DELAVSKA POLITIKA Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice : Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. © Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. čekovni račun št. 14.335. Stev. 38 Maribor, sreda, dne 12. maja 1937 Leto XII Socialisti in Roosevelt Več ko 40 milijonov ljudi oropanih dobrin življenja. Mati! Mati je najslajša beseda, ki jo izgovarja otrok. Ljubezen do matere je vila. In še bolj ljubijo mater dečki kakor deklice. Te ljubezni ne vživajo očetje, ki so resnejši in ne poznajo ženske ljubeznjivosti. Dorasli veliki možje se s sladkostjo spomnijajo svoje matere. Celo Napoleon v pregnanstvu na otoku Sv. Helene je rekel svojemu zdravniku: »Kažete mi veliko ljubezen, da bi zmanjšali moje bolečine, in vendar ni to prisrčnost matere. O, mati Leticija, mati Leticija!« Tudi danes se izkazujejo zunanje časti materam. Žal se pa na drugi strani smatra le za objekt pomnože-vanja naroda. In vendar je žena tudi človek kakor mož in ima pravico do svojega lastnega življenja in do življenjske sreče. Ce je v rodbini le preveč otrok m morda še slabe socialne razmere, tedaj je to za mater pravo mučeni-štvo. Ce naj ima dan matere pomen, ga more imeti le tedaj, če izkažete, ženi in materi enako spoštovanje in ji daste enakopravnost v vsem življenju. Malo upanja je sicer, da bi se to zgodilo v današnji dobi malikovanja nasilstva in poveličevanja napačnega junaštva. Toda, dokler tega ne storite, je reklama za mater in materinstvo — neiskrena. Nova zaupnica Blumu V soboto je francoska zbornica razpravljala o interpelacijah in splošni politiki Blumove vlade. Zlasti je opozicija kritizirala Blumovo poroči- lo o socialnem in gospodarskem položaju. Opozicija pa ni dosegla uspeha, ker je za zaupnico glasovalo 380 poslancev, proti pa le 199. »Roosevelt bo nadaljeval s krpanjem« O zmagi Roosevelta pri zadnjih predsedniških volitvah v Zedinjenih državah je časopisje prinašalo dolga poročila in tudi slavospeve. Kakšen je položaj v Ameriki v resnici, nam pove »Proletarec«, glasilo »Jugoslovanske socialistične zveze«, ki pravi: »V svojem nastopnem govoru, dne 20. januarja je predsednik Roosevelt izjavil, da bo nadaljeval z napori za izboljšanje življenjskih razmer ameriškega ljudstva. Priznal je, da živi v pomanjkanju 40,000.000 prebivalcev te dežele, ali ena tretjina. Nimajo ne prilike za izborazbo, manjka jim hrane in obleke. Milijoni žive v hišah, ki so neprimerne za človeška bivališča. Snaga je v njih nemogoča. Medicinska veda je izredno napredovala, toda milijonom ljudi so njene pridobitve nedostopne, ker nimajo sredistev niti za dostojno preživljanje. Moderna tehnika je omogočila ljudem komfort (udobnost), o kakršnem niso nekoč niti sanjali. Toda za več kot tretjino ameriškega prebivalstva ne postoja. Milijone in milijone ljudi nima toliko dohodkov, da bi si mogli privoščiti vsaj toliko potrebščin, kot jih določa za nujne najnižji življenjski standard. Beda v južnih državah. V južnih državah živi stotisoče najemnih farmarjev in dninarjev v revščini, oropanih vseh dobrin, ki jih nudi civilizacija. Kaj bo Roosevelt storil za odpravo bede? Tega ni povedal. Vse odvisi od bodočnosti in — demokrat- ske stranke. Ta je brez socialnega programa. Karkoli bo v kongresu sprejela koristnega, bo storila pod Rooseveltovim pritiskom. Predsednik je govoril o bedi v južnih državah. Demokratska stranka ima v njih neomejeno moč. Ako noče nič storiti v posameznih državah, ali bo v kongresu (parlamentu) bolj liberalna? Prva štiri leta obetanj. Vse, kar je predsednik obljuboval v svojem drugem nastopnem govoru, je obetal že dostikrat v prvih štirih letih svojega krmarjenja te dežele. In res — razmere so boljše, ker si je kapitalizem z vladnimi posojili in podporo toliko opomogel, da so dividende zopet omogočene. Ampak, kaj pa dohodki povprečnega delavca? Predsednik sam priznava, da živi tretjina prebivalstva te dežele v pomanjkanju. Tudi druga tretjina si ne more privoščiti vsega, kar potrebuje, četudi ima ta dežela izdelkov in živil v izobilju. Stanovanjski problem. Stanovanjsko vprašanje je eno najnujnejših. Predsednik Roosevelt se ga je lotil že pred 4. leti. Ampak lotil tako, da je problemi komaj načet in ne izgleda, da bo storil kaj več v svojem drugem terminu. Ako hočemo izboljšati življenjske razmere ljudstva, moramo zadostno obdavčiti one, ki imajo preveč: može tistih dam, ki hodijo v kožuhih po petdeset tisoč dolarjev in ki trošijo za svoje privatne