148 O delu arhivov in zborovanjih || On the Activities of the Archives and the Conferences ke člankov o domovinski vojni. Marija Jagunić je predstavila delovanje Arhiva v Karlovcu v vojnih razmerah, Nela Kušanić težave Državnega arhiva v Sisku v povojnem obdobju, Katarina Mataija pa vključevanje domovinske vojne v pe- dagoško dejavnost Arhiva v Gospiću. Arian Rajh in Zrinka Šimundža Perojević iz Hrvaške agencije za zdravila in medicinske proizvode sta govorila o meta- podatkih, nastalih v procesu digitalizacije, Maja Kovačević Kuzmanić o težavah hrambe elektronskega gradiva na primeru elektronske pošte, Ksenija Lončarić in Tomislav Ivanjko o kriterijih za izbor formatov za dolgoročno hrambo elek- tronskega gradiva, Ira Volarić in Hrvoje Stančić pa o normah za digitalne žige. Drugi dan posvetovanja je bila organizirana strokovna ekskurzija v bližnji Gospić, kjer je potekala tudi okrogla miza na temo Položaj in status arhivske stroke in arhivskih delavcev ter bila predstavljena nova spletna stran Hrvaškega arhivskega društva. Po končanem strokovnem delu se je posvetovanje tretji dan zaključilo z ogledom čudovitih Plitvičkih jezer. Aleksandra Pavšič Milost Mednarodno arhivsko posvetovanje Arhivskega društva Srbije Tara, Srbija, 13.–14. oktober2016 Od 13. do 14. 10. 2016 je na planini Tari v Hotelu Omorika sredi prostra- nih gozdov borovcev potekalo mednarodno posvetovanje pod naslovom Ar- hivsko gradivo v teoriji in praksi, ki so ga organizirali Arhivsko društvo Srbije (Arhivističko društvo Srbije), srbski arhivi in Zgodovinski arhiv Užice (Istorijski arhiv Užice). Po letih zatišja so se v Srbiji zbrali arhivisti iz nekdanjih republik skupne države – na preteklost pa jih je spominjalo tudi retro okolje – na 1059 metrih nadmorske višine ležeč Hotel Omorika Tara simbolizira vpliv in status JLA v nekdanji skupni državi. Leta 1977 zgrajen hotel je s svojo kombinacijo mar- morja, steklenih površin in lesa tedaj sodil med »/…/ najlepše in najsodobnejše hotele v Evropi«,1 opremljen s 350 ležišči, centralnim ogrevanjem (zelo kakovo- stnim, kar lahko potrdi tudi avtorica tega poročila), pololimpijskim bazenom, kegljiščem, biljardnico itd. Priložnosti primerna pa je bila tudi številna udeležba na posvetovanju, kjer je bilo iz Slovenije deset predstavnikov: Ivan Fras (Pokra- jinski arhiv Maribor), Katja Zupanič (Zgodovinski arhiv Ptuj), dr. Borut Batagelj (Zgodovinski arhiv Celje), dr. Bojan Cvelfar (Arhiv Republike Slovenije), mag. Nada Čibej (Pokrajinski arhiv Koper), Aleksandra Pavšič Milost (Pokrajinski ar- hiv v Novi Gorici), mag. Mitja Sadek, mag. Hana Habjan in Matjaž Šparovec (Zgo- dovinski arhiv Ljubljana) ter dr. Dragan Matić (Državni zbor RS). Posvetovanje se je neuradno začelo že 12. oktobra zvečer z otvoritvi- jo razstave Željeznice u Kraljevini Jugoslaviji 1918–1941 avtorjev Verice Stošić in Bojan Stojnića iz Arhiva Republike Srbske v hotelski avli. Naslednji dan je sledila uradna otvoritev posvetovanja, kjer so v imenu organizatorjev zbrane nagovorili Miroslav Dučić, predsednik Arhivskega društva Srbije, Željko Marko- vić, direktor Zgodovinskega arhiva Užice in Petar Blagojević, mestni svetnik za družbene dejavnosti Mestne uprave Užic. Sledili so pozdravi predstavnikov ar- hivov udeležencev na posvetovanju in arhivskih združenj iz Slovenije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Črne gore in Madžarske. Pozdrave iz Slovenije so prinesli 1 El. vir: http://www.hotelitara.mod.gov.rs/sr/o-nama [19. 