.202,—	4.039.698,—	20.394,—	5.631.294,—
— članarine	354.991,—	718.945,—	4.786,—	1.078.722,—
— kazni, takse dn sodni stroški	—	640,—	92.978,50	93.618,50
— zavarovalne premije — bančne storitve	973.834,50	6.205.105,50	562.917,50	7.741.857,50
	2.771.352,15	8.249.156,65	11.307,50	11.031.816,50
— povračila stroškov plač. prometa v Jugoslaviji	1.543.303,—	2.949.491,50	156.369,50	4.649.164,50
— za uporabo mestnega zemljišča	566.759,—	1.541.742,50	143.644,—	2.252.145,50
— prisp. SIS za ekonomske odnose s tujino	61.341,50	114.735,50		176.077,—
— obresti	142.208.370,10	291.765.578,35	255,—	433.974.203,45
— financiranje ljudske obrambe	802.204,—	3.223.418,—	335.464,—	4.361.086,—
— nadomestilo OD delavcem, ki v delovnem času opravljajo dolžnosti na področju obrambe	11.115.—		33.535,—	17.860,—	62.510,—
— za zaklonišča	699,50	—	5.986,—	6.685,50
— za štipendije	264.675,—	353.590,—	92.844,—	711.109,—
Cisti dohodek	119.475.402,61	875.756.072,59	131.173.967,50	1,126.405.442,70
RAZDELITEV ČISTEGA DOHODKA ZA — osebne dohodke	76.878.244,50	210.474.032,—	117.613.645,—	404.965.921,50
— za inovacije	10.000,—	—	—	10.000,—
DEL ZA SKUPNO PORABO — druge namene	11.464.800,—	42.285.200,—	8.583.682,50	62.333.682,50
— stanovanjsko izgradnjo	6.801.831,—	21.181.805,—	4.976.640,—	32.960.276,—
SREDSTVA REZERV: del za rezervni sklad	14.585.524,—	58.607.600,—		73.193.124,—
DEL ZA POSLOVNI SKLAD	9.735.003,11	543.207.435,59	—	552.942.438,70
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem za povabilo na srečanje upokojencev, katerega se pa žal zaradi bolezni nisem mogla u-deležiti. Nahajala sem se od 19. decembra 1984 do 18. januarja 1985 na nevrološkem oddelku Kliničnega centra v Ljubljani, zaradi okvare na hrbtenici. Odpuščena sem bila s predlogom za rehabilitaci-
jo v Zdravilišču Laško in čakam na odpoklic. Vaša finančna pomoč mi je bila v teh dneh zelo dobrodošla.
Želim vam še v naprej dosti poslovnih uspehov, saj sem kot vaša upokojenka ponosna na to, da na naših Skromnih temeljih dosegate tako velike uspehe. Lep pozdrav!
Frida Kandus
Zaščitno premazno in konzervirno sredstvo za les.
COLOR 3
		TOZD SMOLE		TOZD PREMAZI	
Naziv	Plačano v letu 1984	Obveznost po ZR 1984	Obveznost 1985	Plačano	Obveznost v letu 1984	po ZR 1984	Obveznost 1985
PLASMAJI IZ POSLOVNEGA SKLADA Združevanje v druge DO po sklepih	19.784.697			94.635.799		
Združevanje v banke	917.632	—	—	2.802.846		
Pogojilo za hitrejši razvoj gospodarsko manj razvitih rep. in pokrajin	14.905.410	(1.861.045)	15.573.204,—	45.429.690	11.885.597	74.297.594
Združevanje v IB	475.836	—		824.992		
NEPOVRATNO ZDRUŽEVANJE IZ ČISTEGA DOHODKA SIS za elektrogosp. od porablj. el. energije	1.868.805				5.977.843		
SIS za gradnjo cest Lj. 5 %	1.046.000	—	1.431.413	14.025.000			25.764.009
SIS za razvoj elektrogosp. 2,11 %	824.818	_	898.589	6.233.638		12.667.256
SIS za razvoj naft. plin 1,87 %	731.000	—	796.380	5.524.598	—	11.229.658
SIS za razvoj cest 3,47 %	1.356.455	—	1.477.775	10.251.527	—	20.838.865
SIS za razv. žel. infrastrukture 2,13 %	832.636		907.107	6.292.724		12.793.361
SIS za razvoj luških zmogljivosti 0,92 %	359.636		391.802	2.717.984		5.523.402
Komunalna skup. Lj. 1,20 % tudi za DSSS SSP			1.302.209	SSP		3.339.806
SIS za komunalno dejavnost 2 % iz SSP		—	715.707	iz SSP	—	12.882.005
IZVLEČEK FINANČNE ANALIZE OD 1. 1. do 31		. 12. 1984			
	Doseženo 1.1.—31.12. ’83	Doseženo 1. L—31. 12. ’84	Indeks 83 = 100	Plan 1984	Indeks plan = 100
TOZD SMOLE					
1. Celotni prihodek	1,609.715.225	2,294.261.809	143	2,807.172.000	82
2. Porabljena sredstva	1,435.637.171	1,929.623.708	134	2,254.536.000	86
3. Dohodek	174.078.054	364.638.100	209	552.636.000	66
4. Cisti dohodek	72.688.118	119.475.403	164	427.575.000	28
Od tega: osebni dohodki	47.798.078	76.888.245	161	66.424.000	116
skupna poraba	10.430.358	18.266.631	175	12.867.000	142
rezervni sklad	6.963.122	14.585.524	209	13.816.000	106
poslovni sklad in za zboljšanje mat. osn. dela	7.496.560	9.735.003	130	334.468.000	3
5. Akumulacija (amort., skladi: PS, RS)	38.769.249	56.373.208	145	382.282.000	15
TOZD PREMAZI					
1. Celotni prihodek	3,999.350.402	6,854.177.631	171	6,925.506.000	99
2. Porabljena sredstva	3,323.730.573	5,388.987.633	162	5,504.387.000	98
3. Dohodek	675.619.829	1,465.189.999	217	1,421.119.000	103
4. Cisti dohodek	428.772.024	875.756.072	204	1,091.001.000	80
Od tega: osebni dohodki	136.334.635	210.474.032	154	187.957.000	112
skupna poraba	31.505.035	63.467.005	201	38.996.000	163
rezervni sklad	27.024.793	58.607.600	217	35.528.000	165
poslovni sklad in za izboljšanje mat. osn. d.	233.908.161	543.207.435	232	828.520.000	66
5. Akumulacija (amort., skladi: PS, RS)	312.214.594	671.880.760	215	937.088.000	72
DSSS					
1. Celotni prihodek	134.025.683	202.825.597	151	187.932.000	108
2. Porabljena sredstva	34.016.027	50.341.926	148	54.238.000	93
3. Dohodek	100.009.656	152.483.671	152	133.694.000	114
4. Cisti dohodek	85.899.149	131.173.968	153	115.506.000	114
Od tega: osebni dohodki	75.711.287	117.613.645	155	102.467.000	115
skupna poraba	10.187.862	13.560.323	133	13.039.000	104
5. Akumulacija (amortizacija)	3.838.623	3.511.309	91	9.081.600	39
DO COLOR					
1. Celotni prihodek	5,743.091.310	9,351.265.037	163	9,920.610.000	94
2. Porabljena sredstva	4,793.383.771	7,368.935.267	154	7,813.161.000	94
3. Dohodek	949.707.539	1,982.311.770	209	2,107.449.000	94
4. Cisti dohodek	587.359.291	1,126.405.443	192	1,634.082.000	69
Od tega: osebni dohodki	259.843.400	404.975.922	156	356.848.000	113
skupna poraba	52.123.255	95.293.959	183	64.902.000	147
rezervni sklad	33.987.915	73.193.124	215	49.344.000	148
poslovni sklad in za zboljšanje mat. osnove dela	241.404.721	552.942.438	229	1,162.988.000	48
5. Akumulacija (amort., skladi: PS, RS)	354.822.406	731.765.277	206	1,328.451.600	55
4 COLOR
Knjižni program
V	letu 1985 bo PD izdala:
—	redno letno zbirko
—	zbirko ljudska knjiga
—	revijo obzornik
—	prvi zvezek ilustriranih Poezij dr. Franceta Prešerna
—	ponatis šestih uspešnic
—	nekaj knjig zunaj zbirk
REDNA LETNA ZBIRKA obsega
letos 7 knjig:
— Prešernov koledar 1986
V	primerjavi s prejšnjimi koledarji bo bolj poudarjen letopisni del z nekaterimi podatki trajnejše vrednosti.
