Štev. 9.
O Ljubljani, v petek, dne 11. januarja 1901
Velja po pošti:
t* celo leto naprej K 26'— ta pol leta „ „ 13' — 650 220
za Četrt leta ta en mesec „
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20' — ta pol leta
ta četrt leta „ ;<a en mesec „
10' 5 — 1'70
Za poSilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
SLOV
	
	
1	*
Uredništvo i« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74.
Političen list za slovenski narod
Leto xxxv.
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za ^eč ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
Vsak dan, izvzemši nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne.
(Jpravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. —
- - Vsprejema naročnino, inserate in
reklamacije, tlpravnlškega telefona štev. 138.
Bedo u Trstu.
Tržaško zdravniško društvo je imelo dne 8. t. m. v Trstu svoj redni sestanek. Tu je predaval dr. Veronese o umrljivosti v Trstu v zadnjem petletju. Predavanje, od katerega je prišlo med svet ravno toliko, kolikor je neobhodno potrebno za čitatelja, ki liste hitro preleti, je nekak mejnik, odkoder je lažje pregledati, koliko socialnopolitičnega in socialno-kulturnega dela se je v Trstu izvršilo. Zdravnik empirik, ki ima priliko s poizkusi in opazovanji nemoten od socialnopolitičnih teoretikov, proučiti celo dobo, je gotovo najbolj zanesljiva priča. Zato na kratko podamo tu njegova izvajanja.
Umrljivost otrok je v Trstu med vsemi mesti in kronovinami v Avstriji največja. Splošna opazovanja drugod nikjer ne izkazujejo toliko v ranih letih umrle mladine. Izmed 100 smrtnih slučajev zadene 40 nežno deco, manj kot pet let staro; izmed 1000 rojenih jih umrje predno dosežejo starost petih let, 423. To število je visoko nad normalnim, v Avstriji najvišje.
Poleg socialne bede in nenravnosti sta-rišev označuje Veronese za glavni vzrok umrljivosti otrok v Trstu alkoholizem, ki je v Trstu koncem tednov tako periodičen in tako razširjen, kot skoro nikjer drugod v Avstriji. Vsled tega je organska odporna sila starišev in otrok vedno manjša in z njo vred propada tudi moralna.
Alkoholizmu starišev sc pridružuje druga navada, katere tudi drugod v Avstriji, izvzemši italijanska obrežna mesta, ni, poulično potepanje otrok že v zgodnji mladosti. Od četrtega do štirinajstega leta starosti preživi otrok iz ljudstva vse svoje dni na ulici. Tam sc priuči potepuštvu, tatvini, nenravnosti in pijančevanju. Tega pocestnega življenja pa so krive neznosne stanovanjske razmere v Trstu: tržaškemu ljudstvu ni stanovanje dom, kjer se vzgajajo in negujejo družabne čednosti, ampak zgolj prenočišče. Umazana špekulacija s stavbinskimi prostori in stanovanji sili delavca, da si poišče dom v velikih hišah, ki so nalašč zidane za »nižje« sloje, polne sob, podobnih luknjam in navzlic temu drage. Toliko dr. Veronese.
Stvar jc jasna in vsakomur znana, vrhu-tega šc to, da jc skoro vse socialne bede kriv
liberalnonacionalni občinski svet vTrstu, ki je šele zadnji čas jel metati ljudstvu nekaj drobtinic, ki pa le še bolj dokazujejo, da ta režim ni zmožen korenjto preurediti in izboljšati socialno stanje v Trstu. Toda, dve druge stvari nas še bolj zanimata. Ena je ta, da tržaški socialni demokratje delavstvo sicer organizujejo, toda ne izobražujejo in se tudi nobene koristne reforme ne lotijo, najmanj sami med seboj, pač pa hujskajo na neplodni »Kulturkampf« v tisti sirovi obliki, ki je laškemu življu lastna. Tudi to nas ne vznemirja. Kar spričo te socialne in kulturne bede boli jc to, da Slovenci v Trstu proti njej skoro odnikoder niso zavarovani. Pri »Edinosti« najde delavec »jugoslovanski imperializem« in v »Narodnem Domu« se lahko izobražuje pri vprizoritvah gotovih komedij— to je bore vse. Seveda, mesto in vlada in policija ne storijo bogvekaj, toda to še ni vzrok, da med Slovenci ni proti gmotnemu in duševnemu osiromašenju nobene samopomoči.
Slovenske delavske mladine je tri četrtine ravnotako zanemarjene kot italijanske; alkoholizma ni prav nič manj, za izobrazbo skrbi v tako ogromnem mestu par zastarelih čitalnic. Predavanj ni skoro nobenih, kvečjemu se goji petje v znanem starem duhu blagega Stanka Vraza. Knjižnice — velike in priročne skoro nobene. O veliki ljudski organizaciji med Slovenci v Trstu pa ni sploh nobenega sledu. Med seboj jih veže zgolj trikolorsko vseslovansko navdušenje, nobena kulturna vez, nobeno skupno naziranje, ki bi bilo obsežnejše kot narodno, različne socialne težnje pa jih ženejo, te med socialne demokrate, te med laško buržoazijo, s katero .ie slovenska elita v Trstu v tesnejši kulturni zvezi kot z lastnimi sorojaki proletarci. Skupna jim le — politika gospe Mrmoljevke.
Da temu ni tako, bi ne bilo v Trstu tudi med Slovcnci toliko bede in zapuščenosti. Za zaničevanega dekleta in za izseljenca skrbi zgolj sovraženi duhovnik in tisti pristaš »Edinosti«, ki je boljši in naprednejši kot njegov list. —
Državni zbor.
Hmelj.
Sinoči je zbornica odobrila poročilo gospodarskega odseka glede na označenje hmelja. Kakor z raznimi živili, so mnogi prekupci trgovci, pa tudi producentje sleparili s hmeljem. Najboljši sloves, pa tudi najboljšo ceno,
ima v Avstriji hmelj, kj raste okolu Zatca na Češkem. Razni prekupci pa so kupovali hmelj drugod ter ga prodajali kot žaškega. To jc dalo povod poslancem s Češkega, da so zahtevali zakon v varstvo žaškega hmelja. Vlada je vstregla zahtevi ter predložila načrt zakona. Ta določa: Kdor ponuja ali prodaja hmelj, in hoče označiti, kje je rastel, potem mora vestno in natančno imenovati kraj, občino in pokrajino, v vsakem slučaju pa tudi državo. Prestopki se kaznujejo z globo 10 do 2000 kron, pa tudi z zaporom. Kdor bi torej n. pr. savinjski hmelj ponujal ali prodajal kot žaški, pregreši se v smislu novega zakona. To je ob kratkem vsebina novega zakona, katerega glavni smoter je varstvo češkega hmelja. Zato pa štajersko - slovenski in mnogi gaiiški poslanci niso glasovali za ta zakon.
Numerus clausus. — Zadnja ovira splošne in enake volivne pravice odstranjena.
Volivna preosnova je gotova stvar. Že pred prazniki je posl. dr. Gessmann nujno predlagal, naj zbornica takoj reši dotično vladno predlogo, ki pa smo jo prejeli še le včeraj. Stvar je znana. Gosposka zbornica jc odobrila v poslanski zbornici sklenjeni volivni red. Odložila pa je izpremembo dotičnega drž. temeljnega zakona, da izsili od poslanske zbornice posebno koncesijo, in da je izrečna določba v zakonu, da cesar ne sme več ko 170 in ne manj ko 150 članov imenovati v gosposko zbornico. Da ta koncesija zelo pomnoži ugled in moč gosposke zbornice, je jasno vsakemu politiku. Ta koncesija je kratko izražena z besedama »numerus clausus«. Nikdar bi poslanska zbornica ne dovolila tc koncesije, ko bi ne bila v nevarnosti volivna preosnova. Da se reši ta, dovoli sc gosposki zbornici poseben utež. Nikakor nc škodi državi, ako je gosposka zbornica sidro na državni lad.ii. Bila pa bi velika nevarnost za naravni razvoj države in za ljudske koristi sploh, ko bi gosposka zbornica dobila oonien in veljavo krmila ah iadra. Navzlic vsem pomislekom je danes poslanska zbornica z dvotretjinsko večino ob nadpolo-vični navzočnosti poslanccv dovolila izpremembo § 5. drž. tem. zakona št. 141, ki ustanavlja označeni »numerus clausus«. Najodločneje jc govoril proti tej koncesiji grof Stern-berg ter v svojem govorniškem ognju rabil tako nesalonske izraze, da so neobičajni celo v avstrijski zbornici in ga ie predsednik opetovano pozval k redu. Dr. Kramar je pri tej priliki odločno grajal stari avstrijski običaj, da vlada izbira člane za gosposko zbornico skoraj izključno Ic med Nemci. Izražal je željo, naj se vlada ozira tudi na Cehe in druge Slovane, ki tvorijo veliko večino prebivalstva, a so v gosposki zbornici jako slabo zastopani. Narodnih Cehov jc v gosposki zbornici 12, Hrvat en sam, Slovenci pa imamo enega slugo iz kamniške okolice. — Sedaj more gosposka zbornica brez skrbi skleniti odloženo
izpremembo tem. zakona. To se utegne zgoditi še ta teden in v nedeljo menda uradni list že objavi sankcijo volilne prcosnovc.
Varstvo vol. svobode.
Z volivno preosnovo pa je v tesni zvezi novi zakon o varstvu volivne svobode. Ta zakon je bil nujno potreben. Volitev bodi svobodna, prosta pa bodi tudi beseda kandidatov na javnih shodili. Kandidatje so bili doslej večkrat v smrtni nevarnosti; pisec teh vrstic bi mogel našteti mnogo slučajev, ko so od političnih nasprotnikov nahujskane in napojene osebe uporabljale največji terorizem ter uganjale nepopisne surovosti. Kdor ni grčav, kakor medvedja hruška v loži, ta se skoraj ni upal v brlog protivnikov. Isto velja za mirne volivce, ki se nočejo prepirati z govedi. V tem oziru torej je bil strog zakon v varstvo volilne svobode nujno potreben. Seveda do gotove meje, ki ne izključuje potrebne agitaciie s poštenimi sredstvi. Zbornica jc danes pričela razpravo o tem zakonu. Ker je nujno potrebno in tudi koristno, da sc najširši sloji seznanijo s tem zakonom, bodem v prihodnjih številkah obširneje poročal o njem.