zabave po pol sto-tisočaka, kakor pravi ameriški časnikar Westbrook Pegler. Sistem, ki drži ljudstvo v bedi. Štirideset milijonov ljudi je v pomanjkanju radi krivičnega sistema (ureditve) in bodo v pomanjkanju, dokler ne bo odpravljen. Demokratska stranka je za ohranitev tega sistema in predsednik Roosevelt tudi. Ofn ga skuša le poboljšati in sicer kapitalizmu v korist. Nedvomno predsednik resnično želi izboljšati tudi življenjske razmere obubožane ameriške mase. Ampak brez socialnega programa in brez socializacije ne bo dosegel nič več kot v prvih štirih letih svoje administracije. Ko so se dninarji v Arkansasu in par drugih krajih na jugu organizirali, da si izboljšajo svoj položaj, je nastopila proti njim demokratska oblast in »linčarska justica«. Povsod, kjer se delavci organizirajo, nalete na nasilja »kapitalističnih kraljev«. Povsod so pripravljeni metati v delavce plinske bombe in udrihati po njih s kre-peljci, kakor hitro zahtevajo večji kos kruha in izboljšanje delovnih razmer. Izboljšanje razmer je stvar delavcev samih. Predsednik Roosevelt bi delavcem v teh borbah pomagal lahko znatno več kakor pomaga. Njegovi govori so lepi in njegov glas je prikupen, ampak delavci se bodo morali naučiti resnice, da si bodo položaj izboljšali, kadar se bodo organizirali v svojem gibanju politično in strokovno. Stranka gospodarjev ni in ne bo izvršila te naloge, ne glede kako liberalen predsednik ji načeluje.« „Hindenburg“ žrtev sabotaže v nemškem deviznem gospodarstvu Obratni zaupniki 75.000 avstrijskih delavcev tirjalo svobodo organizacije Delavska spomenica avstrijskemu kanclerju V pretekli številki »Delavske Politike« smo na kratko poročali o eksploziji največjega nemškega zrakoplova za prekomorske polete »Hindenburg« nad letališčem za pristajanje zrakoplovov v Lakehurstu (lek-horst) v državi New Yersey pri New Yorku. * Katastrofa se je zgodila v četrtek, dne 6. t. m. ob 19.15 ameriškega časa. črakcroilov se je v trenutku eksplozije nahajal 60 m nad zemljo in bi se bil v naslednjem trenutku zasidral na stožeru za zasidranje zrakoplovov. Eksplozija je povzročila, da se je zrakoplov vnel. Pri padcu na zemljo je pokopal pod seboj 97 ljudi, potnikov in posadke. Od teh je zgorelo na J>cu mesta 33 oseb, 5 pa jih je še naknadno umrlo, 59 oseb je ostalo' živih, vendar pa so nekateri med njimi precej hudo opečeni. Takoj po katastrofi se je začelo ngibati o krivdi in krivcih te strahovite nesreče. V Nemčiji so izjavili, da gre za sabotažo. Kolikor je doslej ugotovljenoj^gre res za sabotažo, toda v nemškem deviznem gospodarstvu. Država namreč ni dala na razpolago tujih denarnih sredstev za nabavo negorljivega plina helija, ki se ga dobi samo v Ameriki, ampak so zrakoklov polnili z vodikom, ki rad eksplodira in se vname. Vse ka- že, da se je vnel plin vsled iskre iz električne napeljave, ali pa ga je vžgala zračna elektrika. Ko je »Hindenburg« pričel z vožnjo, so vsi nemški oficijelni krogi zagotavljali, da je polnjen s helijem. V tej zavesti so živeli tudi vsi, ki so se vozili z zrakoplovom na njegovih vožnjah. Mjerodajni krogi, ki so vedeli resnico, so torej s svojim molkom zavajali javnost, da je slepo verjela prvotnim zatrdilom prevozne družbe, da zrakoplov ne more zgoreti, češ, da je polnjen s helijem. Saboterji, ki so zakrivili strašno katastrofo so ugotovljeni in stoje pred vsem svetom razgaljeni. Zrakoplov »Hindenburg« je bil 248 metrov dolg, in je imel v prerezu povprečno 41 m. Prostornina je znašala 290.000 kubičnih metrov. Urejen je bil za pogon s štirimi motorji na nafto, ki so razvijali vsak po 4000 konjskih sil, Preletel je 150 km na uro. Na krovu je imelo prostora 50 potnikov. Vožnja v Zedinjene države je stala 1000 RM, v Rio de Ja-neiro (Brazilija) 1500 RM. Iz Nemčije v Lakehurst je rabil zrakoplov dva in pol dni, v Rio de Janeiro štiri dni. Avstrijski delavski obratni zaupniki so v imenu 75.000 delavcev nre-dložili kanclerju drju. Sušniku dne 1. majnika spomenico, v kateri zahtevajo svobodne strokovne organizacije ter vse druge svoboščine, ker neodvisnost Avstrije ni dovolj zajamčena za bodočnost samo z zunanjepolitičnim jamstvom,, marveč ji je potrebna Borski rudniki bakra so dali 1936 175 miiljonov frankov nečistega dobička, čistega pa 51 milijonov. Davka plača ta družba naši državi 3.34 milijonov, v Franciji 94.000 frankov, skupaj torej 4.28 milijonov, oko- li 8.3 odst. od čistega dobička. Družba je dosegla ta ogromni dobiček kljub devalvaciji