5. 2017]. 149 Letnik 40 (2017), št. 1 predsednica Arhivskega društva Slovenije Aleksandra Pavšič Milost, direktor Arhiva Republike Slovenije dr. Bojan Cvelfar in predsednik Odbora za kulturo v Državnem zboru Republike Slovenije dr. Dragan Matić. Pred začetkom delov- nega dela posvetovanja sta Bojan Stojnić, direktor Arhiva Republike Srbske in Željko Marković, direktor Zgodovinskega arhiva Užice podpisala dogovor o so- delovanju. Tema posvetovanja Vrednotenje arhivskega gradiva je privabila regionalno udeležbo arhivistov iz petih držav. 24 referentov iz Srbije, Bosne in Hercegovi- ne, Črne gore, Hrvaške in Slovenije je v dveh dnevih predstavilo svoje prispevke, med njimi tudi slovenska predstavnica Aleksandra Pavšič Milost iz Pokrajinske- ga arhiva v Novi Gorici s prispevkom Valorizacija registraturnega gradiva v Slo- veniji. Hrvaška predstavnica Ljerka Vuk (Hrvatski državni arhiv) je predstavila prispevek na temo vrednotenja arhivskega gradiva v novih družbenih okolišči- nah zadnjih 30 let. Bosno in Hercegovino sta zastopala dva predstavnika: Vla- dan Vukliš (Arhiv Republike Srpske), ki je predstavil poročilo o projektu, kate- rega cilj je raziskati zgodovino in trenutno stanje teorije in prakse vrednotenja v nekdanji Jugoslaviji in njenih nekdanjih republikah. Izet Šabotić (Filozofski fakultet Univerziteta u Tuzli) pa je govoril o vplivu vrednotenja registraturnega in arhivskega gradiva na izvajanje arhivske dejavnosti. Črnogorski predstavnik Srđan Pejović (Državni arhiv Crne Gore) je obrnil pozornost na za to regijo še vedno aktualno področje restitucije in arhivskega gradiva ter s tem povezanih zahtev uporabnikov. Srbski predstavniki so predstavili prispevke vrednotenja arhivskega gradiva na primerih in izkušnjah lastnih arhivov, na primerih raz- ličnih ustvarjalcev gradiva (gradivo izobraževalnih, verskih institucij, turškega izvora) in v različnih časovnih obdobjih (med obema svetovnima vojnama, po drugi svetovni vojni v Srbiji). Njihovi prispevki so objavljeni v zborniku posve- tovanja Arhivska građa u teoriji i praksi. Organizatorji posvetovanja so se na kulturnozgodovinskem področju lepo izkazali: 13. oktobra popoldne so se udeleženci posvetovanja odpravili na strokovni ekskurziji po bližnji okolici – del skupine je šel na panoramsko vožnjo z ozkotirno železnico po znameniti Šarganski osmici, ki se vije po dolini Mokre Gore med planinama Tara in Zlatibor. Železnica, ki je nekoč povezovala Beograd s Sarajevom in Dubrovnikom, pelje mimo Drvengrada, ki so ga uredili za potre- be snemanja filma režiserja Emirja Kustorice.2 Druga skupina udeležencev pa si je ogledala znameniti srednjeveški samostan Rača v bližini Bajine Bašte, kjer so v 17. stoletju ustanovili prepisovalno šolo, v kateri je leta 1630 delovalo kar 300 menihov – prepisovalcev.3 Po slavnostni večerji, ki je sledila ekskurziji, so se udeleženci posvetovanja sprostili ob taktih glasbene skupine Arhivska zabava, ki kljub imenu nima nobene povezave z arhivsko dejavnostjo. Hana Habjan 2 El. vir: http://taratours.rs/?page_id=48; https://mojsvet.info/drvengrad-etnoloska-vas-z- -utripom-kusturice/ [19. 5. 2017]. 3 El. vir: https://mojsvet.info/samostan-raca-znameniti-srbski-samostan-ob-vznozju-planote- -tara/ [19. 5. 2017].