— Polona Škrinjar
GRENKO BRINJE
je povest o kmetu Andreju in njegovem životarjenju na gorenjski kmetiji. V povesti pa zaživijo tudi zemlja, Sava in glen, ki ga Sava prinaša in odnaša. Pri nas je bolj malo tako živo in tako ustvarjalno doživetega napisano o kmečkem človeku, ki postaja tovarniški delavec.
— Tone Peršak
SLEDI
je pripoved o študentovem prizadetem iskanju razlogov za nastanek ljudske pesmi o partizanki, ki je po vojni umorila svojega bivšega tovariša, ker je bolj in bolj deloval proti njeni vesti in njenemu pojmovanju novih odnosov med ljudmi.
— Miloš Mikeln
ZGAGA VOJVODINE KRANJSKE
Slovenski pisatelj, dramatik in satirik nam prinaša s to knjigo vedro branje. Napisal je 13 satir in
humoresk, ki se po tematiki prepletajo in povezujejo. Njihova rdeča nit je raziskovanje in odkrivanje slovenskega narodnega značaja.
— Vitan Mal
BARONOV MLAJŠI BRAT je sodoben mladinski roman, ki ga je pisatelj tudi sam ilustriral. Zelo doživeto obravnava izsek iz sodobnega življenja mestnega otroka in mladostnika.
— Dr. Ivan Sedej STO ZNANIH SLOVENSKIH U-METNIŠKIH SLIK
Knjiga je zasnovana poljudno in obenem strokovno. V njej bo z barvnimi reprodukcijami predstavljenih sto slik ob njih pa bomo zvedeli vse, kar je vredno o tej sliki in avtorju vedeti.
To je prva knjiga iz niza knjig, ki bo izhajal več kot celo desetletje pri Redni letni zbirki. Obravnaval bo domoznanstvo z različnih področij in bo tako bogatil naše družinske knjižnice.
— Dr. Miha Likar LJUDJE PRAVIJO O ZDRAVJU Ta družinski priročnik je napisal zdravnik in izhaja iz ljudskih rekov in »starih resnic«, ki gredo iz roda v rod. Poglavja obravnavajo človeško telo, nego, prehrano, pijačo, bolezen in nezgode. Duhoviti tekst dopolnjujejo zelo posrečene i-lustracije Boža Kosa.
Letošnja zbirka stane v broširani izdaji 1.400 din.
Poverjenik: Anica Petaci (tel. 204)
Del nove računalniške opreme v knjižnici stare tovarne čaka na priključitev na kranjsko centralo
Le opazovali so...
Na cesti je klečal in tipal okoli sebe. Za njim so stali trije avtomobili. Kakšna dva metra stran so ležali naočniki. Ustavil sem, jih pobral, stopil k njemu in mu jih izročil. Posadil jih je na nos, pogledal okrog in začel ponovno raziskovati asfaltna tla.
V svoji površnosti nisem opazil, da je v okviru le ena leča. Druga je torej še vedno nekje na tleh. Našel sem jo in jo malo bolje pogledal. Malo je bila okrušena in zelo debela je bila.
Z obeh strani se je nabralo že precejšnje število avtomobilov, ki so morali ustaviti zaradi nepredvidene ovire na cesti. Noben voznik ni stopil iz avtomobila, le opazovali so. Nekdo je celo zahupal.
Pomagal sem mu vstati. Nerodno mu je bilo, češ gotovo mislijo, da je pijan. Da so mu naočniki zdrsnili z nosu in jih ni mogel najti, ker tako slabo vidi, je še rekel, se zahvalil za pomoč An previdno odšel.
Kakih petinšestdeset jih je imel na plečih.
I. S.
COLOR 5
TABELA po kateri se plačujejo dajatve iz bruto
Zap. št.	Občina	Skupaj iz OD	Prisp. za osnovno izobraž.	Prisp. za kulturo (obč.)	Prisp. za tel. kulturo (obč.) Prisp. za Skupno zdravstveno varstvo		Prisp. za skup. pok. in inv. varstva	Prisp. za otroško varstvo	Prisp. za socialno skrbstvo	Davek občinski	Prisp. za usm. dzob.
