V javnost je žc prodrlo mnenje, da je bila španska monarhija strmoglavljena na spodbudo levičarskih francoskih krogov, ki so si obetali od nove Španije nekaj čisto drugega, nego je danes v resnici. Španska ustavotvorna skupščina ni ničesar drugega nego framasonska kovačnica za kulturnobojnost in za brezplodno debatiranje, v katerem pita skupina profesorjev zbrane poslance-z neizvedljivimi nauki, ki so le za papir, a poguba za prakso. Kcliko se je ž& od prevrata sem govorilo v Španiji o izvedbi agrarno reforme, a ije ostalo vse le pri načrtih in debatah. Od vladne strani se ne upa nihčc lotiti izvedbe agrarne reforme iz 4 -ahu pred veleposestvom, ki je delo.na volilo z republiko. Kaliko dragocenega časa je porabila ustavodajna skupščina tudi s prerekanjem: ali sc naj pokliče nekatere članc bivšega monarhističnega režima na odgovor ali ne? Predsednik vlade Zamora je bil proti temu, da se ukvarja skupščina s tako brezplodnimi uprašanji; veliko republikanskib. poslancev za iz strahu nred volilci. katere so sle- pili z zagotovilom, da se bo narod lahko maščeval nad kraljevimi pijavkami; ki so ga izžemale z najvišjili mest skozi desetletja. Spor med predsednikom in republikanskimi prenapeteži S€ je pol&gel, ker je večina le uvidela, da se za-i nima obubožano ljudstvo v sedanjih časih mmogo bolj za ceno deželnih pridelkov, ki so se v zadnjem času silno podražili, nego pa za politično odgovornost bivših monarhističnih vlad. Edino, kar o'e doslej dasegla u&tavotvorna skupščina, je skrajno razburjenje katoličanov zaradi kulturnobojnih načrtov, katere hočejo utihotapiti fra« masoni v novo upravo. Nezadovoljnast katoličanov narašča^ ker je izdala vlada naredbo, da se cer-1 kveno premoženje ne sme prodajati in tudi se ne smejo prenašati iz enega denarnega zavoda v drugega naloženi čer, kveni denami zneski. Vlada se izgo-1 va,rja, da je bila prisiljena k omenjeni odr&dbi, sicer bi skušala katoliška Cerkev prenesti svoj kapital na Francosko. Katoličani upravičeno ugovarjajo vladi, ki je pos&gla samolastno v svobodno razpolaganje Cerkvo s svojim premoženjem, ko vendar skupščina tega koraka vlade ni odobrila in tudi še ni sprejela cd parlamentanie komisije predlagane zaplembe cerkvenega premoženja. Kar je dovoljeno na Španskem vsem drugim, to se krati katoličanom! Celo na Francoskem so prepričani po dosedanjem poteku španske revolucije, da se bo njema brezmiselna kulturno1bojna puščica odbila in dovedla slednjič v popolno politično zmedo in socijalno brezpravnost. Št. Peter pri Meriboru. Na Malo Gospojnico, dne 8. septemlra se vrši pri podružnici Matere Božje na Gorci velik romarski shod, katerega se udeležifo Marijini častilci iz Slovenskih goric in mariborske okolice. Spored službe božje je sledeči: V pondeljek pred praznikom ob šestih zvečer pridiga, nato litanije s sv. blagO-lovom, ob osmih romar.ka procesija. Na praznik, dne 8. septembra ob šestih pridiga, na.o slovesna sveta maša po namenu romarjev od Sv. Antona, ob osmih in devetih tihe svete maše, ob pol desetih pozna pridiga, nato levitirana sveta maša. Popoldnc ob pol treh slovesne p»te lavretanske litanije. Spovedovalo se bo v pondeljek zvečer do 8, ure, na praznik od štirih zjutraj. Romarje bo letos pozdra-/ila gorska cerkev vsa prenovljena in olepšana. Ruše. Kakor vam je že znano, dobimo 8. septembra tega leta kar štiri nove zvone. In ker je naša cerkev posvečena Materi božji, bomo njej tudi posvetili največji zvon. Na njem se bosta blestela napisa: »Presveto Srca Jezusovo, v tebe zaupamo.« Tretji nas bo priporočal varstvu sv. Jožefa z napisom: »Sveti Jožef, varuh in zgled častilcev Marijinih, prosi za nas.« Četrtega pa bomo postavili svetemu Antonu Padovanskemu, da nas varuje vseh nezgod in nanj napisali: »Sv. Anton Padovanski, prosi za nas.