franka. Od leta 1928 do 1936 je znašal v stotisočih frankov po vrsti: 30.705, 49.644, 19.511, 8.739, 9.368, 21.503, 21.033, 26.289 in 51.041. Družba ima okoli 82 milijonov frankov razpoložljivega denarja po jugoslovanskih in francoskih bankah. Druž- tudi v notranjosti večina, ki se bo hotela boriti za njeno neodvisnost. Spomenica je jako obsežna in sestavljena popolnoma v duhu avstrijskega socialističnega gibanja, ki kljub terorju še krepko živi. Režim je odgovoril na to spomenico s preganjanjem podpisnikov, ki jih je precej pozaprl. ba je v enem samem letu gotovo zaslužila celo delniško glavnico. Milijonski dobički Trepče Rudniki v Trepči pa so vrgli angleški družbi v zadnjem tromesečju lanskega leta 63 milijonov dinarjev, v prvih treh mesecih 1937 pa 56 milijonov dinarjev. Kdo naj plača davke? Akcija za trikratno izhajan\e »Delavske Politike« na teden tepo napreduje. Najhujša ovira za uresničenje te naše skupne želje sio naročniki, ki so z naročnino v zaostanku! Dobički borskih bakrenih rudnikov Družba je v enem samem letu »zaslužila« celotno delniško glavnico Baski odbili vse napade Napredovanje republikancev na osrednji fronti Na severnem bojišču ob Biskajskem zalivu, kjer napadajo italijanski motorizirani oddelki iz smeri Bermea—Seguja in pri Guemici, se Baski odločno branijo in so doslej z uspehom zavrnili vse napade. Fronta poteka tu 17 do 20 km vzhodno in severovzhodno od Bilbaja. General Mola oz. nemško-italijanski generalni štab v Vittoriji, otipavata baskiško fronto tudi na drugih točkah, tako pri mestu Mugiji (južno od prej imenovanih krajev), da bi dobil ranljivo mesto, kjer bi lahko izvršil prodor proti Bilbaju, vendar doslej zaman. Pri Bermeju so Baski uničili tri bataljone nacističnih čet, med katerimi so bili pomešani italijanski oddalki, ki so jih med prodiranjem izvabili v zasedo. V zadnjih štirih mesecih je bilo na baskiški fronti sestreljenih 11 nacističnih letal. Cogolludo zavzet Na fronti severno od Guadalajare, kjer so italijanske čete pri svojem poskusu prodora proti Madridu bile tako hudo tepene, je inicijativa še vedno v rokah vladinih čet, ki so baš te dni zavzele važno mesto Cogolludo 35 km severno od Guadalajare. Cogolludo leži že za fronto, ki so jo držali nacisti pred svojo ofenzivo. Pri Toledu napredujejo vladine čete Ob reki Taijo pri Toledu napredujejo vladine čete, ki so prodrle več kilometrov v dolžini in globini proti severu. Napredovanje vladinih čet tudi na južnem bojišču Pri Fuenteovejuni zapadno od Penaroje so vladine čete zasedle postojanke, ki obvladajo cesto proti Azuagi. Uspešni boji ob reki Jarami Tudi ob reki Jarami vrše vladine čete uspešne operacije in so potisnile fronto na več mestih proti za-padu. Francov 30. junij Glavni stan Francove uporniške vojske je uvedel strahovito preganja- nje svojih zaveznikov »falangistov« v ozemlju burgoške vlade. Vsa poveljstva so dobila ukaz, da te polove in zapro. Zaroto je baje zasnoval Francov svak, ki je bil prej poslanec »ljudske akcije«. Zaprli so nad 200 vodilnih falangistov. Anarhistična vstaja v Barceloni zadušena Dogodki v Barceloni so pospešili ureditev vprašanja enotnega poveljstva vladine vojske na področju vse Španije. Med katalonskim Generalidadom in špansko vlado v Valenciji je prišlo do sporazuma, po katerem preide zapovedništvo nad katalonsko vojsko v roke osrednje vlade, prav tako tudi vzdrževanje miru in reda v Kataloniji. Upor anarhistov je uspelo zadušiti. V Barcelono je prispelo 5000 mož napadalnih čet španske vlade, ki so vzpostavile red. V bojih z anarhisti je padlo in bilo ranjenih par sto ljudi. Veselje reakcije in generala Franca, da se mu bo s pomočjo anarhistov posrečilo zadaviti demokratično Španijo je bilo prezgodnje. Nemfka letala v sluibl generala Franca bombardirajo cerkve polne vernikov Neka angleška delegacija, med katero so bili skoro sami predstavniki anglikanske cerkve, je dne 31. marca obiskala baskiško glavno mesto Bilbao. Dne 2. aprila si je ogledala razdejanje, ki ga je povzročilo bombardiranje Duranga dva dni poprej. Nemški bombniki v službi generala Franca so prileteli nad mesto zjutraj. Največ bomb so vrgli na cerkve in samostane in povzročili grozno razdejanje. Poročilo angleške delegacije opisuje razdejanje v cerkvi Santa Maria v Dlurangu: »V trenutku, ko je abt Morilla povzdignil kelih, so prebile cerkveni strop bombe, težke 50 in 100 kg. Ena bomba se je razletela ob vznožju oltarja. Izpod razvalin so pozneje izko- ^ pali v raztrgana mašna oblačila po- i vito razmesarjeno telo abta, čigar roka je še vedno krčevito oklepala kelih.