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12
1.	Beograd — Rakovica	28,86	3,100	0,810	0,170	8,180	7,350	2,030	0,530	1,100	3,440
2.	Beograd — Stari grad	28,86	3,100	0,810	0,170	8,180	7,350	2,030	0,530	1,100	3,440
3.	Beograd — Voždovac	28,86	3,100	0,810	0,170	8,180	7,350	2,030	0,530	1,100	3,440
4.	Bihač	22,42	4,500	0,340	0,340	1,140	12,540	0,190	0,540	0,100	
5.	Bosanska Krapa	22,60	4,500	0,370	0,200	1,140	12,540	0,260	0,460	0,400	
6.	Čakovec	24,52	4,750	0,510		1,140	12,540	0,700	0,460	1,300	
7.	Domžale	26,69	4,570	0,550	0,420	1,140	12,540	1,480	0,860		
8.	Glogovac	27,21	6,500	1,100	0,500	1,140	12,540	0,500	0,800	1,400	
9.	Istok	24,51	6,000	0,100		1,140	12,540	0,400	0,200	1,400	
10.	Kamnik	26,95	5,680	0,390	0,270	1,140	12,540	1,280	0,720		
11.	Kranj	26,15	4,750	0,680	0,470	1,140	12,540	1,260	0,780		
12.	Križevci	23,72	4,650	0,310		1,140	12,540	0,560	0,750	0,800	
13.	Ljubljana — Bežigrad	27,94	5,000	1,220	0,490	1,140	12,540	1,930	0,740	0,250	
14.	Ljubljana — Center	27,94	5,000	1,220	0,490	0,140	12,540	1,930	0,740	0,250	
15.	Ljubljana — Moste	27,94	5,000	1,220	0,490	0,140	12,540	1,930	0,740	0,250	
16.	Ljubljana — šiška	27,94	5,000	1,220	0,490	0,140	12,540	1,930	0,740	0,250	
17.	Ljubljana Vič — Rudnik	27,94	5,000	1,220	0,490	0,140	12,540	1,930	0,740	0,250	
18.	Murska Sobota	26,91	4,940	0,370	0,280	1,140	12,540	1,560	1,050	0,150	
19.	Pula	30,316	4,350	0,640		8,100	12,500	0,916	0,600	0,670	
20.	Radovljica	27,53	6,230	0,340	0,460	1,140	12,540	1,160	0,830		
21.	Rijeka	31,24	4,300	0,800		8,100	12,500	0,700	0,700	1,600	
22.	Ribnica	27,87	6,200	0,320	0,430	1,140	12,540	1,330	0,730	0,350	
23.	Srbica	26,31	6,500	0,600	0,200	1,140	12,540	0,400	0,800	1,400	
24.	Sarajevo — Center	27,42	2,750	0,690	0,330	8,900	11,660	0,280		0,920	
25.	Split	30,18	4,500	0,910		8,100	12,500	0,700	0,850	0,200	
26.	Skopje — Center	25,98	3,900			6,000	10,500	1,400			
27.	Škofja Loka	29,09	6,960	0,590	0,590	1,140	12,540	1,220	0,860	0,350	
28.	Tržič	26,91	4,500	0,520	0,490	1,140	12,540	1,670	1,020		
29.	Teslič	23,54	4,500	0,080	0,300	1,140	12,540	0,600	0,450	1,200	
30.	Voždovac	28,86	3,100	0,810	0,170	8,180	7,350	2,030	0,530	1,100	3,440
31.	Virovitiica	25,41	5,050	0,460		1,140	12,540	0,600	1,150	1,500	
32.	Zagreb — Center	27,179	3,990	1,114		3,923	12,500	1,171	0,741	1,000	
Iz tabele je razvidno komu in koliko procentov od za financiranje splošnih družbenih potreb v družbeno nostih na področju družbenih dejavnosti.
bmto^ osebnih dohodkov za redno delo bomo plačevali političnih skupnostih in samoupravnih interesnih skup-
Obratna zobozdravstvena ambulanta bo!
Že nekaj časa se sindikat ukvarja z vprašanjem, kdaj bomo prišli do obratne zobozdravstvene ambulante. Zgrajen je bil zdravstveni dom, ki ima čudovite prostore, toda kaj, ko ti še niso v celoti izkoriščeni.
In da bi zapolnili to vrzel, so se naše strokovne službe z delavci sosednih delovnih organizacij na področju Medvod dogovarjale, da bi s skupnimi močmi uspeli in pridobili obratno zobozdravstveno ambulanto. Vsi tudi vemo, da je čakalna doba v zobozdravstvu zelo dolga, veliko predolga, da bi posameznik uspešno in hitro rešil svoje težave z zobmi.
COLOR6
Uspelo nam je! Tako smo tri delovne organizacije (AERO, DONIT in COLOR) sklenile z zdravstvenim domom Ljubljana, TOZD osnovnega zdravstvenega varstva Šiška, pogodbo o ustanovitvi in delovanju zobozdravstvene ambulante Medvode.
Team v sestavi: zobozdravnik, sestra in zobotehnik bo pričel s svojim delom v začetku marca (točen datum bomo sporočili naknadno). Izvajalec — torej zdravstveni dom — bo opravljal zobozdravstvene Storitve v ordinaciji in sicer petkrat tedensko t. j.:
—	ponedeljek, torek, četrtek — popoldne
—	sreda, petek — dopoldne in zadnja sobota v mesecu.
Zobozdravstvena ekipa bo delala samo za delavce, ki imajo sklenjeno delovno razmerje v omenjenih organizacijah.
Izvajalec je dolžan opravljati zobozdravstvene storitve s področja kurative in preventive in zaračunati skladno z zakonom participacijo za opravljene storitve posameznemu delavcu.
Upamo, da bomo tako naredili korak naprej k izboljšanju zobozdravstvenih storitev. Na ta način se nam nudi možnost, da hitreje rešimo probleme oz. težave, ki jih i-mamo z zobmi (to velja le za tiste, ki te težave imajo).
Zobozdravstvenemu teamu želimo uspešen začetek dela.
osebnih dohodkov od 1.1.1985 dalje
Brisp. za vode	Brisp. za zaposilov.	Brisp. za solidar.	Brisp. posehni republiki	Brisp. za skrb. otroš. varstva	Brisp. za obč. skrb. otr. var.	Davek skupnosti občine	Brisp. za kult. rep.	Brisp. za republiško blag. rez.	Brisp. za občinsko blag. rez.	Brispevek pos. obč.	Brisp. za izobr. republiški	Davek republiški Brisp. za razšir. mater. osn. zdravstva
13	14	15	16	17	18	19	20	21	22	23	24	25	26
0,350	0,200	0,600	1,000									
0,350	0,200	0,600	1,000									
0,350	0,200	0,600	1,000									
		0,600		1,100	1,030							
		0,600		1,100	1,030							
		0,600		1,100	1,030	0,150	0,240					
		0,600	0,400	1,100	1,030		0,500	0,400	0,500	0,600		
		0,600		1,100	1,030							
		0,600		1,100	1,030							
		0,600	0,400	1,100	1,030		0,500	0,400	0,300	0,600		
		0,600	0,400	1,100	1,030		0,500		0,500	0,500		
		0,600		1,100	1,030		0,240					
		0,600	0,400	1,100	1,030		0,500	0,400		0,600		
		0,600	0,400	1,100	1,030		0,500	0,400		0,600		
		0,600	0,400	1,100	1,030		0,500	0,400		0,600		
		0,600	0,400	1,100	1,030		0,500	0,400		0,600		
		0,600	0,400	1,100	1,030		0,500	0,400		0,600		
		0,600	0,400	1,100	1,030		0,500	0,400		0,850		
		0,600		1,400		0,300	0,240					
		0,600	0,400	1,100	1,030		0,500	0,400		0,800		
		0,600		1,400		0,300	0,240					
		0,600	0,400	1,100	1,030		0,500	0,400	0,200	0,600		
		0,600		1,100	1,030							
		0,600		1,000	0,290							
		0,600		1,400		0,180	0,240					
	0,350	0,600		1,350							0,800	0,900	0,180
		0,600	0,400	1,100	1,030		0,500		0,150	0,800		
		0,600	0,400	1,100	1,030		0,500	0,400	0,250	0,750		
		0,600		1,100	1,030							
0,350	0,200	0,600	1,000									
		0,600		1,100	1,030		0,240					
		0,600		1,400		0,500	0,240					
Stopnje se med letom tudi spreminjajo glede na sklepe posameznih SIS in DPS.