« Poleg omenjenih napisov pa bo na vsakem zvonu tudi ime botra, tvrdke in letnica. Prvemu bo kumoval gospod Anton Krejči, ravnatelj tovame za dušik, drugemu gospod Josip Mule, posestnik in obrtnik,, tretjemu gospod Viktor Glaser, veleposestnik in četrtemu gospod Josip Jurše, veleposestnik. Da pa bo slovesnost tem lepša, mora ta dan v Rušah tudi pokati dn grmeti, da bo veselje In še godba ne sme izostati. Zato pa v ta na^ <r en te dr_i tudi po fari pobiramo. — Pa naša ^iška nedelja? Letos bo 13. septembra. Zopet »;r nebeška Mati pri nas romarjem delila blajt>slov in tolažbo .Posebno lep bo letos ta Tžržin, kajti štirje orjaki v cerkvenem stolpu fcodo ta dan peli Mariji v čast in slavo. Znana je sicer naša božja pot, a vse premalo obiskana. Slovenci smo znani kot veren narod, ki radi obiskujemo božja pota, da tudi tujce na nje opozorimo. A to bamo najlažje storili, če bomo sami ta božja pota v obilnem številu posečali. Storimo vendar to svojo dolžnost! Morda kdo misli, da naše Prosvetno društvo spi. O, ne! Nabiramo le sil in moči ter si p-opravljamo dvorano in oder, da bomo po zimi lahko tembolj delali. Izdamo pa že sedaj, da se že priprivljamo na Finžgarjevo proalavo in na njo opozarjamo. Eaj pa bo pri Mali Nedelji? Za bližcaji Marijin praznik se pri nas pripravIjajo tridnevne duhovne vaje za dekliško in materinsko Marijino družibo pod vodstvom preč. g. patra Ladislava iz Ptuja in sicer v dnevih 6. do 8. septembra. Dne 8. septembra predpoldne Marijansko slavlje z ozitro-m na 15001etnico efeškega koncila, na katero so vabljene tudi sosedne družbe, popoldne cerkvena tombola za prenovitev altarjev. Dne 6. septembra proslavimo »a n g e 1 j s k o n e d e i j o« s pi'ocesijo in slovesno službo božjo, popoldne se vrši prireditev Slomškovega prosvetnega društva s petjem in novo igro Velika kriv d a«. Sv. Trojica v SIov, gor. Letošnja »Kvaternica« _na biti-Jetos zelo zanimiva. Tristoletnica početka svetotrojiške hožje poti se bo na slovesen način proslavila s slovesno tridnevnico na kvaternico, to jc petek, soboto in nedeljo kvaterno: 18., 19. in 20. septembra. Za notranjo slavnost bosta vse potrebno pripravila dekanijski upravitelj g. Franc Gomilšek sporazumno z župnijskim vikarjem p. Ernestom Jenko, Za vnanjo proslavo pa bodo gotovo radi pripomogii dobri in vneti svstotrojiški farani. Romarji, častilci presv. Trojice, vsi letos v kvaternici na to tridnevmco k Sv. Trojici v SIov. gorice. ; Sv. Ana v Slov. gor. Tridnevne duhovne vaje za mladeniče bodo dne 6., 7. in 8. septernbra t. 1. Vsi mladeniči župnije so vabljeni, da se jih udeležijo! Ob sklepu na Marijin praznik, dne 8. sept. popoldnc bo slovesen sprejem mladeničev in deklet v Marijino družbo. Obred bo izvršil in slovesen govof bo imel preč. g, dekanijski upravitelj in voditelj Marijinih družb Franc Gomilšek. Ob enem bo ta dan prosvetni dan s proslavo desetletnice vladanja Njih Vel. kralja Alcksandra. Polzela. Romarski shod na Gori Oljki se bo obhajal v osmini povišanja sv. Križa, to je clne 20. saptembra ali na 17. pobinkoštno nedel.jo. jRomarjem na Brinjevo goro. Zadnji letošnji veliki romarski shod na znameniti Brinjevi gori bo dne 13. septembra. Na predvečer ob šestih bo pridiga in litanije Matere božje. Drugo jutro ob petih sveta maša in obhajilo romarjev. Ob šestih pridiga in peta sveta maša ter ob desetih zopet pridiga in peta sveta maša. Malo je Marijinih božjepotnih cerkva na Štajerskem, ki bi bile romarjem tako priljubljene, kakor je ravno Brinjeva gora. Pridite romarji _n potožite svoje skrbi v teh težkih časih naši Materi na gori. Za spovednike je dobre preskrbljeno, na. gostilničar pa bo skrbel tudi za telo. Najboljši in najbližnji dohod je iz postaje Zreče ali pa Rodanaves. Kalobje. Cerkveni shod na Kalobju bo 13. septembra 1931. Marijini častilci se vliudno vabijo.