« V jezuitski kapeli je bil ubit med spovedovanjem pater Villalabeita in strežnik. To jutro je bilo razdejanih z bombami troje cerkev in več kapel. Popoldne so hitlerjevski letalci v službi generala Franca zopet bombardirali mesto. To pot so se spustili zelo nizko in so s strojnicami obstreljevali procesijo nun na dvorišču nekega samostana. Tako poročilo. »Slovenec« o teh zverstvih nad katoliškimi Baski in božjimi služabniki molči, ali pa bo mogoče zopet pisal, da so Baski sami bombardirali svoje mesto, kot je pisal o Guemici, da so jo polili s petrolejem in zažgali. Doma in p* si/eiu ■P: Omejitev nočnega dela v pekarnah. S 15. t. m. stopi v veljavo banska uredba o odpiranju in zapiranju trgovin in obrtniških delavnic. Uredba predvideva, da se sme pričeti z delom v pekarnah šele ob 3. uri, pač pa so dovoljena preddela, kot: kurjenje, pristavljanje kvasa in mešanje testa že od 24. ure. Kmetje odplačujejo svoje dolgove PABi. Doslej so plačali kmetje, ki uživajo zaščito v svrho odplačila svojih dolgov, pri Priviligirani agrarni banki 51 milijonov dinarjev. Od te- ga pri podružnici banke v Ljubljani 4.5 milijonov dinarjev. Mussolini je povabil časnikarje iz Jugoslavije na ogled po Italiji, kjer jim hoče razkazati stvaritejska čuda fašizma. Lepo število časnikarjev se je temu povabilu prijateljske Italije odzvalo in sedaj potujejo po Italiji na stroške italijanske vlade. Angleži izpovedujejo italijanske fašiste. Kljub sklenjenemu žentlemen-skemu dogovoru med Anglijo in Italijo med obema državama ne more priti do pomirjenja. Angleški listi, ki izhajajo brez cenzure in direktiv od zgoraj, prijemajo italijanske fašiste zelo trdo radi Španije. Ko so nemški fašisti razdejali Guernico, se je angleško časopisje strašno zgražalo nad tem barbarstvom. Italijansko časopisje pa je naenkrat trdilo, da so mesto zažgali Baski sami. To je razburilo Angleže, ki so italijanski fašistični tisk prijeli za jezik. Dokazali so mu, da prinaša sama potvorjena in izmišljena poročila o Španiji in naposled so našteli še nekaj znanih junaštev italijanskih fašistov pri Guadalajari. Posledica: Italijanska vlada je odpoklicala vse italijanske časnikarje iz Anglije in obenem prepovedala uvoz vseh angleških listov Angleži pa so daleč od tega, da bi se radi tega razburjali. V Nemčiji zapirajo duhovnike. V Nemčiji imajo oster spor z Vatikanom, ker je Nemčija duhovnikom prepovedala vzgojo mladine, razen v verstvu. Katoliški duhovniki se upirajo in jih je policija zaprla že 1038, deloma zaradi upora proti odredbam, deloma zaradi nravnostnih deliktov. Obtožbe so nastale šele po zaostritvi spora, čeprav je bil povod za postopek že prej podan. Delavska zmaga na Japonskem je prinesla socialistom in kmetiškim volilcem 37 poslancev. Pridobili so 16 poslancev. * Slabo poučen. t‘, mul« dr. Velimir Miažuranič je govoril 30. aprila zvečer v radio našim izseljencem. Med drugim je rekel: »Pri nas je zora, a pri vas predvečer 1. maja. Vsak 1. maj je novai obletnica neresničnega in nestvarnega prerokovanja o svetovni revoluciji. Na ta dan, dragi bratje, sipremite namesto praznih fraz o imedselbojni mržnji družabnih slojev in o potrebi neusmiljenega terorja enih nad dVugimi, iz mojih ust, srčen pozdrav .. .« Ta del govora (111 it .1. il.a stuala nas je v resnici začudil. 1. maj že po svojem postanku in zgodovini ni nobena obletnica kakšnega prorokova-nija o svetovni revoluciji. Kdor kaj takega trdi, s tem samo pokaže, da ne pozna razvoja delavskega gibanja. Zlasti smešni med njimi so tisti, ki domnevajo, da je 1. maj določen kot dan, na katerega naj, kot na signal, nekoč izbruhne revolucija. Kakor da bi se revolucije lahko v naprej določile v koledarju, tako nekako kot dnevi cerkvenih procesij, proščenij in praznikov. Druga huda zmota g. dr. Mažuraniča pa je trditev, da je razredni boj prazna fraza. Vsa naša socialna zakonodaja priča o postajanju razrednega boja. Seveda je ta zakonodaja starejšega datuma, kar jo je pa novejše, se pa opira na pooblastila finančnega zakona, tako, da naša zakonodavna telesa s tom niso imela posla. Zato tudi g. dr. Mažura-nič ni imel prilike, da se s temi zadevami pobližje seznani. Toda celo uajvišije sodišče v Zagrebu je pred meseci v neki tožbi ugotovilo večno nasprotje med močnejšim, t. j. delodajalcem in šibkejšim, t. j. delojemalcem. Tako torej stoji stvar z