Roko se vrši na Francoskem Kulturni
(Dopis.)
Kakor zgovorjeni in začarani molčijo liberalni listi o načinu, kako vlada, ki sc baje noče dotikati »verskega čuta«, bojuje »kulturni boj«. Poročamo vam iz tega najbolj značilne podrobnosti.
Kapelico zaprtega samostana v ulici de Douay so izpremenili v varijete-gledišče.
Občinski svet v Gexu (pri genovskem jezeru) je razpisal javno prodajo cerkve.
V	Mervillu v Normandiji se je ustanovila razkolna občina, ki je bogoslužna dejanja poverila nekemu suspendiranemu duhovniku.
V	Chalon sur Saone in v Compiegnu so mirovni sodniki obsodili župnike zaradi »nedovoljenega branja maše« na cn frank globe.
V	Val d Ajolu v Vogezah je učitelj zahteval od deklic, ki nosijo okolu vratu križce, naj jih takoj odstranijo, češ, to žali »nevtralnost šole«. Ker deklice tega niso hotele storiti, so .iih za cn mesec izključili iz šole.
Občinski svet v Brestu je prepovedal pri vseh pogrebih bogoslužna dejanja.
Vojna uprava je 13 duhovnikov, ki so že doslužili od postave zahtevano vojaško leto, poklicala v vojake, da doslužijo šc drugo leto.
Predsednik sodnega dvora v Troyesu je v utemeljitvi neke razsodbe rabil izraz: »ker se je država polastila premoženja katoliške duhovščine«. Justični minister .ie zaradi tega sodnika postavil pred kasacijski dvor, ki ga bo zaradi tega sodil.
uim.
Skrivnostna ugrabitev.
(Angleški napisal Conan Doyle.)
(Dalje.)
»Ali je bilo morda kaj takega v pismu, kar bi dečka privedlo do tega koraka?«
»Nc, nikdar ne.«
»Ali ste oddali pismo osebno na pošto?«
Namesto vojvode je odgovoril njegov tajnik, ki se jc razburjen vmešal v govor.
»Njegova Visokost sploh ne oddaja osebno svojih pisem na pošto. Pismo je ležalo z drugimi vred na njegovi pisalni mizi in jaz sem jih oddal.«
»Ah gotovo veste, da je bilo to pismo vmes?«
»Da; zapazil sem ga.«
»Koliko pisem je Vaša Visokost onega dne pisala?«
»Dvajset do trideset; imam zelo obširno korespondenco. Toda, ali ni to postranska stvar?«
»Nc popolnoma,« jc dejal Holmcs.
»Jaz sem iz svojega nagiba,« je nadaljeval vojvoda, »svetoval policiji, naj svojo pozornost obrne na južno Francosko. Omeni! sem
že, da ne verjamemo sicer, da je vojvodinja to stvar podpirala — toda deček je imel najčud-nejše ideje in tako ni popolnoma izključeno, da je deček po nasvetu in s pomočjo tega Nemca ušel. Zdaj pa mislim, gospod ravnatelj, da sc moremo vrniti v grad.«
Videl sem, da bi Holmcs rad šc več vprašal, toda vojvoda je na ta nepričakovan način naenkrat pretrgal govor. Zdelo se mi jc popolnoma razumljivo, da je njegovi tako zelo ari-stokratični naravi to razlaganje njegovih najintimnejših družinskih razmer napram tujcu zelo neprijetno, in da se je bal, da ne prinese vsako novo vprašanje nove luči v temne sence njegovih skrbno varovanih osebnih zadev.
Ko sta sc vojvoda in njegov tajnik odpeljala, je začel moj prijatelj takoj delati in siccr z marljivostjo, ki jc bila lc njemu lastna.
Najprcje jc temeljito preiskal dečkovo spalnico. Toda prišli nismo do drugega zaključka, kakor do prepričanja, da jc mogel lc skozi okno uiti. Tudi ogledujoč sobo nemškega učitelja nismo dobili novih opor. Tudi on jc splezal po močnem bršljanu doli, kajti videli smo vejo, ki sc jc zlomila pod njegovo težo, in ko sva s svetilko preiskovala tla, našla sva vtis na trati, kamor je učitelj skočil. To jc bil pa tudi edini vidni sled tega čudovitega nočnega bega. ,
Holmcs je potem sam odšel in sc je šele
ob enajstih vrnil. Priskrbel si ic natančen štaben zemljevid ccle okolice in ga prinesel s seboj v mojo sobo, kjer ga je na moji postelji razprostrl. Ko .ie potem svetilko bližje postavil, pripognil sc je s pipo čez zemljevid ter mi zaznamoval s kadečim se jantarjevim koncem interesantne točke.
»Poglej tukaj-lc. Ta črni štirikot ie privatna šola. Označiti hočem to s šivanko. Ta črta tu zaznamuje glavno ccsto. Pelje, kakor vidiš, od zahoda proti vzhodu in šola leži na njeni levi strani. Celo miljo od tod ni nikakc stranske poti ali steze. Ce sta ta dva človeka sploh po cesti bežala, tedai sta morala edinole po tej.«
»Vsekako.«
»Vsled ugodnih slučajev so nam pa dogodki na tem delu ceste v oni zagonetni noči precej dobro znani. Na mestu, katero kažem s pipo, jc stal od dvanajstih pa do šestih orožnik na straži. To je, kakor vidiš, prvi križpot proti vzhodu. Ta mož trdi torej, da svojega mesta ni niti za trenotek zapustil in da popolnoma dobro vč, da ni prišel mimo niti kak deček, niti kak mož; moral bi ju brezpogojno videti. Govoril sem danes zvečer sam z njim, mož napravlja name popolnoma dober vtis. Mogla sta se torej proti zahodu obrniti. Na tem delu ceste stoji gostilna »pri rdečem volti", gostilničarka je pa bolna in leži v poste-
lji. Ta je poslala v Mackleton po zdravnika, ki jc pa šel nekega drugega bolnika na deželi obiskat in ie vsled tega šele zjutraj prišel. Družina jc cclo noč bdela in čakala. Eden je vedno pri oknu stal ter gledal na ccsto. In tudi ti ljudje trdijo, da niso nikogar videli, Ce je njihova izpoved resnična, ie tudi beg na to stran izključen in konštatirati moremo, da ubežnika sploh nista bežala po cesti.«
»Toda imela sta vendar kolo,« sem pripomnil.
»Da, takoj prideva tudi k temu. Nada-Ijujva torej v svojih mislih. Ce sta sc oba ogibala deželne ceste, morala sta iti proti severu ali proti jugu. To jc gotovo. Te dve možnosti hočeva zdaj preiskovati. Južno od tukaj jc razprostrta obdelana ravnina. Ta polja so z zidovi drugo od drugega ločena, ki onemogo-čujejo, da bi sc kdo s kolesom čez peljal. To misel torci tudi lahko opustiva. Preostaja nama torej edino še smer proti severu. Na tej strani leži majhen gaj, in za tem sc razprostira veliko barje, takozvani Lo\ver Gillsko barje. Tukaj, na eni strani te pustinje, leži Holdernesse Hali, po cesti deset milj oddaljen, toda čez barje lc šest. To barje jc zelo nerodovitno, in le majhno število kmetov živi tukaj od reje ovac in goveje živine. Tja do chesterficldske ccstc tvorijo ti maloštevilni sesalci in večja števila perutnine vse prebivalstvo te pustinje.
Kakor znano, je bivši ministrski predsednik Combes v dunajski »N. Fr. Presse« priobčil sila zmeden članek o položaju na Francoskem. Pri tej priliki piše pariški »Figaro« o Combesu doslovno sledeče:
»Namesto da govori o preteklih in prihodnjih stvareh, naj nam bivši ministrski predsednik vendar enkrat nasvetuje, kako zopet ustvariti na Francoskem mir in svobodo, katero nam je s svojo brezsmiselno politiko zapravil. Gospod Combes je kriv vsega, on je odgovorni oče pogubne ločitve, ki nas spravlja v najhujše zadrege. Gospod Combes, k. je bil, ko je nastopil vlado, za konkordat, je začel ločiti cerkev od države tedaj, ko je potreboval protiklerikalstva, da se obdrži na vladi. Najbolj zagrizeni radikalci so danes zgolj iz samoljubja, da jim ni treba priznati svojih napak, za ločitev. Ce bi bilo danes treba vse iznova začeti, bi si vsi premislili, glasovati za tako ločitev, kajti natihem pošiljajo moža, ki jih jc izvabil v to sršenovo gnezdo, k vragu.«
PROGRAM ZA PARLAMENTARNO DELO.
Poljski državnozborski klub iu »Slovanska zveza« sta 10. t. m. v svojih sejah odobrila program za parlamentarno zasedanje, ki so ga sestavili klubovi načelniki.
KANDIDATI ZA PRIHODNJI DRŽAVNI ZBOR.
Okrajni volivni odbor krščansko-socialne stranke na Dunaju je določil za svoje kandidate za državni zbor v drugem okraju dr. Baechlerja, za tretji okraj Bielohlaveka,, za četrti okraj ministrskega predsednika Becka.
V	Libcrcah bodo obrtne zadruge podpirale kandidaturo ministra Pradeja. Krščansko-socialno delavstvo na Štajerskem jc za dne 20. t. m. sklicalo deželni shod v Donavicu. — Za mandat Ptuj-Lipnica sc poteguje zet dvornega svetnika Ploja, Hickl. V koroškem voli vnem okraju Spital-Greifenburg-Savodje bo kandidiral dr. Steinvvender.
URADNIŠKI ZAKON.
11. t. m. se posvetuje proračunski odsek o vojaškem kreditu in o zakonskih predlogah o državnih uradnikih.
REFORMA SREDNJIH ŠOL.
Naučili minister Marchet je izjavil, da bo takoj po novih volitvah za državni zbor, sklical enketo, ki sc bo bavila z reformo srednjih šol. —
TRGOVINSKE POGODBE Z BALKANSKIMI DRŽAVAMI.
Dne 9. t. m. je v Budimpešti začela zborovati carinska in trgovinska konferenca, katero sestavljajo avstrijski in ogrski poročevalci. Baje se je doseglo sporazumljenje glede na trgovinske pogodbe z Rumunijo in Bolgarsko. S tema dvema državama se jame Avstrija pogajati februarja meseca na Dunaju.
