Državni zbor. Na Dunaju, 1. februvarya. W o 1 f in Girstmayr tepena. Zopet smo imeli 2 prazni seji. V petek 27. januvarija so, kakor v novem letu navadno, zahtevali Ievi6arji, naj se vsa došla pisma pre6itajo doslovno, — a o prošnjah naj se po imenih glasuje, se li ponatisnejo v stenografi6nem zapisniku ali ne. To je trajalo do pol 3. popoldne. Tii pa za6ne govoriti o znanem § 14., ki že dalje 6asa vlada v Avstriji in se na njegovi podlagi izdajejo postave, soeijalni demokrat Daszinsky. On dolži v prvi vrsti vlado grofa Thuna, da zbornica ne more redno opravljati svojega dela. Proti Daszinskymu povzdigne besedo Ceh dr. Kramaf, ki je bil 1. 1897. podpredsednik in dal iz zbornice pometati s pomo6jo policajev ve6 razgrajajo6ih poslancev. Motili so ga na vso mo6 sociji in nemški narodnjaki, da je komaj mogel razumljivo govoriti. Iz galerije pa mu je ploskal nek easnikar, žid Penižek. To pa je grozno razjarilo nemške narodnjake, ki so na ves glas klicali in kri6ali po zbornici, da mora žid odlaziti iz galerije. Ko se ta le ne vmakne, drvijo na galerijo poslanci Woll, Hochenburger in Girstmayer ter ho6ejo s silo spraviti žida iz hiše. Drugi 6asnikarji branijo Penižeka. Penižeku na pomo6 prihitijo nekateri 6eski poslanci, ki so vrgli Wolla iz galerije. Pravijo, da sta v tej praski Wolf in Girslmayer bila mo6no tepena. Med groznim truš6em, ki je vladal po zbornici ob tem tepežu na galeriji, pobrišejo iz zbornice vsi ministri; predsednik dr. Fuehs pa sklene sejo. Ko bi bil Penižek ploskal kakovemu liberalnemu poslancu, tedaj bi gotovo ne bila Woll in Girstmayerjev Franclj ugovarjala. Vsaj se je že mnogokrat pripetilo, da so iz galerije dol glasno odobravali poslušalci govore liberalnih poslancev in nih6e izmed njih ni temu ugovarjal. A Bog ne daj, da bi to smeli storiti posluSalci nasproti slovanskim govornikom! Res, sramota za poslance, da kakor pouli6ni pobalini popadajo ljudi, ki njim niso ljubi. Zato je za6etkom seje 31. januvarija predsednik dr. Fuchs dal ukor Penižeku, da se je s svojim obnašanjem drznil vmešavati se v obravnave zbornioe. Ob enem pa je posvaril tudi one poslance, ki so segali v pravice predsednika, ki je edini poklican, za mir skrbeti v zbornici. Pri6akuje, da se kaj tacega ve6 ne ponavlja. Nato so 6itali zapisnikarji razne predloge in interpelacije ter se je za6elo glasovanje po imenih o neki peticiji. § 14. Toda 100 peticij je ostalo Se nerešenih in o vseh se zahteva glasovanje po imenih. Ob pol 3. uri se pretrga to prazno glasovanje in besedo je imel mogo6ni, rude6o bradati dr. Gros. Ta naznanja, da dokler se jezikovne naredbe ne odpraviio, bodo liberalci zadrževali vsako delovanje v zbornici. Dobro mu je zasolil dr. Kramaf, reko6: «Zakaj dolžite vlado in Gehe, da ne morete delati v državni zbornici? Ali vas zadržuje morebiti to, ker zahtevamo mi narodno ravnopravnost? Dokler se pa ta ravnopravnost med avstrijskimi narodi ne doseže, ne bo tukaj v tej zbornici nikdar mirnega delovanja. Dr. Gros trdi, da se je po liberalnih Nemeih nekdaj sklenil § 14., da morejo vladati vestni ministri. Kdo so ti vestni ministri? Kai ne, tisti, ki bi bili vzeti izmed liberalnih Nemcev! Zakaj niste sploh v vseh svojih postavah izjavili, da veljajo le tako dolgo, dokler so Vaši ministri na krmilu*. • Nemštvo so potem branili še nekateri drugi prusaki. Glasovati pa predsednik ni pustil o zahtevi, da bi se razpravljalo o odstranitvi § 14. Slednjie predlaga predsednik, naj se zve6er ob 7. obhaja še jedna seja, v kateri se ima obravnavati o sklepu gospodske zbornice zastran zboljšanja pla6 za državne služebnike. Kakor smo onokrat poro6ali, tako se je tudi s to postavo v gospodski zbornici zgodilo. Z ve6ino 3 glasov ie poslanska zbornica pred nekaterimi tedni sklenila, da se ima zboljšanje pla6 pri6eti s 1. januvarjem 1899. Vlada }e priporo6ala, naj se ne postavi v zakon nobeden obrok, kedaj se za6ne to zboljševanie, temve6 naj se re6e: kedar se postava objavi, takrat se zboljšajo tudi pla6e. V gospodski zbornici so levičarji zahtevali, naj se vsaj s-1. aprilom 1899 začne to zboljševanje. Po želji finan6nega ministra se je pa sklenilo, da obvelja vladna želja. Minister namre6 sodi, da mora poprei vedeti, kje dobi 4 miljone goldinarjev vsako leto za to zboljšanje — potem zamore predložiti postavo še le cesarju v potrdilo. Dokler pa tega denerja nima, je tudi prazno dolo6evati obrok, s kterim se naj pri6ne to zboljševanje. Pri obravnavi zastran današnje ve6erne seje je nastal zopet strašen hrup v zbornici. Schonerer in Wolf so kričali kakor divjaki, potem pa pred glasovanjem z liberalci in narodnjaki zbežali iz zbornice. Na eni strani se ne upajo upirati tej novi postavi — na drugi pa so proti temu, da bi se sploh kaj obravnavalo v zbornici, dokler nimajo oni najvišje komande. In prav so storili, da so jo pobrisali. Da bi jih le ve6 v zbornico ne bilo, potem bi se dalo mirno zborovati.