Stopnje prispevkov in davkov so različne glede na sklepe posameznih SIS na ravni občine oziroma republike. S koiizijskim zakonom je tudi uzakonjeno, da se plačujejo prispevki nekaterih po stopnjah, ki veljajo na sedežu DO, drugi pa se plačujejo glede na stalno bivališče delavca oziroma njegove ožje družine.
FRS — 2. I.
Povečanje stanovanjskih anuitet za stanovanjska posojila
Povečanje cen stanovanjske gradnje je močno razvrednotilo anuitete starih stanovanjskih posojil tako, da nekatere ne krijejo niti stroškov plačilnega prometa in avtomatske obdelave dokumentov, ki že presegajo 50 din po posamezni postavki. V temeljnih bankah Ljubljanske banke v Sloveniji je skoraj 50 % posojil, pni katerih je mesečna anuiteta nižja od 500.— din, od tega pa polovica z mesečnimi a-nuitetami nižjimi od 200 din.
Navedeno dejstvo je vzrok, da je Ljubljanska banka — Stanovanjsko ^komunalna banka Ljubljana, pričela z akcijo za povečanje minimal-
nih mesečnih anuitet za stanovanjska posojila. V akciji je predvideno tudi poplačilo posojil z nižjim stanjem.
Predlog za povečanje posojil oz. poplačilo posojila je na 24. redni seji obravnaval tudi odbor za družbeni standard. Člani odbora priporočajo, da se tisti delavci, ki odplačujejo minimalne mesečne anuitete oz. je njihovo stanje posojil nizko, vključijo v akcijo Ljubljanske banke — Stanovanj sko-komunalne banke in se pač po svojih možnostih odločijo povečati mesečno anuiteto oz. se odločijo za poplačilo posojila.
To je le načelna informacija. V kolikor želite podrobnejše informacije, jih lahko dobite v spl. sektorju osebno, ali pa po telefonu int. št. 221.
Urška Jenko
C.OLOR 7
Samo iz stvarnih osnov do stvarnih ciljev
Pred menoj je obširno besedilo zadnjega biltena »Kemije«, ki se v osemnajstih poglavjih loteva usmeritve razvoja SOZD »KEMIJA« v obdobju od leta 1986 do 1990. Naslovni uvodnik povzema programski izvleček, ki posreduje nekaj več kot obetavnih številk, ki naj bi jih dosegli do leta 1990 in pa vrsto oštevilčenih nalog, ki veljajo za vsako leto.
Tako naj bi s programsko 5-letko v zadnjem njenem'letu dosegli za 450 milijonov dolarjev izvoza, od tega 330 milijonov na konvertibilni trg. Pri naložbah v osnovna sredstva je govor o 18 milijardah din, rast produktivnosti naj bi znašala 14 °/o, letno, kar je znatno več od republiških predvidevanj, realni osebni dohodki na zaposlenega pa naj bi bili letno večji za 5 % (republiška formula omenja rast sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v višini 90 % celotne rasti dohodka). Usmeritveni kažipot zaključuje še z nekaj optimističnimi podatki o novih produktivnih delovnih mestih, deležu celotnega prihodka za raziskave in razvoj ter razvoj informatike.
Pogumnim in zanosnim številkam ni nazadnje kaj očitati, saj gre v zasnovi pravzaprav tudi za zagonsko energijo, za motiviranje vseh udeležencev, pred katere so cilji postavljeni. Vendar tu gre za nekaj drugega. Gre za pogoje, za u-sposobljenost, kako zastavljene cilje doseči ali se jim vsaj močno približati. Tudi v športnem svetu se amaterji in profesionalci ubadajo z magičnimi številkami dosežkov človeške zmogljivosti ter zato tem stremljenjem podrejajo vse svoje obnašanje. Zdi se mi, da v našem primeru ni vse tako, da smo daleč od kondicijskih priprav in da na tehtnici enega in drugega deklarativni zapisi močno pretehtajo stvarne možnosti.
To mi je prihajalo na misel ob prebiranju velikega števila zadolžitev, planskih obveznosti in nalog, ki jih našteva omenjena publikacija. Menim, da gre pri posameznih opredelitvah za nedorečena in pomanjkljiva zapisovanja, ki celotnemu gradivo odvzemajo tehtnost in prepričljivost.
Tako npr. v poglavju o ciljih srednjeročnega razvoja beremo, da »bomo opuščali proizvodnjo masovnih, nezahtevnih proizvodov z nizko stopnjo inovacijskega znanja in se usmerili v nove razvojno intenzivne programe, ki zahtevajo veliko znanja, manj surovin in energije ter živega dela. »Vemo pa, da sodobne industrije tako imenovanih razvitih gospodarstev z dovršenimi proizvodnimi sredstvi in dovršeno tehnologijo zagotavljajo masovno proizvodnjo, ker je le z masovno
proizvodnjo možno kriti masovne potrebe. Iz masovne proizvodnje, ki je hkrati ekonomična in rentabilna se stekajo sredstva za nove, razvojno intenzivne programe, ki zahtevajo veliko znanja, vendar še vedno vezanega na (najboljše) surovine in energijo. Vsa tehnologija stremi za poenostavljanjem proizvodnih procesov ter s postavljanjem norm za prvi, poskusni proizvod že postavlja tračnice za masovno proizvodnjo. Masovni proizvodnji bi se raje ne odrekali, storiti bi morali vse, da se v tržni naravnanosti dokopljemo do spoznanj, kje bi se ji dalo v čimvečji meri slediti. Ni pa oporekati, da bodo vštric z masovno proizvodnjo, delovale tudi specialne proizvodnje za specialne proizvode, za specialne potrebe, t. j. potrebe, ki ne bodo masovne.