NEMŠKI NARODNI SHOD V LJUBNU.
»Deutschnat. Korr.« razvija o ciljih in nalogi narodnega shoda alpskih Nemcev v Ljubim sledeče misli: Namen je: združiti vse nem-škonacionaine in nemškonapredne, svobodomiselne elemente. Na shodu bodo zaupniki iz posameznih kronovin poročali, kaj se v tem oziru da storiti v posameznih krajih. Seveda to ne bo šlo čisto gladko. Lažje bo sestaviti skupni gospodarski program in skupni nastop nasproti Ogrski. O državnozborskih kandidaturah ljubenski shod ne bo določeval ničesar, ker je to stvar posameznih volivnih okrožij. Pač pa bodo v Ljubim, če bo mogoče, sestavili skupni volivni program.
DR. P. J. MOBIUS UMRL.
V Lipskem je umrl znani dr. Pavel Julij Mobius. Mobius je izpopolnjeval Lombro-sove teorije in jc pri tem zašel še dalj kot prvi.
V	svojih spisih, katerih ic izredno veliko, je dokazoval, da so bili Luther, Goethe, Tasso, Rousseau, Schoppenhauer, Holderlin. Nietz-tsehe, Schumann, Scheffel in drugi večalimanj umsko degenerirani. Njegove teorije so povsod poleg priznanja izzvale še več odpora, posebno njegov spis »Ober den physiologi-schen Schvvachsinn des VVeibes«. Trditve v
Tam je tudi par hišic, gostilna in pa cerkev. Mi moramo torej brezdvomno v tej smeri preiskovati, torej proti severu.«
»Toda kolo?« sem zopet pripomnil.
»No,« je reke! Holmcs nekako pikamo, »dober kolesar nc rabi absolutno glavne ceste. Na močvirju je mnogo stez, in razven tega je bila polna luna. Stoj! Kai naj to pomeni?«
Nekdo je krepko na vrata trkal, in takoj nato jc stal ravnatelj Huxtable v naši sobi. Držal jc modro čepico v roki.
»Vendar imamo sled!« je kričal. »Hvala Bogu! vendar smo našli njegov sled! To je njegova čepica!«
»Kje ste jo našli?«
»V nekem ciganskem vozu. Cigani so prišli v torek tod skozi in so kampirali na močvirju. Policija iih ic izsledila, preiskala karavano ter našla to čepico.«
»Kako so sc izkazali, kje da so io dobili?«
»Izgovarjali so se in lagali trdili so, da so jo našli v torek zjutraj v močvirju. Ti lum-pje vedo, kje da je! Dobro je, da žc sede pod ključem. Strah pred kaznijo ali pa denar vojvode bo žc toliko vplival nanje, da bodo povedali, kar vedo.«
Ko je Huxtab!e odšel, je rekel Holmcs:
tej knjigi jc sicer tudi mnogo znanstvenikov ovrglo kot skrajno enostranske.
RUSIJA.
Umori na dnevnem redu. Deset s samokresi oboroženih mož je 10 t. m. ustrelilo v Andrejevi ulici v Lodzu poveljnika orožništva, polkovnika Patkova.
Volitve v dumo so razpisane za 2. marec.
Ruske finance. Blagajniško izkazilo vlade od I. oktobra 1906 izkazuje 1.613.200 rubljev rednih, 913.200 rubljev izrednih dohodkov; 1,476.000 rednih, 626.300 rubljev izrednih izdatkov.
PROTISRBSKI IZGREDI V SOFIJI DE-MENTIRANI.
Srbska vlada demeiitira vest budimpe-štanskih listov, da so v Sofiji izgredniki zažgali srbsko zastavo ter metali zastavo proti srbskemu poslaništvu.
Zahtevajte .^ovenča" v vseh gostilnah! — Zahtevajte »Slovenca"
na Kolodvorih!
Dnevne novice.
+ Slovenska požrtvovalnost. »Družba sv. Cirila in Metoda«« v Ljubljani je izdala ravnokar svoj »Koledar« za I. 1907. V »Koledarju« je »Imenik podružnic z izkazom poslanih doneskov v 1905. letu«. Iz tega imenika posnamemo, da družbi ni poslalo niti vinarja 20 podružnic na Kranjskem 14 na Štajerskem, 9 na Koroškem in 15 na Primorskem, popolnoma nedelavnih je bilo torej 58 podružnic. Sramota!
+ Slovensko katoliško akademično društvo »Danica« na Dunaju ima v torek, dne 15. t. m., svoj tretji občni zbor s sledečim sporedom: I. Citanje zapisnikov »Danice« in »Zarje«. 2. Poročilo odbornikov. 3. Poročilo odsekov. 4. Sprejem novega člana. 5. Slučajnosti. Lokal: Trotter »Zum Magistrat«. Začetek ob pol osmih zvečer.
: Vodovod za Kranj in okolico. Kakor sc nam poroča z Dunaja, je cesar potrdil zakon, ki zagotavlia vodovod za mesto Kranj in okolico.
Nov način, kako se dobijo novi volivci.
Z Bleda. Pri nas so občinske volitve. Volivni imenik je bil že pred meseci na vpogled postavljen. Vsled reklamacij je kazalo, da bo sedaj vladajoča liberalna stranka izgubila pri volitvah I. razred. Zato je ob času reklamacij izvolila nepostavno pet novih častnih občanov; tudi zoper te se je reklamiralo, ker so bili za to volivno dobo prepozno izvoljeni. Vsled obilih reklamacij in nepravilnosti so bili prisiljeni volivni imenik temeljito popraviti. Z dovoljenjem c. kr. okr. glavarstva so ga na podlagi reklamacij še enkrat spisali in vpisali poleg drugih nepravilnosti tudi nove častne občane. Zoper te se je zopet reklamiralo. Seda.i pa odgovarja volivna komisija, da je to popolnoma nov volivni imenik in so torej tudi novi častni občani pravočasno voljeni iu zato za to dobo veliavni volilci. Ali ste čuli, kako in kedaj se še lahko pravočasno delajo novi volivci? Ce ste zamudili pravočasno izvoliti častne občane, prepišite še enkrat stari volivni imenik in vtaknite notri nove! Bomo videli, ali bo res c. kr. okr. glavarstvo tc nove vrste volivno zvijačo in nepostavnost sankcioniralo? Potem pa rekurz dalic . . .
+ Nevarno obolel ie bivši češki minister dr. Rezek. Prepeljali so ga v sanatorii.
• Obrtni zakon. Načelstvo poročevalcev permanentnega odseka se jc 10. t. m. posvetovalo z ministrskim predsednikom Beckom, kako doseči, da sprejme obrtni zakon vsa.i v tisti obliki, ki je bila prvotno določena med vlado in permanentnim obrtnim odsekom. Ministrski predsednik je obljubil, da sc bo v tej zadevi posvetoval s člani gosposke zbornice in jih pregovarjal, naj nc vztrajajo, posebno v najbolj spornih točkah, na stališču, nasprotnem poslanski zbornici.
Ta okoliščina vsaj dokazuje, da je bila najina teorija prava in da moramo le v smeri Lower Gillskega barja pričakovati uspehov. Policija ni drugega storila, kakor da je aretirala cigane. (ilej, \Vatson! Tu drži jarek čez barje, začrtan ie tu na karti. Na nekaterih krajih se razprostre v večja močvirja, najbolj med Holdernesse Halloin in pa šolo. Pri tem vremenu jc sicer brezuspešno iskati sledove, toda tam jih bodeva prav gotovo našla. Jutri te bodem precej zgodaj zbudil, iu potem bova z združenimi močmi skušala to skrivnostno stvar nekoliko razjasniti.«
Ravno se jc začel delati dan, ko sem zagledal dolgo, suho postavo svojega prijatelja ob inoji postelji. Bil je že popolnoma oblečen in skoraj gotovo je bil žc zunai.
»Ogledal sem si že trato in kolnico, in napravil sciti tudi že sprehod skozi oni mali gaj. V sosedni sobi jc pripravljena za te tasa ka-kao, VVatson. Prosim tc. da sc malo požuriš, ker imava danes mnogo dela.«
Njegova lica so bila rdeča in njegove oči so sc svetile od veselja, katero občuti mojster, ki ve, da je kos svoji nalogi.
Ta delavni, krepki mož, jc bil popolnoma nekaj drugega nego oni zamišljeni sanjač v
+ Naše utrdbe v Dalmaciji in Italijani,
Beneškemu »Adriatico« piše dopisnik iz Dalmacije,^da bo Avstrija že to pomlad iela utrjevati Šibenik. Šibenik naj bi bil nekak Vla-divostok, ki bi ščitil krilo naše mornarice. Kakor se vidi, so v Italiji dobro poučeni.
—	Osem kandidatov v enem okraju. Za dopolnilno volitev v ceranskem okraju se je oglasilo osem kandidatov: Jančikovič, Abjan-nič, Radič, Kutuzovič, sin pokojnega Kutuzo-viča, Mcštrovič, dr. L. Senjak in Senc. Na-prednjaški kandidat Jurič je odstopil.