razrednim bojem. Popolnoma novo za g. dr. Mažuraniča pa je gotovo tudi to, da delavstvo* ne oznanja mržnje proti družabnim slojem, ampak da hoče odstranitev vzrokov, ki to mržnjo vzbujajo, t. j. izkoriščanja in terorja ter s tem likvidacijo razrednega boja. Vse to pa naši izseljenci vedo in zato ni prav, ako se jim govori nekaj, kar nc drži. A. M. de Jong: 17 IZDAJA I Otroška leta Mereynt]eJa Geysena Goort je odšel skozi zadnja vrata. Ko je ostal sam, je Mereyntje šele opazil, da se je stemnilo in da se plazijo po tej čudoviti izbi tuje sence. Zanj novi in nenavadni predmeti so dobili čudovite, vznemirljive oblike... Tam ob steni je čepela, vsa zgrbljena čarovnica... še pravkar je bil tamkaj svitek sakov, to je vedel prav dobro, sedaj pa je bila tam čarovnica ... njeno koničasto avbo je bilo natanko videti, in kako je čepela, vsak čas pripravljena, da naskoči Mereyntjeja ... Iz kota, v katerem sta stali puški, je mrgolelo svetlih oči nepoznanih, zlobnih bitij, prav gotovo so bili mali zlodeji... zidna dolbina, v kateri je stala postelja, pa je bila temina zijajoča jama, iz katere bi se moglo vsak čas priplaziti vse mogoče, kar bi človeka navdalo s strahom... Me-reyntje si je pričel žvižgati poskočno popevko. Kljub temu pa ni bil vesel! Nikakor ni občutil radosti v sebi!... Raje bi ne bil vprašal za psom ... Vedno je imel take bedaste domisleke, sam sebe je grajal in vendar je opazil vedno prepozno, da je ravnal neumno... Izglodalo je, kakor da Vrča sploh ne bo več nazaj! Toda Vrč se je mudil zunaj komaj dve minuti, pa se je že vrnil s Pollom, svojim razku-štranim psom, ki ga je večkrat spremljal na njegovih potih križemi kražemi Po polju. Vaško deco je popadla groza, kadar sc je pes, besno lajajoč pognal za njo. Parkrat že je bil pomeril hlače enemu ali drugemu. Ko je sedaj prišel s svojim gospodarjem, nezaupljivo vohajoč v sobo, se je zdel M-ereyntjeju, ko ga je ugledal med vrati, neznansko velik. Mereyntje je, tresoč se, sedel na stolu in ni mogel razumieti, kako le je mogel biti tako nepreviden, da je od vseh stvari, ki so ga zanimale, povprašal baš za psom, ki se ga je tako strašno bal!... Oh, tu je bil že zopet sam vrag po sredi... ta mučitelj, ki ni mogel živeti, ne da bi dražil ljudi... Hu, kako se mu svetijo oči... Kakor, da bi gledal iz njih sami vrag ... Mereynt-jeju je razbijalo srce, kot da bi hotelo počiti in kar ni mogel do sape... Poli je pomolil svoj gobec daleč naprej in pričel grozeče renčati... O joj! O joj! Ko bi vsaj Vrč pošteno držal mrcino!... »Sva že tu, Mereyntje,« je rekel Goort. »Mirno! Tiho! Poli. Priden bodi! Pridi sem. glej, to je Mereyntje! Njemu ne smeš odslej napraviti ničesar, čuješ, ničesar, zapomni 'si to dobro!« Toda Poli je renčal dalje in porinil svoj vohajoči smrček prav v nevarno bližino s stola visečih Mereyntjejevih) nog, da jih je ta ves prestrašen potegnil k sebi, trudeč se, da bi se na stolu zasukal na nasprotno stran. »Nič sc ne boj,« ga je miril divji lovec, »ako sem jaz poleg, ti ne bo ničesar napravil. Vsedi se, Poli, daj dečku tačico... no, ali bo kaj!« Obotavljajoče je dvignil Poli svojo taco, Me-reyntje pa je boječe iztegnil svojo tresočo se roko in mu jo pomolil naproti. Vrč se je moral smejati, kako nezaupljiva sta bila drug proti drugemu. »Le mirno ga primi,« je rekel, »saj setn. ti že rekel, da se ti ni treba bati... saj nič ne stori... takooo, vidiš? Sedaj pa. Poli, daj. oblizni Me-reyntjeja!« Nenadoma je zagledal Mereyntje pasji gobec prav blizu svojega obraza in še predrto je imel čas odmakniti se, že ga je Poli obliznil na licu s svojim mokrim, toplimi jezikom, ki se je zdel kakor žamet, da se je Mereyntje, dasi mu je srce burno tolklo, moral smejati, z Vrčem vred. ■ ■ Dečko je naenkrat začutil, kako vstaja v njem nek tih ponos: ta močna pasja mrha*, pred katero je vsa vaška dečad občutila naravnost smrten strah, mu je dala taco in še cmok na lice!... Saj mu ne bodo hoteli verjeti, toda on jim bo že še dokazal. Ako bo videl Polla na cesti, ga bo poklical k sebi, da mu bo dal taco in ga cmoknil na lice. He, to bodo gledali!... To se pravi... če se bo upal in ... če ga bo Poli tudi hotel ubogati, ako ne bo njegovega gospodarja v bližini... To je hotel takoj vedeti: . _ >, x .. »Čuj, Vrč... kaj misliš, ali mi Poli tudi na cesti ne bi nič storil, ako bi tebe ne bilo poleg ... in, ali bi prišel, ako bi ga poklical.