Ena od nadaljnjih nalog srednjeročnega razvoja naj bi bila tudi delitev dela in specializacija med članicami. Če so kreatorji POLI-KEM v nečem imeli prav, ne glede na končni fiasko celotnega pod-vzetja, je prav v tem, da so se že od vsega začetka lotili zadeve s prave strani. Saj so, vsaj kar se barvarjev in smolarjev tiče, žival zagrabili za roge. Začeli so na začetku, pri izkopu, kjer naj bi se zabetonirali temelji skupne zgradbe. Delitev programa, specializacija znotraj istovrstnih nosilcev proizvodenj, iz tega osnovnega izhodišča lahko poteka razreševanje vseh o-stalih dejavnosti, ki v nasprotnem primeru visijo v zraku in so kontradiktornost k vsemu programiranemu. Vse zamisli o skupnih nastopih na področju nabave, proda-
^HEfnu^
1986	_
1990
^Hemu^ __
1986
1990
1986
1990	”
1986
1990
^HEfnu^
1986
1990
^HEfnu^
1986
1990
1986	-
1990
_
1986	_
1990
^Hsrnu^
1986 , nemi*) 1986,4enu1 1986 , hbw»*) 1986 , HEmuq 1990 VV 1990 V1990 VV 1990 W
- DVAKRATNO POVEČANJE DOHODKA DO LETA 1990 V PETIH LETIH 450 MIO $ IZVOZA (330 MIO S NA KONVERTIBILNI TRG)
ZA NALOŽBE V OSNOVNA SREDSTVA 18 MILIJARD DIN (po cenah 1984)
RAST PRODUKTIVNOSTI 14% LETNO
1986
1990
^HEmu^
Arbo, Belinka, Color, Donit, Helios, Ilirija-Vedrog, Jub, Yugocryl, Melamin, Polikem-trgovina, Teol
REALNI OSEBNI DOHODKI NA ZAPOSLENEGA VEČJI 5% LETNO DO LETA 1990 TISOČ NOVIH PRODUKTIVNIH DELOVNIH MEST 15% DELAVCEV Z VIŠJO IN VISOKO IZOBRAZBO 3% CELOTNEGA PRIHODKA ZA RAZISKAVE IN RAZVOJ ZA RAZVOJ INFORMATIKE NAJMANJ 0,6% CELOTNEGA PRIHODKA
1986
1990
^KEfTWp
1986
1990
1986
1990
^Hsnu^
1986
1990
^KEmu^
1986
1990
^«enu^
1986
1990
O
1986
1990
^HETru^
1986
1990
^H©nu^
86
90
e?
3886	1986	1986,-«”1 1986 .«»1 1986
COLOR 8
je uvoza in izvoza, načrtovanja proizvodov so spričo nerešenosti primarne naloge slalomsko količje v bregu brez snega. En sam živ primerček iz vsakdanje prakse, ko je ena od članic apelirala na druge, naj bi na določenem sejmu ne propagirale določenega blaga, ker bo blago reklamirala ona in bi podvajanje ponudbe pomenilo idejno zmedo, kaže, kolikšno stihijo poraja deklarativnost, ki ni uspela pripraviti elementarnih pogojev, za možno dosezanje ciljev. Sele ko so stvari postavljene vsaka na svoje mesto, je možno načrtovati, kaj šele graditi. Kocke za otroško slikanico imajo vsaka svoj izrez, samo v logični povezavi so slika.
V razvoju proizvodnih programov je tudi govora o prednostnih izvoznih nosilcih, med katerimi nahajamo tudi premazna sredstva. V vsej dosedanji praksi, ki nam jo je svetovna statistika v celoti potrjevala, smo zatrjevali, da premazna sredstva niso tipično izvozno blago, prav nasprotno, da gre v večini primerov za največ 5—10 % dosežene realizacije in da so po vlogi namenjena ostalim industrijam, da le-te lahko izvažajo. V določeni meri to ne velja za klirin-
ško logiko, ki se skozi blagovne liste in meddržavne sporazume u-kvarja z vsakoletnimi bolj ali manj logičnimi materiali in ni redek pojav, da določeno do včeraj se masovno predvideno blago na mah izostane.
Tudi prednostna razvojna usmeritev, ki zadeva proizvodnjo praškastih premazov, zaupanih v reševanje dvema organizacijama za proizvodnjo premaznih sredstev — Co-lorju in Heliosu, trči ob že obravnavano temo delitve proizvodnih programov, saj ta predvidena proizvodna zvrst in takšnih in podobnih vzrokov v ožjih razvojnih programih vegetira že skoraj dve desetletji, medtem pa manjša jugoslovanska enota blago že izdeluje. Zdi se mi, da zato na tak način zastavljene naloge, ne zaslužijo svojega mesta v realističnem razvojnem programu.
Kar zadeva razvrščanje držav v prioritetne grupe, računajoč z možnostmi v okviru mednarodne menjave, bi bilo nemara LR Kitajsko, ne glede na trenutne dosežke, pač pa skladno obstoječim trendom, uvrstiti v prvo grupo, Ciper in Grčijo pa najmanj v drugo.
V	zaključnem, devetem poglavju usmeritve razvoja, se le-ta znova opredeljuje za »skupno poslovno politiko«, za »optimalno organizirano skupno prodajo«(!), »skupno nabavo in uvoz« in podobno. Brez razčiščenih pojmov, kaj kdo dela in brez sistemske rešitve formalne oblike poslovne organiziranosti treh ali celo štirih barvarjev in smolarjev znotraj sozdovske strehe (kolikor seveda za taka razmišljanja resnično in iskreno gre), gre za klobuk brez glave in rezultati ne morejo biti drugačni, kot so. Enako obarvana je slednjič tudi razvojna pot proizvajalcev barv in lakov ter smolarjev, ki si svoje perspektivne programe do leta 1990 enačbeno podvajajo ter tako tudi uradno(!), ne glede na deklaracijo, koračijo vsak po svoje.
Velike asociacije po svetu pričajo, da za velike dosežke in poslovne uspehe ne more biti drobnjakarstva, da industrija ni obrt in drobno gospodarstvo, da gre v tem primeru za dve logiki in da v sodobnih oblikah trženja ne gre brez povezovanja, načrtovanja, združevanja dela in sredstev in da se samo na ta način gospodarstvo lahko otrese inflacije stroškov, ki nas v lestvici primerjave ekonomij potiskajo k dnu. Zato »Kemija« kot zamisel ima, kot pravimo, svoj raison d’etre, toda preden se lotevaš strehe, moraš prej pripraviti še mnogokaj drugega.	S. Sedlak
Ali želiš postati voznik viličarja?
To možnost ti nudi Zavod za tehnično izobraževanje, ki skozi celo leto prireja tečaje. Tečaj je v popoldanskem času vsak dan razen sobot in nedelj od 15.30 do 19.30, obsega pa 120 ur.
Pogoj za udeležbo na tečaju je najmanj dokončanih šest razredov osnovne šole. Udeleženci morajo predložiti fotokopijo vozniškega dovoljenja B kategorije ali zdravniško spričevalo o sposobnosti za dela in naloge voznika viličarja.
Istočasno vas obveščamo, da so člani IO OOZSS TOZD Smole na svoji seji, dne 31. 8. 1984, razpravljali o delavcih — viličaristih in sprejeli naslednji sklep:
V	zadnjem času se dogaja, da v posameznih izmenah ni na razpolago voznika viličarja oz. da delavci, ki imajo izpiit za viličarista nočejo opravljati dela viličarista. Zaradi tega IO OOS predlaga, da se reši problem tako, da se organizira tečaj za viličariste in s tem poveča število delavcev z izpitom za viličarista.