—	Iz Kranja. Kot vesten letopisec moram zaznamovati zopet dve važni prireditvi društva »Kranj«, ki sta obe izvrstno uspeli. »Silvestrov večer« .ie bi! tako dobro založen z raznovrstnim gradivom, da ni bilo vse štiri ure, od 8. ure do polnoči, niti najmanjše vrzeli. Pohvalno moram omenjati pevske in godbe-ne točke (pod vodstom g. organista M. Mohorja), ki so navzoče spravile takoj v pra.vo »silvestersko« razpoloženje; burka »Kmet Herod« je tudi pri nas izvabila mnogo smeha, zlasti pa je ugajala »Blaznica v prvem nadstropju«, ki drastično kaže, kako se rode pri ljudeh predsodki in koliko zmešnjav lahko napravijo: na splošno željo, da se še enkrat pošteno nasmejano, se bo igra o prvi priliki kot nameček ponovila. Pa še nekaj: marsikateri, ki mu je celo staro leto sreča kazala »figo«, se jc šc tc zadnje trenotke z njo sprijaznil. Zakaj, si lahko mislite. Dobre volje smo se poslovili od starca-kruljevca ter veselo pozdravili čvrstega dečka 1907. — Društvo »Kranj« si pa stavi tudi višje naloge; dne 6. januarja t. I. smo namreč v drugič vprizo-rili A. Medvedovo žaloigro »Za pravdo in srce«. Dva glavna junaka nastopata v tej tragediji: eden je — kmetsko ljudstvo, ki ne more več prenašati krivične tlake, ampak zahteva glasno in jasno svoio »staro pravdo«. Ze se zdi, da bo ta junak zmagal; že so vjeti nekateri graščaki, razdejani nekateri gradovi, to-cb krški Jošt Turu jih premaga pri Brežicah, krnetski kralj je u.iet in žalostno, tragično konča ta junak. V to žaloigro cclega kmetskega stanu pa je vpletel pesnik še tragično usodo priproste kmetske deklice Katarine, hčerke slcpca Grajana. Grajan, mož iz naroda, hoče dati svoj najdražji zaklad Andreju, kmetske-mu sinu iz Zalesja; obenem pa si hoče priboriti srce Katarinino mladi graščak z Rake, Erazem. Katarina sledi srcu, a hoče osrečiti tudi očeta, zato se odloči za Erazma; a prav v tem je njena tragična krivda: previsoko letajo njene misli. Zato jo zavrže oče, zato pade pod nožem Andrejevim, a ko umrje, spozna, Grajan, da ie krivo sodil hčerko in da je nedolžna. Vlogo Katarine je pesnik obdal z vsem pesniškim čarom; in vseskozi lepo jc izvršila to težko vlogo tudi gospiea M, D., ki bo ostala iz nekaterih prizorov (n. pr. I. dej 7.) nepozabna vsem, ki so jo slišali. Vlogo graj-ščakin.ie Barbe je prav dobro igrala gospiea M, H., prevzetno takrat, ko določuje tlako in kazni, ponosno, ko jo kmetje vprežejo v brano, torej s pravim utnevanjein. Vloga grajskega oskrbnika Dizma jc bila v najboljših rokah; g. P. je i z masko i z igro izborilo pogodil skopuha-intriganta. Splošno je ugajal tudi starček-slcpec Grajan (g. P.), kot pomnik nekdanjih boljš.ih časov sredi nesrečnega rodu. Tudi ostale večje vloge so bile srečno razdeljene: prav dobra sta bila krotki Erazem (g. B.) in strastni Andrej (g. J.); dostojanstven vitez Krištof (g. P.); energična voditelja tiačanov, Lokvanec (g. K.) in Oberč (g. O.); pošteno so se potrudili pa tudi vsi ostali. Čast jim! Zaloigra ic napravila na vse globok vtis. Društvo »Kranj« jc s to prireditvijo naredilo gotovo velik korak naprej na poti ljudske izobrazbe. Dvorana je bila obakrat čisto polna. Cujemo, da g. pesnik igro nekaj predelava, da jo bo mogoče vprizoriti tudi na manjših odrih. Pozdravljamo z veseljem to namero!
V nedeljo, dne 13. t. m. ob 6 uri zvečer bo v društvu »Kranj« zopet predavanje; predaval bo g. okrožni zdravnik dr. Ed. Globočnik. Lokal: Dvorana »Nove pošte«.
— »Slovansko pevsko društvo v Trstu priredi koncert v nedeljo, dne 13. januarja 1907, v gledališčni dvorani »Narodnega doma« na čast bivšemu pevovodju g. Srečku Bartelu. Kapelnik g. H. O. Vogrič. Orkester
bakerski ulici. Ko sem občudoval njegovo gibčno postavo, živahnost in energijo njegovega izraza, sem čutil, da naju v istini čaka težko delo.
In vendar sc je najino delo začelo takoj zelo nesrečno. V najlepših upih sva šla čez umazanorjavo barje z neštetimi stezami, dokler nisva prišla na rob širokega, svitlozele-nega močvirja, ki jc ležalo med nami in Holdernesse Halloin.Ce se je deček domov podal, moral jc tod skozi in zapustiti sledove za seboj. Midva pa nisva mogla najti najmanjšega sledu nc za njim niti za nemškim učiteljem. Ozlovol.ien jc šel moj prijatelj ob robu močvirja in jc pazilo ogledoval vsak vtis na tleh, ki so bila z niahori poraščena. Toda le nekaj ovac in goveje živine ie tu svoja kopita vtisnilo, o človeških sledovih pa nisva ničesar zapazila.
»To je prvo razočaranje,« je rekel Holmcs ter nevoljen gledal čez daljno barje. »Tam na oni strani jc šc drugo barje. Hallo! Kaj
je to?«
Prišla sva na ozko, črno stezo, na kateri sva razločno videla sled kolesa.
(Dalje prihodnjič.)
c. in kr. pešpolka št. 97. — Začetek točno ob 8. uri zvečer.
—	Osebna vest. Absolventinja šole za umetno vezenje na Dunaju gdč. Ivana Petrov-čič je imenovana za učiteljico v centralni kurz za čipkarstvo na Dunaju.
—	Nov način prodajanja konj. V novomeški okolici je neki posestnik prodal konja, ki je lani veljal 175 gld. na tehtnico. Pogoji so bili: ako konj tehta 600 kg velja 200 gld., ako manj, bo tudi cena nižja. Konja so tehtali v Novem mestu. Tehtal je 415 kg in posestnik .ie dobil tako za konja samo 112 gld. Sedaj se posestnik jezi, pomagati mu pa ni.
—	Tamburaško društvo »Zarja« v Rožni dolini priredi v nedeljo, dne 13. t. m., v gostilniških prostorih g. Končana na čast podpornim članom koncert. Začetek ob 5. uri popoldne. Vstopnina za člane prosta, za nečlane 20 h.
—	Razpuščen hudiinpeštanski klub. Ogrski ministrski predsednik je razpustil Bartfel-dov parkni klub, ker se je igralo v njem za visoke vsote. Klub jc spadal med najodličnejšc budimpeštanske zveze. Klubovo lastnino namerava vlada prodati, izkupljeni denar se pa nakaže dobrodelnim zavodom.
—	Tržaško kadetno šolo nameravajo premestiti v Dubrovnik.
—	Poročnik morilec. Poročnik Kohler v Pulju, ki je ustrelil ženo nekega špediterja in poizkusil samoumor, a se le nenevarno ranil, pride pred sodišče, ker so zdravniki izjavili, da ni na umu bolan, kakor so sodili prvotno.
—	Potres v Črnomlju. Iz Črnomlja se nam piše: V torek, dne 8. t. m. smo čutili v Črnomlju trikrat potres in sicer zjutraj ob 6. uri 28 minut in zvečer ob 7. uri ter kmalu po 8. uri. Najsilnejši sunek je bil ob 7. uri. Škode ni napravil potres nobene.
—	Nevarno obolel. Po dolgotrajnem bo-lehanju je smrtnonevarno obolel č. g. Ignacij Koren, kurat na Velikem Ubeljskem v župniji Hrenovice. Priporoči se gg. sobratom v »Me-mento«.
Deželni odbor goriški za svoje uradnike. Goriška »Soča« se liuduje o goriškem dež. odboru: Letos jc dal deželni odbor deželnim uradnikom na remuneracijah zopet 10.000 kron. Naši deželni uradniki so naravnost imenitno plačani, tako dobro so plačani, kot menda v nijedni drugi deželi v Avstriji. Vrhu tega dajo temu ali onemu kako podporo med letom. Sedaj ob novem letu pa so razdelili med uradnike kar 10.000. Lani 10.000, letos 10.000 K. Boljših služb si sploh ni več želeti, kot so pri deželnem odboru goriškem! Tekom par let se jc darovalo ob novem letu deželnim uradnikom 50—60.000 kron.
—	O silni bori sc javlja iz Dalmacije in iz Primerja.
—	Požar v magistratu, iz Karlovca na Hrvaškem poročajo, da je na ondotnem magistratu ogenj uničil arhiv in registraturo. Ogenj jc bil podložen. Zgoreli so zgodovinski akti velike vrednosti.
—	Tudi v hrvaškem gledališču v Zagrebu je kriza. V hrvaškem narodnem gledališču je boj. Gospa Šram, gospodična Hržič, gospa Di-mitrijevič in gospodična Mihičič so se dvignile proti dramaturgu dr. Andriču, češ, da prote-žira gdč. Riickovo. Dr. Andrič je v »Hrvat-stvu« priobčil obširno izjavo, a kateri z dejstvi pobija pritožbe zgoraj omenjenih igralk.
—	Nov intendant na hrvaškem gledališču. Kakor se čuje, dobi hrvaško gledališče v Zagrebu novega intendanta, ki uvede tudi opero.
—	V vodnjak je skočila v Trstu radi nesrečne ljubezni in utonila 19!etna dninarica Amalija Varin.