« Dvomljivo je skomignil divji lovec z rameni. »Poli je hud, ako je sanv, to veš. Ne verjamem, da bi te sedaj že tako dobro poznal. Toda, ako se boš nekoliko dalj z njim pečal, potem gotovo. Moraš večkrat priti k meni,« je rekel končno, potem pa nenadno utihnil, čudeč se sam svojim besedam in gostoljubnosti. Vesel je prikimal Mereyntje: to bo rad storil! Naenkrat pa se je zamislil in oklevajoč je rekel: »Ako mi bo mama dovolila; potem že!. • •« (Dalle prihodnlll-) lK,Z, ,da ibi spravila delavstvo Pod svojo marelo, pa ne bodo našle med nami tal. Beden stavbinec. Predavanje o pravicah žene v jugoslovanski zakonodaji priredi »Vzajemnost« v sredo, d.ne 12. :rnaja s pričetkom1 o.b 8. uri zvečer v dvorani »Delavske zbornice«. Predaval 'bo dr. Vito Kraj-ger. Sodr.uižice in sodrugi, pridite! Kaj je povzročilo iztirjenje lokomotive na železniškem nasipu? Kakor znano, je dne 6. t. m. zvečer iztirila na želeaniškem nasipu ranžirna lokomotiva, ki je vlekla 16 voz ali skupno 280 ton. Nesreča se je dogodila, ker je slepi tir, ki sega dlo železniškega mosta, že leto dni zabarikadiran z novimi kretnicami, ki že montirane na železniške prage čakajo, da bo progovna sekcija odstranila stare in vključila nove. Ker je pri premiku tudi vedno premalo zaviračev, zlasti ipri težkih in dolgih vlakovnih garniturah (kakor je bila ta, s katero je moral strojevodja zavoziti prav do .»barikad«, 'da Ibi izvršil premik), se je le čuditi, da se ne zgodi še več nesreč. Postajno vodstvo naj v interesu prometa zahteva od iprogovne sekcije, da odstrani barikade s slepega tira. Ako bodo pragi, na katerih so montirane nove kretnice, še dalj časa ležali na prostem, bodo itak pričeli razpadati, predno feodo služili svojemu namenu1. Nočno lekarniško službo vršita do vključno 14. maja lekarni Vavpot in Maver. 40 letnico svojega obstoja bo proslavil »Pevski odsek pekovskih pomočnikov« dne 15. in 16. maja t. 1. Dne 15. maja ob 20. uri bo v dvorani Union velik slavnostni pevski in glasbeni koncert, na katerem bodo sodelovala razen pevskega odseka pekov še delavska pevska in glasbena društva: Del, pevsko društvo »Frohsinn«, Del. pevsko društvo »Enakost«, pevsko društvo »Grafika«, Glasbeno društvo železničarskih delavcev in uslužbencev in tamburaški odsek pekov, vsi iz Maribora, nadalje grafičko pje-vačko društvo »Sloga«, radničko pjevačko društvo »Jednakost«, tamburaški zibor »Bratstvo«, vsi iz Zagreba in radničko pjevačko društvo »Sloboda« iz Varaždina. Ker bo to eden izmed največjih delavskih koncertov v zadnjih letih, naj se ga vse delavstvo udeleži. V nedeljo, dne 16. maja se bo vršil na vrtu »Gambrinove dvorane« od 10. do 12. ure vrtni koncert, čijega program bo izvajalo »Glasbeno društvo železniških delavcev in uslužbencev«. V slučaju slabega vremena se bo vršil koncert olb isti uri v vseh prostorih »Gambrinove dvorane« s sodelovanjem tamburaškega zbora »Bratstvo« iz Zagreba in tamburaškega odseka pekov iz Maribora. Popoldne, z začetkom ab 15. uri pa priredi »Podzveza delavskih pevskih in glasbenih društev« veliko spomladansko veselico na vrtu gostilne Weber na Pobrežju pri Mariboru. — Pripravljalni tdbor. Kamnik V znamenju 1. maja. Samo v dveh delavnicah je 1. maja počivalo delo. Nazira-nje kamniške gospode je, da je vsak delavec, ki praznuje 1. maj, protidržaven element. Toda delavske organizacije v n^šem mestu so se že tako razmahnile, da skuša gospoda vrivati v nje svoje špijone, da bi bila na ta način iz prvega vira obveščena o nevarnostih, ki ji prete. Vendar se stvar s špijoni nikakor ne obnese. Zaželjenih senzacij ni in noče biti. Pač pa mislimo, da utepejo biti prva senzacija kakšne bodoče volitve. Do tja bo delavstvo že toliko izobraženo, kar bo zasluga našega prosvetnega dela, da bo znalo ločiti pleve od zrna. Hrastnik Proti tuberkulozi. Delavstvo v steklarni pozdravlja akcijo protituberkulozne lige, zato so delavci lansko leto tudi prispevali nad Din 280.