Vabimo vas, da se v čimvečjem številu udeležite tečaja. Prijave sprejema kadrovski oddelek do vključno 15. 3. 1985.	M. B.
Prijave za letovanje v Čateških toplicah v letu 1985
Avtokamp TERME ČATEŽ prične s poslovanjem vsako leto 15. 4. in je odprt do 15. 10. Zato smo se odločili, da prijave za letovanje v toplicah zberemo mesec dni prej kot za letovanje na morju. V avtokampu imamo eno počitniško prikolico in en kontejner. Glede na interes delavcev v preteklem letu bi bilo smiselno planirati nakup in postavitev vsaj še enega kontejnerja. Pričakujemo vaše pobude in predloge.
Odbor za družbeni standard bo razporedil prijavljene delavce v naslednje termine:
—	od 1. do 11.,
—	od 11. do 21. in
—	od 21. do 1. v naslednjem mesecu.
Navedite vsaj dva možna termina. Prijave oddajte v kadrovsko-sploš-ni sektor do vključno 15. 3. 1985.
O višini prispevkov za letovanje v letu 1985 odbor za družbeni standard še ni odločal. Cene bodo objavljene v naslednji številki Colorjevih informacij.
PRIJAVA
Podpisani ..................................... se prijavljam za letovanje
v Čateških toplicah v času od ................. do ................, oziroma
od ............... do.................
V	letu 1984 SEM — NISEM letoval v Colorjevih počitniških enotah. (Ustrezno obkrožite!)
Če ste letovali, navedite:
V	katerem kraju? .............................. V času od ....-............
do.................
Datum:
Podpis:
COLOR 9
Zakaj nisem vedel ?
»Spet ste prav na tihem imeli razpis za kredite!« Očitek, ki bi človeka iz groba vrgel, kaj šele izza pisalne mize, ob dejstvu, da vsako pomembno obvestilo, razpis, rezultate itd. ciklostira Rozka v kilogramih (pa tudi milijonih — cena papirja narašča tako hitro, da bi bila informacija v trenutku, ko to prebirate, ie zgodovinskega značaja).
Kadar ni možno obveščanje preko glasila delovne organizacije (Colorjeve informacije izidejo enkrat mesečno), uporabljamo v ta namen oglasne deske, obvestila v jedilnicah po mizah, preko evidentičark itd.
V katerem grmu torej tiči zajec?
Če je na mizi v jedilnici ali na oglasni deski obvestilo, ki me NE ZANIMA, poteka stvar prav idealno. Kadar pa je to razpis za kredite, obvestilo o
razporedu letovanj in podobno, pa mirno spravim papir v žep. Kdo bi tratil čas in iskal drugega v splošnem sektorju ali na drugih mestih — tajništvih?
ALI JE POTREBNA RAZLAGA O TEM, KAJ S TAKIM MALOMARNIM DEJANJEM NAPRAVIM SODELAVCU?
Naša komunikativnost običajno pade na izpitu, če je potrebno obvestiti sodelavca, ki je na dopustu ali bolniški, ali sodelavca, ki ne hodi na malico v jedilnico, pa je morda prezrl tudi oglasno desko. Še toliko bolj žalostno je, če se zavestno, zaradi kakršnihkoli razlogov o tem ne bi pogovarjali.
Kje in kako si bomo zagotovili dobro obveščenost? V svoji delovni skupini.
Pa brez zamere!
Marjeta Štrukelj
TRNOVEC
Prijetno srečanje z dr. Franjo
PRAVNI KOTIČEK
Začetek
disciplinskega
postopka
Ali disciplinska komisija lahko začne postopek na pobudo posameznega delavca?
Pismeno pobudo za uvedbo disciplinskega postopka lahko po določilih zakona o delovnih razmerjih in samoupravnega splošnega akta poda vsak delavec. Vendar se na podlagi te pobude disciplinski postopek ne more začeti. Pobude ne smemo enačiti z zahtevo za uvedbo postopka, ki jo lahko poda le tisti organ, ki ga določa zakon oz. samoupravni splošni akt. Ti organi so lahko delavski svet, individualni poslovodni organ, organ samoupravne delavske kontrole, delni zbor delavcev, sindikat, družbeni pravobranilec samoupravljanja ali pristojni organ družbeno-politične skupnosti.
Pobuda za uvedbo disciplinskega postopka pomeni prijavo posameznega delavca, da je bila storjena kršitev delovne obveznosti ali delovne discipline, s pobudo pa se obvesti organ, ki je pooblaščen disciplinski postopek začeti, oziroma podati zahtevo, da se disciplinski postopek začne.
Organ, ki prejme pobudo, jo je dolžan obravnavati in s svojo odločitvijo seznaniti delavca. Dolžnost podati zahtevo po prejeti prijavi je izrecno navedena v 31. členu pravilnika o disciplinski in odškodninski odgovornosti.
J. T.
RAZKLADANJE ŽELEZNIŠKIH VAGONOV
Uredba o obveznem roku, v katerem morajo OZD, ki uporabljajo za prevoz blaga železniške prevozne storitve, naložiti oziroma razložiti blago (Uradni list SFRJ št. 68/84), določa, da morajo OZD, ki uporabljajo v svojem imenu in za svoj račun ali v svojem imenu in za tuj račun, za prevoz blaga železniške prevozne storitve, razložiti oziroma naložiti blago v šestih urah po prejemu obvestila, da jim je prevozno sredstvo na razpolago na razkladalnem oziroma nakladalnem mestu.
J. T.
COLOR 10
Tonetu Polenšku iz Trnovca 16 pod Katarino, borcu Jurišnega bataljona 31. divizije, se je lepega jesenskega popoldneva uresničila dolgoletna želja. Na svojem domu je s svojimi domačimi in soborci pozdravil zdravnico dr. Franjo, ki ji, kot sam pravi, dolguje življenje.
Tone je bil 16. marca 1945 v Ko-čevšu pri Vojskem v boju proti sovražniku hudo ranjen. Tedaj je sovražnik močno pritiskal iz Idrije, da bi prodrl na osvobojeno Voj-skarsko planoto in naprej v Trnovski gozd. To so bili začetki zadnje sovražnikove ofenzive, kd je imela za cilj uničiti Deveti korpus. Zato nam je bilo zabičano, da zadržimo sovražnika za vsako ceno. Komandant Tarzan je zgodaj zjutraj razporedil svojo enoto in posebno nalogo določil skupini, v kateri je bil tudi Tone. Ta je morala preprečiti, da sovražnik ne bi udaril v bok ali hrbet. Po kratkem zatišju se je začel bojni ples. Močna nemška kolona se je bližala po cesti izza ovinka. Pritajili smo se v snegu dn vsak je meril svojega. Na ukaz smo sprožili. V koloni je nastala zmeda. Presenečena Nemci niso utegnili pobrati ranjenih in mrtvih. Zavladal je kratek predah, ki ga je izkoristil naj mlajši, petnajstletni Jožko Mrak. Za vsako ceno je hotel priti do mrtvega Nemca in dobiti brzostrelko. Počasi se je plazil po snegu, toda Nemci niso bili slepi. Nenadoma se vsuje nanj svinec. Bolničarka
Balina ga je ob našem varstvu vsega okrvavljenega spravila na varno.