KorosKe novice.
t Slovenski poraz na Koroškem. Pri občinskih volitvah v Bekštajnu, ki je imel doslej slovenski občinski odbor, so zmagali nemčurji v dveh razredih. Slovenci so se preveč zanesli na svoje pozicije.
k Draginja. Kakor se čuje, bodo v Celovcu mesarji zopet meso podražili. Zdaj velja kilo govejega mesa 1 krono 60 vinarjev. Za vojake so že podražili z novim letom, tako, da stane kilogram 1 krono 30 vinarjev. Premog je tudi podražeu, kar posebno v tej zimi občutno zadene manj premožne stranke. K temu pridejo pa še vsakdanje prepotrebne malenkosti, kakor zelenjava itd., ki so že itak drage in sc šc vedno draže. Gotovo tudi ni kraja v Avstriji, kjer bi se živila tako dražila, kakor ravno na Koroškem. Res je, da je sedaj povsod draginja, pa kar je čez mero, je pa lc preveč.
k Povečanje Celovca. Dne 16. t. m. bode na celovškem magistratu posvetovanje radi vtelesenja predkrajev Št. Rupert, Št. Peter in Šmartin k mestni občini Cclovcc. K temu posvetovanju so povabljeni občinski predstojniki omenjenih krajev in pa deželna vlada. Ker so zaznamovani kraji žc takorekoč spojeni s Celovcem, tako, da tu.ice pri sprehodih še prav ločiti ne ve, ali sc nahaja v samem Celovcu ali v kakem drugem kraju, .ic upati, da se bodo pogajanja gladkim potom vršila. Za Velikim Beljakom pride torej tudi na vrsto deželno stolno mesto Veliki Celovec. Želeti je Ic, da bi bilo tudi ravnopravno, ker s pritegnjenjem picdkrajcv, bode tudi število Slovencev-nic-ščanov večje, seveda do zdaj še bolj zaspanih, od katerih ni upati, da bi se tako kmalu zavedali svoje narodnosti. Pri njih še vedno velja Ic »vindiš«. Posebno velja to pri mladem rodu, med tem ko stari vedno domače koroško slovensko med seboj kramljajo. Obupati še ni. Mogoče jc, da sc kaj v celovškem narodnostnem oziru spreobrne.
k Šent Jakob. Na dan sv. treh kraljev sc jc vršil tu redni mesečni, shod izobraževalnega društva. Nad 150 poslušalcev ie prišlo
poslušat poučna govora. Prvi govornik je opisoval početek, razvoj in grozni vpliv pro-stozidarstva tako na javno politično in tudi na zasebno življenje. »Tudi stremljenje po zakonski reformi in po prosti šoli ima svoj izvir in vedno podporo v prostozidarstvu,« dejal je govornik, ter jc ob koncu poživljal, naj se vsi, ki so še dobrega mišljenja, tem trdneje iu zvesteje oklenejo naukov sv. cerkve, tembolj ko iste napada protiversko prostozidar-stvo. Drugi govornik je dokazoval veliko korist »gospodarskega zapisnika« za vse stanove. — Fanti mladeniške zveze so prav izvrstno uprizorili igro »Najdenček«, domači tamburaši pa so udarili »Naprej zastava Slave« in še nekaj drugih komadov. Prihodnji sestanek .ie prvo nedeljo februarja.
Gospodam-
g Ustanovitev posebnega oddelka za vojaške nabave v trgovinskem ministrstvu. Iz
ministrskega predsedstva se poroča: Trgovinsko ministrstvo jc ustanovilo poseben oddelek ki bo nadzoroval porazdelitev vojaških dobav. Novo ustanovljeni oddelek vodi sekčni svetnik Stankieuicz. Novemu oddelku se pridele tudi tehnični strokovnjaki, izvedeni v najvažnejših stvareh industrijalne produkcije in ki bodo imeli dolžnost, da po novih dogovorih izvršujejo omogočeno kontrolo dobavnih predmetov za armado avstrijske provenience. Nadalje bo pa novi oddelek tudi vodil sezname o vseh oddanih vojaških dobavah. Trgovinsk. ministrstvu bode odslej vojna uprava o vsaki ofertni razpravi natančno poročala, kakor tudi o stvareh, ki jih nakupi vojaška režija kratkim potoni. Trgovinsko ministrstvo bo vodilo zapiske o teh poročilih tako, da se bo lahko vsak trenotek dognalo, v kakem razmerju nabava vojna uprava potrebščine v Cislitvaniji in na Ogrskem. Novi oddelek bo pa imel tudi dolžnost, da varuje koristi industrije pri posameznih dobavnih razpisih in pa sploh načelno ureditev javnih dobav blaga.
g Deželna vinska klet v Ljubljani bo odprta v soboto, dne 12. t. m. od polu 8. do polu 10._iirc zvečer.
Štajerske novice.
š Slovenska gimnazija v Mariboru. Naučili minister Marchet je izjavil poslancema Wastianu in Hoffmannu, da je vest o preložitvi slovenske gimnazije iz Celja v Maribor docela izmišljena. Nemško društvo za Maribor in okolico jc protestiralo proti temu nameravanemu »preloženju«, češ, slovenska gimnazija se kvečjemu zida lahko v Žalcu ali pa v Št. Jurjr.
š Slovenska kmečka zveza jc potrjena. Ustanovni shod se naznani v kratkem.
š Mozirski Slovenci iščejo poštenega slovenskega sedlarja, ki bi imel v Mozirju in bližnjem delu gorniesavinjske doline mnogo lepega zaslužka.
š Občina Studenci pri Mariboru je odbila prošnjo Siidmarkinga vrtca za podporo. Nem-čurski člani odbora bi bili radi dali par de-setakov, morda tudi stotakov, toda proti njim se je vzdignilo vse, kar je poštenega v občinskem odboru. Tako jc prav. Občinski denar naj gre v pametne gospodarske namene, ne pa v požrešno grlo nemčurstva.
š »Mladi« v Gaberju. Našim »mladim« ne da miru »Izobraževalno društvo«. Zaostati nočejo za katoliško-narodnimi, zato so ustanovili v Gaberju »Bralno društvo«. Imeli bodo sledeče časnike: »Slovenski Narod«, »Narodni List", »Rdeči prapor«, »Arbeitcnville« in kot svetinje bodo spravljali stare številke ranjke »Ose«. — Ctivo je prav po okusu libe-ralno-socialnodemokratičnega Spindlerja.
š Umrl je v mariborskem frančiškanskem samostanu brat Florijan Koren.
š Prestavljen je okrajni zdravnik dr. Vršič iz Brežic v Gradec.
š Vinski sejem priredi v Ormožu tamoš-nje »Vinorejsko društvo« dne 31. t. m. v gostilni A. Skorčiča. Letos se je pridelalo v ljutomerskem in ormoškem okraju 42.000 hektolitrov vina.
š Iz Šoštanja se nam poroča: Pri XXV. občnem zboru Šaleške čitalnice v Šoštanju, dne 6. t. m., izvolil se je sledeči odbor: Predsednik: dr. Fran Mayer; podpredsednik: Vinko Koišek; blagajnik: Anton Kocuvan; tajnik: Rudolf Vodeb; ostali odborniki: Alojz Trobej, Ivan Šoln in Ivan Zupane. V odborovi seji isti dan se je sklenilo, da se priredita v tem kratkem predpustu dve veselici in siccr 20. prosinca veliki koncert polnoštevilne Šoštanjske narodne godbe na lok in na pustno nedeljo, dne 10. svečana koncert, ntaskerada in ples ter v postnem času dva koncerta. Želeti bi bilo, da nam p. n. dame in gospodje diletantje prirede kako gledališko predstavo saj v postnem času. Vabila za veselice izidejo pravočasno; kdor vabila po pomoti ne bi dobil, naj nam blagovoli oprostiti in sc veselice tem sigurneje udeležiti, katera mu bode nudila gotovo vsestranski užitek.Društva v Šaleški in Savinjski dolini so prošena, da vsai 20. prosinca ne bi priredila kake veselicc. da sc zamorejo člani vseh društev naše vcsclicc udeležiti. Vse vesclicc vršile sc bodo v veliki dvorani hotela »Avstrija« s sodelovanjem polnoštevilne Šoštanjske narodne godbe na lok, katera bode proizvajala najnovejše, fine in okusne točke.
š Unirl jc v Gradcu primarij ondotne bolnice dr. Jurinka.
š Sv. K1 j v Slovenskih goricah. Južna železnica, ki jo imajo v rokah židjc, grozno slabo skrbi za boljši promet. Kjer ni treba, tam postavi na ljubo svojim prijateljem, Nemcem, velikanske palače za kolodvor, a kjer bi "ii ino potrebno bilo postajališče povečati vsled naraščajočega prometa, tam noče o tem nič slišati. Postajališče Sv. Ilj v Slovenskih Uricah kondukter kliče: »Egydi-Timnel«
— je za dandanašnje dni taka majhna, naravnost škandalozna kolibica. Ce n. pr. ob sobotah in dneh, ko je v Mariboru sejem, pride na postajo kakih 20 do 30 potnikov, pa že nimajo vsi prostora v čakalnici. Mnogokrat sc pa pripeti, da se jih nabere še dva do trikrat več. Recimo sedaj v zimskem času, ali pa ob času hudega deževja, pa mora potnik, ki dobro plača svojo voznino, še povrh na prostem zmr-zovati in si zdravje v nevarnost postavljati. To jc res napredno za- židovsko Južno železnico za sedanji vek. Treba bode, da občine, a tudi poslanci store potrebne korake, da se ta nedostatnost odpravi.
š Šentiljski »Stidmarkhof« zopet propada. Nemčurski in seveda ob jednent lutrovski krč-mar Sparovitz v kobači nič ni kaj zadovoljen s svojim »kšeftom«. Razen nekaj nemčurskih zagrizencev in — žalostno - več »narodnjakov« nihče ne zahaja tja. Slovenskim domačinom, predvsem Celcerju je mislila »Siid-marka« delati konkurenco, a se ie bridko zmotila.
Ljubljanske novice.
lj Predpustna veselica železničarjev v »llnionu«. Predpustna veselica »Prometne zveze«, ki se vrši jutri zvečer, bo, kakor je spoznati iz obširnih priprav jako zanimiva in zabavna. Ko bo človek vstopil, bo že pred vrati vse kazalo, da se vrši tu predpustna veselica železničarjev. Povedali bi lahko mnogo, kaj bo vse, a se sedaj še ne sme. Zato pa naj pride vsakdo sam pogledat. Vstopnina je nizka, in če bo kaj prebitka, se bo itak porabil v dobrodelen namen društva. Udeležite se veselice in ne bo vam žal. Na svidenje jutri zvečer v veliki dvorani »Uniona«. Kakor smo že pisali, je restavrater hotela »Union« z ozi-rom na dobrodelni namen veselice, znatno znižal cene jedil in pijač.
lj Veliki ljudski koncert »Glasbene Matice«. Naknadno še poročamo o obeli arijah, ki ju bo pel gospod Ernesto vitez Caninia-rota, da so vzete iz opere »Chopin«, katero jc skladatelj Giacomo Orefice napravil iz zgolj Chopinovih motivov. Chopin je znan preslavni poljsko-francoski klavirski komponist, čegar dela uživajo svetovno slavo. Umrl je leta 1849. Kot slovensko točko pa bo pel g. Cammarota Nedvčdovo »Pogled v nedolžno oko« na besede Simon Gregorčičeve. Veliki naš pesnik s čudovito mehkobo in nežnostjo, ki je le njemu lastna, opeva svoja čuv-stva, ki mu jih vzbuja, pogled v oko nedolžnega otroka. Pogled ga opominja lastne mladosti, ko je bil tudi njemu ves svet v cvetju, ko jc še živel kakor v raju. Ali proč, proč je doba zlata! In do nje nazaj — zaklenjena so vrata! Pa zdi sc mu, da vsaj gleda v mladostni svoj raj; ko zre v nedolžno otroško oko. »Srce se v prsih mi topi, zamaknjeno v nekdanje dni, v presrečno dobo cveta — o ziata, zlata leta!« V Nedvedovem »Albumu« jc izmed 12 samospevov baš ta najlepši. Pel se jc pri »Glasbene Matice« prireditvah do sedaj že nekatcrekrati, toda vselej le od učencev ali učenk. Do prave veljave bo prišla skladba, ko jo bo prvič pel dovršen pevec-mojster g. Cammarota s svojim laškim »bel canto«, polnim najizrazovitejšega čuvstvo-vanja.