—. Letos so delavci zopet sklenili, da bodo akcijo podprli. Želja delavstva pa je, da se ta organizacija malo bolj zainteresira pri bojih, ki jih vodijo delavci za izboljšanje svojega slabega položaja. Naše mnenje je, da je pravzaprav le v slabih razmerah iskati vzroka raznim boleznim. Tako si delavstvo tudi želi, da se navedena organizacija malo pobriga za stanovanjske razmere in da skuša tudi v tem oziru nekaj podvzeti v zaščito zdravja stanovalcev. Ako se bo navedena organizacija postavila na to stališče in v tem pravcu tudi delala, srno prepričani, da bo uživala simpatije vseh delavcev: Zidani most PriiateUem »Delavske Politike« sporočamo, da se prodaja odslej naš list tudi v Zidanem mostu v kolodvorski knjigarni. Sl. Pavel pri Preboldu Pevski koncert Del. glasbenega društva v Ljubljani se bo vršil 16. maja s pričetkom ob 3. uri pop. v »Sokolski dvorani«. — Istega dne, ob 7. uri zvečer, pa bo pevski zbor nastopil v Zabukovci v dvorani ge. Amalije Pikel. — Delavci in delavke, pridite! Ribnica na Pohorju Delavsko zborovanje. V nedeljo, dne 16. maja s pričetkom ob .pol 9. uri v gostilni ipri Puhni bo zborovanje za delavstvo iz kamnolomov, katerega sklicuje Zveza stavbinskih delavcev Jugoslavije. Pridite vsi na to zborovanje! Senovo pri Rajnenburgu »V težkih časih živimo.« Pod tem naslovom v št. 34 »Delavske Politike« z dne 28. aprila t. 1. priobčeno notico ni pisal s, Stnman Franc, rudar, niti ni bila priobčena na osnovi podatkov, ki .bi bili izvirali od njega, ali na njegovo pobudo. Uredništvo. V ogledalu Kako »objektivna« zna biti reakcija. Vsaka stavka, ki izbruhne v Franciji, nudi francoski reakciji in njenemu časopisju povod, da tarna o anarhiji, ki je izaivladala pod' vlado s. Bluma. Iz pariškega časopisja povzemajo te vesti tudi listi a la »Slovenec«, ki jih še napihnejo, da prikažejo položaj v Franciji v čim črnejši luči. Ko izbruhne stavka, piše reakcionarno časopisje o naskoku delavstva na vlado s. Bluma, ki da je že v zadnjih vzdihljajih. Ko stavka neha in doseže delavstvo s pomočjo države uspeh, pa zopet dolži Bluma, da je stavko zadavil in očividno obžaluje, da ni zavladala anarhija, s katero je poprej strašilo svoje verne bralce. Zlasti stavka delavstva, ki je zaposleno pri delih za svetovno razstavo v Parizu, je bila dobrodošel povod temu časopisju, da dokaže vso nemoč vlade naprain anarhiji .in terorju s strani delavstva, ki da sta že sedaj upropastila razstavo in ugled Francije pred svetom. Kio so pred' več kot teden dni stoipili v stavko prometni delavci v Londonu, kamor prihaja baš sedaj za kronske svečanosti na desettisoče ljudi, in je zastal ves promet, taisto časopisje_ sicer o tem poroča, toda kakšna razlika/ je v teh poročilih, ako jih primerjamo s poročili o stavki na pariškem razstavnem prostoru! Za reakcionarno časopisje je stavka delavcev pod Blumovo vlado nekaj dlrugega kot stavka pod vlado Baldvvina v Angliji, dasi prometna stavka v Londonu spričo kronskih svečanosti ustvarja dosti več anarhije, kot pa stavka, ki ibo imela edino posledico, da se bo otvoritev razstave za par dkii zavlekla, kai. je — mimogrede povedano — ipri vsaki svetovni razstavi običaj, da se ne otvori na v naprej določen dal*. konsekvence nad svojimi pomočniki. Tako je duševni oče časovnega urnika odpovedal vsem pomočnikom. Gosp. L. pa jim je znižal mezdo. Bivši vodja pomočnikov tudi posnema prednje itd. Kako bodo. pogajanja potekla, bomo sproti poročali, kakor tudi imena onih gg. mojstrov, ki bodo even-tuelno pogajanja zavirali. za birmo poceni In v ve-lldl 119 liki Izbiri dobite pri Bonbonieri „Orl«nt“' Maribor, Dvofakova ulica 10 PEVSKI ODSEK PEKOV V MARIBORU priredi 15. maja ob 20. uri v veliki dvorani Union v Mariboru JUBILEJNI KONCERT v proslavo 40. obletnice svojega obstoja - Sodelujoči: 1. Glasbeno društvo žel. del. in uslužbencev v Mariboru. 2. Pevski odsek pekov, Maribor. 3. Radničko kulturno prosvj. društvo »Sloboda«, Varaždin. 4. Grafičko pjevačko društvo »Sloga«, Zagreb. 5. Pevsko društvo »Grafika«, Maribor. 6. Tamburaški odsek pekov, Maribor. 7. Pekarski tamburaški zbor »Bratstvo«, Zagreb. 8. Radničko pjevačko društvo ».ledna-kost«, Zagreb. 9. Delavsko pevsko društvo »Frohsinn«, Maribor. 10. Delavsko pevsko društvo »Enakost«, Studenci pri Mariboru. - Vstopnina: Sedeži Din 10.—, 8,— in 5.—. Stojišča Din 3.—. - Vstopnice se dobijo v naši upravi, pri Strokovni komisiji. Del. zbornica in pri posameznih članih društva. _ Celje Krojaški pomočniki v gibanju za ureditev delovnih pogojev in mezd. .Kakor smo na kratko poročali v prejšnji številki »Delavske Politike«, se nahajajo krojaški pomočniki pred stavko radi trmoglavega zadržanja nekaterih mojstrov. Gibanje je potekalo tako-le: V začetku aprila t. 1. je podružnica Zveze oblačilnih delavcev zaprosila Združenje krojaških mojstov, da tekom 14 dni skliče mezdno razpravo iza sklenitev delovne pogodbe. Trinajsti dan nato so Igg. mojstri sporočili, da nimajo zato zakonite možnosti in da pomočnikom svetujejo, da sklenejo s svojimi mojstri za vsako delavnico posebne dogovore. Da ugodi tej želji, je KMO