Tone je s svojimi tovariši budno opazoval teren pod seboj. Sovražnik je iskal stransko pot za preboj. Z Nikove je začel pritiskati z minometom. Mine so treskale v vrhove. Ena je udarila v mitralješko gnezdo. Na vznetini je zavladalo zatišje. Po Tarzanovem ukazu sva z Ažmanom hitela na vzpetino. Borci so ležali vsi okrvavljeni v snegu. Med njimi je negibno ležal Tone, ki je imel razparan trebuh. Nekateri so prosili za milostni strel.
Ko smo se v mraku poslavljali od ranjencev in jih izročali teren-cem, je v njihovih očeh zavladala žalost. Spletale so se jim misli o včerajšnjem dnevu in le megleno so verjeli v jutrišnjega. Tonetove misli so hitele v Ločnico. Med razmišljanjem je omedlel. Premikanje sanik ga je zdramilo. Nad seboj je zagledal neznane obraze, v nos mu je udaril poseben vonj. Zaspi. Zdravnik mu za frontno črto reže in šiva tkivo in črevesje. Z njim hitijo v bolnico Franjo. Že je pri njem dr. Franja s svojimi pomočniki. Ta legendama zdravnica z bolničarji je prevzela skrb zanj. Tone, čeprav močno trpi, bolečine so neznosne, le-te prenaša in upa v življenje. Kaj je tedaj ranjencu pomenila spodbudna beseda zdravnika ali bolničarke, ve le tisti, ki je to doživel.
(Nadaljevanje na 11. strani)
Smučarsko prvenstvo '85
Ko se februar prevesi v drugo polovico, je čas, da v Colorju preverimo smučarsko pripravljenost, pogledamo, koliko so nekateri napredovali, drugi spet nazadovali. Prav gotovo ta tekmovanja niso namenjena le zagrizenemu merjenju moči in [Sklepanju stav med starimi rivali. Slej ko prej ostaja ta smučarski dan praznik športa, tovariško srečanje vseh, ki jim smučanje ne pomeni le enolični gor in dol ob vlečnicah ali boj z minutami v smučinah, ampak jim je bela opojnost — zdrav in neposreden stik z naravo in življenjem v njej.
Že peto leto smo poleg veleslaloma pripravili tudi tekaško preizkušnjo, letos prvič obe na delovni dan. Glede na bližino in idealne razmere smo se odločili za Bonovec, ki vse bolj postaja tekaški poligon št. 1 v okolici Ljubljane. Termin smo morali zaradi državnega prvenstva veteranov na hitro prestaviti, vendar to ni motilo res lepe tekme na čudovitih, s soncem obsijanih smučinah. Dekleta so tekla na krajši, slabe 3 kilometre dolgi progi, fantje pa na dobri petkilometrski trasi. Pri zadnjih so se nekateri že posluževali Zloglasnega sitonovega koraka, ki pa je bil pri posameznikih videti bolj kot »crkonen« korak. No, vsi so prišli na cilj — nekateri u-trujeni brez sape, drugi nasmejani z obilo rezerve v mišicah.
Kvalitetni vrh se je letos še razširil, saj smo z Ljubotovim prdho-
(Nadaijevanje z 10. strani)
To sem dvakrat v Franji tudi sam doživel. Tesnoba in tema, ki je bila često tudi podnevi, sta delovali na človeka in ranjenca še posebej ne-razpoloženjsko. Ubijala je voljo. Že redek sončni žarek, ki je Je sem ter tja pokukal med barake, je oživel in osvežil voljo po življenju. In taki žarki, žarki upanja in zaupanja vase in v tovariše so bile tudi vsakodnevni obiski zdravnikov, njihove spodbudne besede, pa tudi besede političnih delavcev, ,ki so v invalidskem domu pojasnjevali ranjencem življenje in boje zunaj te ozke soteske Pasice. Za zavestjo se je Tonetu vračala volja po ozdravitvi, po vrnitvi v svoj bataljon. Z nami je želel v zadnji boj za Trst. Želel je skočiti med svoje domače tam pod Katarino. Žal so bila to le prazna upanja, ki so mu pomagala preživeti krizo, preživeti smrt, v katero smo, ko smo ga oddajali, bolj verjeli kot v življenje.
In s pomočjo dr. Franje in njenih sodelavcev, z njeno materinsko ljubeznijo, s skrbjo, ki jo je bil vsakodnevno deležen, je premagal smrt. Vrnil se je domov in poprijel za delo.
(TV-15, 6. 1. 1983)
Zdravko Vidrih
dom dobili tekača, :ki mu težko kdo kos. Pri dekletih je Aljeta že zaradi priimka morala opraviti z ne prehudo konkurenco. Res škoda, da se tekme niso udeležili vsi, ki se kakorkoli ukvarjajo is tekom, zlasti pa tisti, iki že leto, dve ali tri drsajo Colorjeve tekaške smuči.
Sončen petkov dopoldan je obetal še lepše nadaljevanje na Starem vrhu. Nekoliko zaskrbljeni so bili-obrazi naših smučarjev, ko so zrli v led odete strmine pod sedežnico. No, na Grebljici, kjer naj bi bila veleslalomska tekma, ledu skoraj ni bilo. A kaj, ko ga je itraser proge, alpetourov Gašper, prav iskal in postavljal vratiča zdaj pred eno, drugič spet pred drugo ledeno ploščo. Asom so hromele noge in le redki so peljali svojim zmožnostim ustrezno. Res škoda, saj je bil teren levo in desno prav idealen za -tako sindikalno tekmo. Na srečo smo zaključili brez kala, le dve steklenki sta odpisani prazni končali na cilju.
Konkurenca tako številčno kot kakovostno pri mlajših dekletih ni bila prav na višini, tako da Meta tudi zaradi padcev ni imela težkega dela. Pri zrel-ih izkušnje še vedno veljajo pol, in tako je Milena z najboljšim časom dokazala, da še dolgo ne bo za odpis.
Mladcev se sicer mi prav trlo na startu, vendar je bila konkurenca huda. Že na začetku ga je polomil Zvone, tako je Domin spet slavil pred Lojzom, na katerega bo treba resneje računati.
Največ je tistih med 30 in 40, vsaj na smučišču. Ti veljajo tudi za najbolj zagrizene. V petek so to dokazali in le delčki sekund so jih ločili med seboj. Novodošla Ivan in Ljubo sta se takoj vključila v juriš na vrh.