lj Vodstvo dež. blaznice na Studencu je prevzel z današnjim dnem gosp. dr. Franc Goestel.
lj Umrl je c. kr. brzojavni oficijal v pokoju g. Mihael Leeb.
lj Odprava smodnišnic iz ljubljanske okolice. Znano je, da je vložil ljubljanski magistrat po eksploziji smodnišnice na Ljubljanskem polju na vojno ministrstvo vlogo, da naj se smodnišnice bolj proč od mesta prestavijo. Te dni je pa došel magistratu odlok vojnega ministrstva, ki navaja, da ni postavnega določila za premestitev smodnišnic. Pač pa je pripravljeno vojno ministrstvo, da smodnišnice premesti, ako se mu da na razpolago v ta namen narejeno poslopje in bi ne imelo vojno ministrstvo nobene druge dolžnosti', kakor da odda dosedanji prostor. Občina ljubljanska baje ne sprejme teh pogojev.
lj Iz uradniških krogov se nam piše: Vladna predloga o preureditvi plač državnih uslužbencev se ie torej brez prvega branja odstopila proračunskemu odseku, kar sc mora kot jako ugodno smatrati za njeno rešitev. Ta predloga vsebuje obenem tudi pomaknitev nekaterih deželnih glavnih mest, posebno takih, ki brojijo nad 40 tisoč prebivalcev, v višji razred aktivitetnih doklad. Kot nikdar poprej jc dana prilika, da se vsi naši poslanci brez razlike politične barve potegnejo za to, da se tudi glede Ljubljane, ki po merodajnih poizvedbah danes šteje vže nad 40 tisoč prebivalcev, še uvažuje dejstvo, da ljubljanska draginja vsicd potresa notorično konkurira z največjimi avstrijskimi mesti. Poslanci mest: Inomost, Celovec in Solnograd bodo stavili glede teli mest tozadevne nujne predloge. Naloga naših poslancev bodi, da ne zaostajajo za drugimi, že radi tega, ker še do danes ni rešitve naše peticije od lanskega leta, ko jc vse ljubljansko uradništvo solidarično zahtevalo isto, kar ponuja sedaj vlada sama.
lj Iz pisarne slovenskega gledališča. Jutri v soboto (par) sc vprizori prvič na slovenskem odru zanimiva tridejanska veseloigra >Na letovišču«, češki spisal Josip Stolna, preložil Ivan Podgornik. Operno osobje pripravlja Donizettijcvo opero »Lucia di Lam-mermoor«.
I.i Domača umetnost. Veliko oljnato sliko »Brezov gaj« je razstavil S. Magolič te dni v izložbi Dragotin Hribarjeve trgovine. Ta slika, ki jc menda ena največjih njegovih slik, kar smo jih doslej videli, odlikuje sc zlasti z izredno živahnostjo barv ter lahkoto v tehniki. Na buinozelenem klancu sc blesti v jutranjem
solncu skupina srebrnih brez, skozi rumeno jesensko vejevje pa proseva ažurno nebo. Na stezi pod brezami toži mestni lovec brhki kmečki deklici svoje srčne bolečine, njegov pes pa, ki nima zmisla za gospodarjeve občutke, vestno zasleduje po rosni travi plaho divjačino. Magoliču je jesenska narava priljubljen predmet, a on ne slika umirajoče jesenske narave, temveč naravo, ki še enkrat v vsej svoji bujni krasoti vsplamti, potem — ugasne; zato slika zlasti jesenske svo.ie slike vedno z veliko vnemo ter mojstrsko sprctliostjo. Po izredni Magoličevi slikarski plodovitosti sodimo, da ga dosedanji uspehi njegovega delovanja nc samo vesele, temveč tudi vspodbu-jajo na marljivost, zato želimo, da bi se tudi za to krasno sliko našel med Slovenci požrtvovalen mecen.
lj Urad za pospeševanje obrta dobimo v kratkem v Ljubljani. Troški za ta urad so proračunjeni za 1. 1907 na 25.000 kron.
lj Zanimiva obravnava. Jutri ob 4. uri popoldne razpravljalo se bode vsled neke tožbe pred okrajnim sodiščem ljubljanskim o načinu, kako se spravlja, od nekaterih sicer na dobrem glasu stoječih tvrdk, užitnini podvrženo blago v mesto, da ni treba plačevati užitnine. Ker je manipulacija že sama na sebi interesantna, interesirala se bode za zadevo gotovo tudi iavnost, posebno še, ko izve inte-resovane osebe in zatorej izpregovorimo po izidu pravde.
lj Nepoštena služkinja. Terezija Dolin-škova je služila meseca decembra pri posestniku g. Kalanu na Poljanski cesti št. 58. Takrat je ukradla njegovi hčeri 6 K vredne čevlje, gospodarju pa 4 K denarja. Ko je včeraj mestna policija Dolinškovo prijela, je imela čevlje še na sebi. Oddali so jo sodišču. — Prijela je včeraj mestna policija tudi Ivana Kregeljna, ki se je vtihotapil v Mrakovo restavracijo na Mariie Terezije cesti in hotel krasti iz omare za led meso. Ker pa so ga preje opazili, predno je zamogcl kaj ukrasti, se njegova namera ni izvršila in je moral v zapor. Tudi tega so izročili sodišču.
»Slomškova zveza."
(Iz učiteljskih krogov.)
V učiteljskem političnem življenju in miš-ljenju se vrši preobrat. Velika večina učitelj-stva je bila dosedaj v pojemajoči liberalni stranki, ki je vodila učiteljstvo leta in leta z mamljivimi frazami za sabo. Namen stranki ni bil nikdar, pomagati učiteljstvu, ampak vpreči učiteljstvo v strankin voz, na katerem so sc vozili liberalni prvaki. To je golo in resnično dejstvo, ki ga občutimo učitelji sami najbolj. Zal, da .ie učiteljstvo prišlo že bolj pozno do tega spoznanja, da se ni že prej otreslo samo umirajoče liberalne stranke, s katero bi kmalu bilo pokopano. Vkljub temu, da so jih iz stranke pahnili, da so jih kruto in po krivici obrcali, ker so gospodje učitelji vestno izpolnjevali strankina povelja, priobčena v »Slov. Narodu«, se šc vedno dobe tovariši, ki silijo naizaj pod — bič. Boljših zaveznikov, kakor so bili učitelji, stranka res ni imela. Ti so vpregli v liberalni jarem celo svojo stanovsko organizacijo in tako zgolj na ljubo stranki napravili med sabo razkol. Majhen del uei-teljstva se je glede političnega, mišljenja in delovanja nato odcepil od lastnega debla ter se združil s tovariši iz svečeništva v »Slomškovi zvezi«. Po pisavi »Učit. Tovariša« jc soditi, da bi se učiteljstvo rado naslonilo na ljudstvo. To je jako pametno. Zamerilo bi se učiteljstvu lahko, da je šele sedaj prišlo do tega spoznanja,pa zapeljanim se vse odpusti! Iz ljudstva in za ljudstvo smo! To bodi naše geslo vnaprej in po njem vravnajmo svoje delovanje v šoli in izven šole. Smešno sc mi vidi, ker se še nekateri obešajo na »frakarijo« in iščejo potoni liberalne organizacije pota do ljudstva; love sc žc za vejico, od debla od-česnjeno. Le kdor sc oprime debla — ljudstva, naj čaka rešitve iz bede! Kdor se otrese terorizma oholih liberalnih voditeljev, postane bolj svoboden v pravem pomenu besede. Naš krog bo ponesel pomen šole,vzgoje,izobrazbe, prosvete med ljudstvo, med narod slovenski. Rekli boste, da Vi to lahko brez nas storite. To pa ni res. Dokler ste privesek protiljud-skih strank, je vaša organizacija na slabem glasu in ne opravite med ljudstvom nič. Vem, da je mnogo gospodov tovarišev, ki so istega mnenja, kakor pisec teli vrstic, a se boje praznih strahov. Potom »Slomškove zveze« Vam ie pot do ljudstva odprta, sicer povsod zamorjena.
Razne stvari.
Osemdesetletnico svojega rojstva praznuje danes nadvojvoda Raincr.
Avstrijski Dreyfus. Z galerije državnega zbora je vrgel včeraj neki Henrik Hofstiidter zavitek listkov, na' katerih samega sebe označuje za »avstrijskega Dreyfusa«. Hofstiidter je imel v Dubrovniku trgovino, a je 1. 1897. napovedal konkurz. Bil jc že v blaznici in sedaj ga menda zopet pošljejo nazaj.
Senzačna tatvina. V Draždanih ic vzbudila veliko senzacijo tatvina pri zadnji predstavi v kraljevski operi. Dvor jc povabil k predstavi le dostojanstvenike. Po predstavi je pa zapazil neki obiskovalec, da mu jc ukradena zlata remontoama ura. Tatvine sumljiv jc neki 40lctni mož, ki je bil oblečen v črn frak in .ic nosil belo ovratnico Po predstavi so tudi opazili, da sta zapustila dva znana pustolovca gledališče.
Časnikarski prepir. \ Velikem Varaždinu sta sc sprla na trgu časnikarja Julij Nogradi in Bela Kun. Nogradija je udaril Kun z železne palico. Nogradi je pa streljal na svojega nasprotnika iz revolverja, a ga ni zadel. Nogradija so zaprli.
Izgnan mažarski grof. Nizozemska vlada jc izgnala mažarskega grofa Sztaraya, znanega igralca..