Pri najpametnejših (če bi bila leta premo sorazmerna z leti) je udeležba skoraj popolnoma odpovedala. Kje so stebri Colorjeve smučanje: Zvone, Jože, Dane, Andrej, Janez ...! So res že vsi med neidočim ali nekurantnim materialom? .
Dan se je nagibal v večer, zahajajoče sonce je oranžno obarvalo robove Polhograjcev in pustilo v očeh iskro vsem, ki so se spuščali v dolino. Tam smo podelili priznanja in medalje, razdrli ob kozarcu par žaltavih, zapeli ob strunah tamburice in kitar ter sklenili, da se kmalu, prav kmalu spet dobimo na belih poljanah.
frane
REZULTATI:
Tek »BONOVEC 1985«
Ženske:
1.	Aljeta Kršinar — 15,00, 2. Majda Jesenovec — 16,47, 3. Stanka Petrovič — 17,05, 4. Vida Zerovnik — 17,29, 5. Saša Fabiani — 19,42, 6. Emilija Gvozdenovič — 21,00.
Moški:
1. Ljubo Osovnikar — 15,58, 2. Frane Erman — 16,03, 3. Janez Peternelj — 16,49, 4. Franc Burja — 17,07, 5. Pavle Jerina — 18,02, 6. Jože Kepic — 19,16, 7. Domin Košir — 19,37, 8. Miro Plazar — 21,06, 9. Miro Šuštar — 21,26, 10. Jule Nardoni — 21,50, 11. Dušan Čarman — 22,07, 12. Friderik Bešter —
24.00,	13. Tine Veber — 26,33.
Veleslalom, Stari vrh
Ženske A
1. Marjeta Štrukelj — 55.76, 2. Nevenka Plešec — 1.11.41, 3. Stanoj-ka Petrovič — 1.12.15, 4. Majda Erjavec — 1.15.16, 5. Andreja Perko
—	1.18.58.
Ženske B
1. Milena Kržin — 54.07, 2. Majda Jesenovec — 54.58, 3. Marjana Plešec — 1.04.62, 4. Zorka Lesjak — 1.06.71, 5. Saša Fabiani — 1.11.14, 6. Jeli Rozman — 1.15.07, 7. Slavka Pičman — 1.19.47, 8. Mimi Jamnik
—	1.20.02, 9. Nina Gvozdenovič — 1.28.24, Slavka Križaj — odstop.
Moški A
1. Domin Košir — 47.35, 2. Lojze Kržišnik — 47.43, 3. Roman Jene — 48.67, 4. Dušan Čarman — 49.23, 5. Janez Zakotnik — 50.19, 6. Bojan Perger — 51.83, 7. Franc Bergant — 52.82, 8. Bojan Dobnikar — 53.97, 9. Tine Veber — 54.82, 10. Tone Kozjek — 57.14, 11. Jože Rihteršič
—	59.66, 12. Slavko Barber — 1.07.68, 13. Štefan Križaj — 1.17.64; Andrej Reš, Zvone Sedej, Brane Hafner in Ljubo Perger — vsi diskvalificirani.
Moški B
1. Frane Erman — 47.54, 2. Ivan Erjavec — 48.12, 3. Ljubo Osovnikar — 48.47, 4. Dane Založnik —-49.45, 5. Mirko Plazar — 49.49, 6. Janez Štrukelj — 51.07, 7. Janez Sbil — 52.12, 8. Jule Nardoni —-52.15, 9. Darko Borčnik — 52.91, 10. Niko Krhlikar — 55.49, 11. Miro Šuštar — 56.24, 12. Marko Kristan
—	57.54, 13. Marjan Hribernik — 58.66, 14. Matjaž Kunaver —- 59.25, 15. Rudi Ažbe — 1.04.20, 16. Momir Savovič — 1.09.10, 17. Marko Ažman
—	1.10.11, 18. Tone Rekič — 1.11.38.
Moški C
1. Jože Hočevar — 47.48, 2. Jože Kepic — 59.16, 3. Franci Krelj —
1.00.	83, 4. Franc Kosec — 1.13.80, Friderik Bešter — odstop.
Kombinacija
Ženske
1. Majda Jesenovec — 2 točki,
2.	Saša Fabiani — 5 točk, 3. Sta-nojka Petrovič — 5 točk, 4. Nina Gvozdenovič — 8 točk.
Moški
1. Frane Erman — 4 točke 2. Ljubo Osovnikar — 4 točke, 3. Domin Košir — 5 točk, 4. Mirko Plazar — 10 točk, 5. Jože Kepic — 12 točk, 6. Dušan Čarman — 12 točk, 7. Jule Nardoni — 13 točk, 8. Miro Šuštar — 14 točk, 9. Tine Veber — 16 točk.
COLOR 11
NAGRADNA KRIŽANKA
Žreb je odločil
COLORJEVE INFORMACIJE številka 2 (149), 1. 14. februar 1985. Izdaja jih organizacija združenega dela Color Medvode, vsak mesec v nakladi 850 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Marko Ažman, Frane Erman, Anton Kem, ing. Rihard Pevec (odgovorni urednik) in Franci Rozman (glavni urednik). Fotografije Franci Rozman. Tisk AERO Celje, TOZD grafika. Rokopisov ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SRS št. 421-1/72 ie glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili tri nagrade:
1.	nagrada	500	din
2.	nagrada	300	din
3.	nagrada	200	din
Izrezke z vpisano rešitvijo pošljite v DSSS, kadrovsko-splošni sektor z oznako »Nagradna križanka«.
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do 10. marca 1985. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče!
NAGRADNA KRIŽANKA
						\			tim	iv,j,.
					‘A	K	V	/9	V'	'k
						P	)	r	E	c
J1PP«				%jž		R	L	O	O	R
				S k -,j		L	/	T	E	R
					U0R»	N	S	t		r
				ts|		/	6	R	R	E
	-p	TZl		13Z	o	C	T	R	R	
3C1C**	L	o	P	R	T	R	R	IT	nscU,	K
	n	i/	/	Z	O		R	P	S	L
	N	R	T	V		<D	iz	/	7~	/
ZT	/	Al	O	r	s	K	/	rZo		C
pr	A/	o	N		r	o	/V	/	K	R
		bCUC,r<		r	o	L	vS	r	O	J
""ww	K	0	r	R	z	/	K	R	T	/
		J>	o	M		S	<	K	O	ir
Za nagradno križanko iz prejšnje številke glasila smo prejeli rekordno število rešitev — kar 120. Tokrat smo javno žrebanje izvedli v skladišču surovin v obratu Preska. Komisija v sestavi Andreja Lazarevič, Slavi Stenovec in Majda Proj je za dobitnico prve nagrade 500 din izžrebala Meri Košir, drugo nagrado 300 din prejme Bojan Dobnikar, tretjo nagrado 200 din pa Rozka Zaletel.
Nagrade bodo izžrebancem izplačane po izidu glasila.
Čestitamo!
Nasvet izkušenejšega nikoli ne škoduje ...