Afričanskl shod so otvorili 9. t. m. v Madridu. Vlado so poživljali, naj ščiti industrijo in špansko trgovino v Maroku iu na Gvineji.
Plavž je eksplodiral v Pittsburgu. Izmed 35 delavcev so bili trije ubiti, sedem pa nevarno ranjenih. Kaj se jc zgodilo z ostajimi, ni znano. Boje se, da so zgoreli v raztopljenem železu.
Nesreča v rudniku. V gardannskeni rudniku so sc vneli plini. Nevarno ranjenih jc 11 delavcev.
Ponesrečen pruski general. V Rimu se je ponesrečil dne 9. t. ni. pruski general Meiss-ncr. Na Forum Romanum jc padel v tri metre globoko jamo, ko je ravno čital Badeckerja. Ranjen je na desni roki iu rami, kakor tudi na spodnjem životu. Italijanski naučili minister je ukazal strogo preiskavo, da doženejo vzrok nezgode.
Roparji v Nemčiji so umorili 9. t. m. ponoči v Schonstedtu pri Friedrichsruhu, ham-burška okolica, 801etnega črevljairja Jenfelda in njegovo ženo in ju oropali.
Potres v Christijanijl. Dne 10. t. m. ob pol 12. ponoči so čutili v Christianiji dva močna potresna sunka, spremljana z močnim gromu podobnim bobnenjem. Tudi iz krajev ob Clrri-stiania Fjordov dohajajo poročila o precej močnih potresih.
Zapravljiva portugalska kraljica. Portugalska kraljica mati, teta italijanskega kralja, zapusti trajno Portugalsko in se naseli v Italiji. Dasi je kraljica stara že 60 let, živi jako razsipno. Zadnji čas so pa nastopili portugal-galski kortesi proti zapravljivosti kraljice, ker je plačala država dozdaj njene izdatke. Ker nočejo kortesi nič več dovoliti sredstev za zapravljanje materi portugalskega kralja, je prisiljena, da se nastani v inozemstvu.
Aretacija v dunajskem poštnohranilnič-nem uradu. Dne KI. t. m. opoldne so prijeli v blagajnici dunajske poštne hranilnice nekega mladega človeka, ki je izročil šek za 700 K, da sc niti izplača. Zjutraj že je namreč došlo naznanilo konfekcijske tvrdke A. iu S. Hirscii, naj se prime vsak, ki vroči neki šek. Ponoči so namreč neznani tatovi vlomili v konfekcijo in ukradli poleg blaga in denarja tudi knjigo šekov. Aretiranec jc izpovedal, da je ključavničarski vajenec Rudolf Kratky. Ne ve sc še, ali je sam ukradel še-kovo knjižico ali ne.
Ukradel je za 4000 kron blaga lSIctni kontorist A. Schacherl nekega dunajskega zlatarja. Tatu so zaprli.
Nezgoda srbskega prestolonaslednika. Pri lovu na gosi na Savi, kakih 40 km. od Bcl-grada, je zadel motorni čoln srbskega prestolonaslednika Jurija na neko deblo v reki. Čoln se je pričel potapljati. Prestolonaslednik in njegovi spremljevalci so se rešili s plavanjem na ogrsko ozemlje. Neki srbski finančni čoln je prepeljal prestolonaslednika s spremljevalci nazaj na Srbsko. Prestolonaslednik se jc peljal na kmečkem vozu nazaj v Belgrad.
Soproga generala Očakova — kuharica. Svoj čas je pobegnila soproga ruskega generala Očakova z nekim poročnikom v Nc\v York. General je odpotoval za njo in ji preprečil prihod v Ameriko. Kaj se jc godilo potem, ni bilo znano. Zdaj pa prihaja vest, da služi soproga generala Očakova v Melbournu, kjer živi tudi njen ljubimec, za — kuharico. Z Očakovom se bode sedaj razporočila in žrtvovala tako svoje sijajno mesto.
Štrajkovci, ki so hoteH zastrupiti kruh. Iz Ne\v-Yorka poročajo: Štrajkujoči peki v Cikagu so vrgli v testo karbolno kislino, preden so zapustili delo. Zločin je prišel še pravočasno na dan in gospodarji so na to opozorili občinstvo. Nekoliko štrajkovcev je bilo aretovanih. Pckarije straži policija.
20 milijonov za nervozne. 20 milijonov kron je, kakor znano, namenil na Dunaju umrli baron Rotschild za zgradbo sanatorija za nervozne na Dunaju. Sanatorij bodo kmalu pričeli zidati. Vanj sc bodo sprejemali vsi taki bolniki, pri katerih preostaja še upanje, da se od nervoznosti ozdravijo.
Švedski kralj Oskar ic najbolj demokratski evropski vladar. Govori in piše popolnoma dovršeno sedem ali osem jezikov. Zdaj se uči tudi kitajsko in dopisuje v tem jeziku s kitajskim carjem. Z ljudmi jc zelo ljubeznjiv, kar dokazuje mnogo slučajev. — Nekoč jc sedel v neki kavarni, kjer sc jc odušcvljevalo več gospodov za republiko. Ko je videl eden od njih kralja, da ni za to navdušen, ga jc vprašal po vzroku. (Kralja seveda ni poznal.) Kralj je nato odgovoril: »Prvi razlog, da nisem navdušen za republiko, je ta, da sem jaz švedski kralj.«
Rusko tajno redarstvo šteje okrog 30.000 ljudij. Ti se večinoma med seboj nc poznajo in dogodi sc čestokrat, da dovede detektiv detektiva v ječo, kjer se stvar pojasni. Glavna naloga tajnega redarstva jc varovati oblastnike pred revolucijonarji. Ampak to navadno malo koristi. Umorjeni minister notranjih poslov je imel 300 detektivov, a je bil vse eno umorjen v eni glavnih peterburških ulic.
220 metrov visoko hišo bo sezidalo v Ne\v Yorku društvo »Metropolitan Compa-gnic. Imela bo 48 nadstropij.
Sentimentalen defravdant. V Budimpešti je poncvcril, kakor smo poročali, v tamošnii hranilnici hranilnični uradnik Friderik Vorli-ček 300.000 K in sc žc ukrcal s tem denarjem v Hamburgu na ladjo. Skril se jc naglo v svojo kajuto, in ker jc bilo to ravno pred božičnimi prazniki, ga je objela velika sentimentalnost. Tako hudo mu je bilo,da je zapustil ladjo pred odhodom in sc peljal nazaj v Požun k svojim sta rišem na božičevanjc. Mislil jc, da bo opazila hranilnica šele po novem letu primanjkljaj. ko bo napravila svoic sklepne račune za pretečeno leto. Stariši, ki niso nič vedeli o
Prva domača slovenska pivovarna G. Auerjevih dedičev
v Ljubljani, Wolfove ulice štev. 12	JL"
Ustanovljena leta 1854.
priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje i z b o p n o
Stev. telefona 210.
2469 150—15
marčno pivo v sodri h in ste klen ic ah.
njegovem poneverjenju, so ga zelo lepo sprejeli in tako so se vršili božični prazniki v najlepšem redu. Po praznikih je defravdant mislil odpotovati, a dohitela ga je prej roka pravice.
Atentat na mikada. Ko se je vračal te dni nekoč japonski cesar iz parlamenta, mu je priletel nasproti človek, ki je držal v rokah socialističen program in z njim mahal po zraku. Ljudje na ulici so se zelo vznemirili. Atentatorja so prijeli, predno je mogel kaj storiti cesarju.
Linjevič pred vojnim sodiščem. Linjevič pride po poročilu »Novoje Vremja« pred vojno sodišče. V ta namen je odbralo vojno sodišče poseben odbor, Proti Linievičii je došla tudi prijava, da ie podpiral revolucijo. Zdaj je odbor proti temu, da bi prišel Linjevič pred vojno sodišče. Zadevo bode rešil sam ruski car. —
Topov z zagotovljenim ciljem na 20 km daljave je iznašel avstralski arhitekt Austin. Iznajdbo baje kupi angleška vojna uprava.
Stavke. V Hagebrouche pri Diinkirchnu stavka 1000 tkalcev. •— Iz Foucheresa je došlo 05 otrok stavkujočih delavcev, ki jih razdele med stavko pariškim delavskim rodbinam. Ob dohodu otrok so priredili socialisti velike demonstracije. Potne stroške za otroke pokrije ministrstvo notranjih zadev.
Rešilno pripravo za podmorske čolne je iznašel potapljač cherbourškega arzenala Centyl.
si Dr. Smolki, bivšemu predsedniku državnega zbora, postavijo v Lvovu spomenik.
Telefonska In firzolnm poročila.
DRŽAVNI ZBOR IN GOSPOSKA ZBORNICA.
Dunaj, II. januarja. Državna zbornica je danes pričela specialno debato o zakonu za varstvo volivne svobode. Gosposka zbornica bo v današnji seji rešila obrtni zakon, ni pa izključeno, da še v današnji seji reši vse one točke o volivni reformi, katerih rešitev si je pridržala za toliko časa, da drž. zbornica sprejme numerus clausus.
Dunaj, 11. januarja. Za eno uro popoludne naznanjena seja gosposke zbornice se je pričela še-Ie ob 3. uri popoludne, ker je prej se sestala obrtna komisija gosposke zbornice, da doseže, ako mogoče, glede obrtnega zakona sporazum s stališčem drž. zbora.
DR. FERJANClCEVA RETIRADA.
Dunaj, 11. januarja. V današnji seji državnega zbora je naznanil predsednik, da dr. Ferjančiču »radi bolezni« ni mogoče utemeljevati svoj minoritetni predlog o varstvu volilne svobode in da je radi tega svoj predlog o »kancelparagrafu« umaknil. Nato so dobili besedo drugi poročevalci.
GOSTILNIČARJI ZA SVOJE PRAVICE.
Dunaj, 11. januarja. Danes je bila pri ministrskem predsedniku Becku deputacija avstrijskih gostilniških zvez, ki je prosila, naj se določila glede prodaje piva v steklenicah sprejmejo v obrtni zakon tako, kakor je sklenila drž. zbornica.
CESAR NADVOJVODU RAINERJU.
Dunaj, 11. januarja. Povodom 80Iet-nega rojstnega dne nadvojvode Rainerja je cesar nadvojvodi dal kovati medalijo, na kateri je na drugi strani vtisnjena lastnoročna cesarjeva pisava.
DR. KATHREIN V GOSPOSKI ZBORNICI.
Dunaj, 11. januarja. Cuje se, da bo dr. Kathrein v kratkem pozvan v gosposko zbornico.
TATVINA V TRŽAŠKI MESTNI KNJIŽNICI.
Trst, 11. jan. List »Indipendente« iu urednik lista »Sole« Cuttin, trdita, da je tržaška mestna knjižnica, katere arhivar je državni poslanec Ottilio Hortis, tako zanemarjena in brez varstva, da so iz nje med drugim izginile mestne listine iz leta I84S in autograf znanega humanista Tržačana, papeža Eneja Silvija Piccolomini. Trdijo, da so te važne listine ukradli ali pa prodali za drag denar kaki knjižnici v Italiji.
V PERZIJI OB SMRTI ŠAHOVI NE POČIVA DELO.
Teheran, 11. januarja. Prodajalnlce so odprte, v vseh državnih uradih se dela in šolski poduk se vrši celo v onih vojaških šolah, katerih gojenci so šahovi sinovi, nečaki.
NA SMRT OBSOJENI MORILEC.
Peterburg, 11. januarja. Morilec generala Pavlova je obsojen na smrt na vešalih. Svojega imena ni hotel povedati. Obsodba se izvrši danes.
rn
grenka voda.
Borzna poročila.
,Kreditna banka'v
Uradni kurzi dunajske borze 10
Zaloibanl papirji.
4•/, majeva renta......
I'/, srebrna renta .... f/. avstrijska kronska renta 1'/. > (lata renta. . i'/, ogrska kronska , . . f/. . »lata , . . 67, posojilo dežele Kranjske l1/.*/, posojila mesta Spljat t v.'/, , , Zader . ''/i'/, bosn -herc. šel. pos. 1902 t'/. Češka dei. banka k. o. 17. . . . i. o. t'/,•/, zast. pisma ga!, d. hip. b. t V/, pešt. kom. k. o. i 10 •/, pr t1/,*/, zast. pisma Innerst. hr. t1/,*/« > > ogr.cen.dei.hr i V/. , „ , hip. banke t V/, obl. ogr. lokalnih žel. d dr, l1/«*/. obl. Češke ind. banke . I'/, prior. Trst-Poreč lok. .
I'/, prior. dol. žel......
f/. , jui. žel. kup. »/,'/, • i1/,*/, avstr. pos. za žel. p. o.
Sr • 8 k o.
Srečke od 1. 1860'/, ....
a . . .....
* tlzske......
„ zem. kreditne I. emisija II. , . , ogr. hip. banke .... , srbske i frs. 100-—
, turške ......
iasilika	srečke .
kreditne	„	. .
inomoške	»i	•
Krakovske	„
Ljubljanske	„
Vvstr. rud. krila „
. >	»
<udolfove	„
Salcburške	„ dunajske kom. „
Delni**
Južne železnice.......
državne železnice......
ivstr. ogrske bančne delnice ivstr. kreditne banke . . .
Ogrske „ .....
Eivnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Brili)
ilpinske montan.....
Praške žel. indr. družbe . .
ftima-Murinyi......
Trbovljske premog, družbe Ivstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družb*
v « u t«. C. kr. cekin .....
JO franki......
>0 marke........... .
ievereigns .......
tfarke......
L.aški bankovci . , . <ublji .......
dolarji . .
Ljubljani.
januarja 1907
Blago
99-oB 100-40 99-,6 117-60 96 50 115 16 99 90 <1365 100 86 100*16 99 70 ion 10 i 01 40 106 C 5 10) -1002«
100-15
101-101 -28
Denar
99 31 100 23 99-35 1 7 40 96 0 114 95 98 65 1133
98	90
99	90 99 60 99 60
100	45 105-05 100 -100 — 100-— 100-100-25
99-90 9960 316 40 100-—
216 -267 50 154 50 274 90 28525 162
101
■ 6< 50 n 7o 449 -77-93
67 51 46 75 27 74 66 -75-500 -
180 25 694-90 1780-687 839 50 2«4 50 747 -627-75 26H3 -674 25 283 — 660 147 50
11-35 19 C96 23 51 74 02 11 70 96 hO 2-5276 4-8«
318-40 131 —
217 -
26H-50 166 50 284 90 29525 26 ■-110-50 169 50 24 70 IK9 — 82
a5-— 61-50 48 75 2975 60--81-6C9 -
181 25
^95 90 1789 -
(88 -840 50 2'5 60 7'J 1 -62-1 25 2694-"75-25 283-50 664"— 148 50
■•40 19-125 .S'66 24 10 117 85 9f 80 2 5360 6-—
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306 2m, srednji zračni tlak 736-0 mm
a 3	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	> .s e s š D E BH
o	9. zveč.	742-7	0 9	brez vetra	oblačno	
10	7. zjutr*	741 9	0-9	si. sever	tJ	00
10	2. pop.	7*10	2 0	si. jozh.		
Srednja včerajšnja temp. 1-1°, norm.

Najvišje odlikovanje na mednarodni razstavi v Milanu 1906 (avstr. razsodišče).

(Mesto vsakega drugega obvestila.)
Potni globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, ozir. oče, tast in praded, gospod
MIHAEL LEEB,
c. kr. brzojavni oficlal v. p.
danes ob 2. uri popoldne po dolgi, mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 96, letu svoje dobe mirno zaspal v Gospodu.
Pogreb dragega pokojnika se vrši v soboto 12. januarja 1907 ob 3/44. uri popoldne iz hiše žalosti sv. Petra cesta št. 25.
Prosi se tihega sožalja. Ljubljana, 10. jan. 1907.
Globoko žalujoče rodbine. Leeb, Oswald in Indof,
Zdravniki in bolniki
hvalijo izborno lastnost
salmijakovih pastil |
lekarja Piccolija * Ljubljani, ki
pomirjujejo ka&eljj in hripavost
in razredčujejo slez.
1 škatlja 20 vin., 11 škatelj 2 K. Zunanja naročila izvršuje najtočnejše lekar Piccoli v Ljubljani, Dunajska cesta.
2745 III d
Mesečna soba
z opravo, s posebnim vhodom, z lepim razgledom na ulico, tik cerkve sv. Petra, se odda takoj ali z mesecem februarjem. Več se izve v trafiki Sv. Petna cesta
št. IOI.	60 H 2
Unllllo
tfomnčl ueselici,
73 1-1
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni oče, stari oče, brat, stric in tast gospod
Jakob Paternost,
c. kr. pismonoša v. p.
dne 10. januarja ob 1/22. uri popoludne, v 88. letu svoje starosti, previden s sv. zakrameDti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predrazega rajneega bode v soboto dne 12. jar.uarja ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v tukajšnji farni cerkvi.
Predrazega rajneega priporočamo v blag spomin.
Predoslje, 10. jan. 1907.
Žalujoči ostali.
Posebni parte se ne izdado.
katera bode v soboto 12. januarja t. I. v gostilni pri »Dachsu« Florijan ske ulice št. 33. — Začetek ob 8. uri zvečer. — Vstopnina prosta. —
K obilni udeležbi vabita
Ivan in Harija Dnchs.
111 v
IVI
Kašelj
Kdor nanj ne pazi, se /agreši na lastnem!
Kaiser-jeve
karamele za ppsa
s 3 jelkami. Zdra ni.ško preizkušene in priporočene proti kašlju, hripavosti, kataru, slezi m kataru v grlu.
C-nn not. potr. izpričeval dokazuje, daje JJfcU res, kar se obljubuje. 2483 24-0
Zavoj 20 in 40 vin. pri: lekarna pri orlu pri železnem mostu, deželna lekarna p. Mariji Pomagaj, E. Leustek, Ubald pl. Trnkoczy, Jos. Mayr in Piccoli v Ljubljani.


- - - Stari trg šteu. 10

in čevlji
i • \< v.s • i (''S i • vi
S'/> ■> ~> •/->• •/'■•v
<'.V >W.
V-.\-V> -/--.s 7--.\ •/—.„
a / > > .v. .w>
•/->> •/■'.< >■-/, VV ,<<•'.,■ ["-
• V ' V , - >> • V-1V
m^mmm
<T/«VV<	7/.
mmmrnm
>w.	Nv >V < v—/, v V
. v. U	t , •	✓ .v.i
UelŠKd zalogo
CD
Solidno fclnšo
CD
Zmerne cene
.\v

Podružnica v Spljetu.
Delniška glavnica K 2 000.000
HllillP,
prodaja k žrebanju dne 15. januarja 1907 promesse
Podružnica v Celovcu.
Rezervni fond K 200.000.
& # & & # Samlskih srečk po K15. Glavni dobitek K 84.000. ******
Vloge
na knjižice in tekoči račun obrestuje od dne vloge do dne vzdiga po 4'/ .	53 4
Podružnice:
Pr.gft i menjalnicami: Or.ben J5, Mala itran, Moal ulica 17, Žlžkow. Brno, R.don, lieAka Mpa, teik« h »mulca, Hor.i.kl Zumber*. MSiIUhk, NotI rirpn, SrlUia in Mbnree.
Menjalnice na Dunaju:
I. W.ilitll« 10, II. Taborslran* III Ungarg.«** 69 (vogal Rennirtgn), III. LB-wengasse 27, IV Wl«ln*r Hauplslrasst 13, V Schfinbrunn«r>tra«i» 88 a, VII Marlabiferstrassc 76. VIII Ltrchcnlclderatraist 132, IX. Alarmirana* 32, X Pavorllcnatraaa. 59, XVIII. Vlhrlnctrilra*** 82, XIX. D()bllni;er Hauptstr 33, XXI. Hauptfllraia* 22.
Menjalnična dalniska družba 45 i6o-a
„MERCUR"
Dunaj, I., Wollzeile 10.
Ako. kapital K 16.000.000. Beier zaklad K 7,000.000
iNajn uiamnejsi
nakup in prodaja 'Wm
vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk, deviz, valut in denarja.
wr Zamenjava in CNkoiiiptiranje
izžrebanih zastavnic in obliuacil srnfik in kuponov
Izdajatelj: Dr. Ignacij Žitnik.
Tisk »Katoliške Tiskarne«.
Odcovorni urednik: Mihael Moškerc.