sklical vse mojstre s priporočenimi vabili za dhe 3. t. m. Toda tudi tokrat so se ognili pogajanj na prav smešen način. Poldrugo uro pred začetkom razprave so zopet poslali dopis, češ, da niso prejeli vloge, nadalje, da odrekajo organizacijam upravičenost za sklepanje kolektivne pogodlbe itd., istočasno pa poročajo, da so že imeli sestanek in izvolili nek preigovarjalni odbor. Mojstri, ki so se povabilu odzvali, pa so izjavili, dla nimajo nič proti sklenitvi pogodbe in da jim tudi o sestanku mojstrov in o vo- litvi neke »eksekutive« ni ničesar znanega. Res .zanimivo, kako se pri ■tig. krojaških obrtnikih voli »eksekutiva«. Ker sestanek mojstrov tudi ni bil prijavljen, ima pač prav oni, ki trdi, da so ta sestanek sklicali neki saimoizvtnci, ki so izvolili »zavlačevalni odbor.« Žal, da nam vsled pomanjkanja prostora ni mogoče, objaviti vsebine dopisov, da bi javnost bila' pravočasno in pravilno informirana. O.dlbor podružnice oblačilnih delavcev je sklical za dne 4. t. m. člansko ztborovanje, misleč, da ho lahko poročal o zaključku .mezdnega gibanja', a žal je moral poročati le o zavlačevalni taktiki gg. mojstrov. Zborovanja so se udeležili vsi pomočniki. Članstvo je vsled postopanja mojstrov hotelo takoj zapustiti delo, slednjič pa je bila sprejeta ostra resolucija, s katero sta naslednji dan dva delegata odšla na zadnjo intevencijo v Ljubljano. Svit. Pogajanja se nadaljujejo V četrtek, dne 13. t. m. se prično pogajanja za ureditev kolektivne pogodbe krojaških pomočnikov. Pogajanja razpisuje mestno načelstvo, ker se mojstri vseh dosedanjih razgovorov niso hoteli udeležiti. Med tem časom pa z vso naglico izvajajo Naši v Franciji Ogromne manifestacija Prvega maja Kaj poročajo o praznovanju 1. maja naši slovenski sodrugi-izseljenci. 1. maj v Parizu Obinl zbor Cankarjeve družbe Naravnost ogromne so bile manifestacije letos 1. maja v Parizu. Sprevod, razdeljen v dva dela je bil dolg 10 kilometrov. Kakor računajo se je majske proslave, ki je potekla v miru in redu udeležilo en milijon delavstva. Tudi Slovencev je bilo mnogo v majskem sprevodu. V Merlebachu 1. maj je bil izredno krasen dan, kot bi si lepšega me mogli želeti. Takoj po 12. uri so se pričele zbirati ogromne množice delavstva od vseh strani, z rdečimi in državnimi zastavami. Formiral se je velikanski sprevod, v katerem je korakalo 12.000 mož, žena, dlece in mladine. V sprevodu so nosili velikanskei napise z gesli delavskega gibanja. Opazili smo tudi napis: »Katoliški delavci spadajo k nam!« Šele pred par meseci u-stanovljena organizacija »Delavska ženska zveza«, ki šteje že 500 članic, je ta dan razvila svoj prapor. Na zborovanju so govorniki povdarjali delavske socialne zahteve, naglašali potrebo uresničenja popolne demokracije, obenem pa protestirali proti barbarstvu fašizma v Španiji. Kakšna razlika med 1. majem letos in lansko leto! Lansko leto, pod reakcijonamo vlado, bi bil vsak rudar odpuščen, ako bi 1. maja ne bil prišel na šiht. Letos, pod vlado s. Bluma, je bil 1. maj državni praznik in obenem dan ogromnih manifestacij, ki jih Francija še ni videla. Delavstvo v Franciji je 1. maja pokazalo svojo zavednost in proslavilo uspehe svoje solidarnosti. Slovenski delavci smo ponosni, da smo lahko ramo ob rami manifestirali s svojimi francoskimi so-drugi, misleč pri tem na svojo domovino, na naše sodruge tamkaj in na domače razmere. <»v * • m > * * - « * Š. A. V La Machine Večina naših izseljencev še ni doživela 1. maja, kakršen je bil letošnji v Franciji. Slovenci smo se vsi udeležili teh manifestacij, ki so potekle v silnem navdušenju delavskih množic. Z bridkostjo v srcu pa smo mislili tudi na domačo zemljo in na delavstvo v domačih krajih. Sami smo morali po svetu s trebuhom za kruhom, čeprav bi ga bilo lahko doma v izobilju. Dati ga nam je morala tujina, kjer zavedno delavstvo, s katerim se čutimo kot bratje, preganja brezposelnost s skrajšanjem delovnika. Spominjam se na 1. 1918, ko je z balkona celjskega magistrata govoril g. dr. K. in napovedal, da se bosta v državi kmalu cedila med in mleko. Tega delavstvo ne zahteva, zadovoljno bi bilo, ako bi živelo v takih prilikah, kot v Franciji, v dobrih socialnih razmerah in v demokraciji. A. P. Konvencija glede jugoslovanskih bo v kratkem ratificirana delavcev v Franciji Francoska vlada bo obenem dovolila sprejem okoli 15.000 novih jugoslovanskih naseljencev, predvsem rudarjev, v Franciji. Konvencija ob-seza tudi določbe glede socialnega zavarovanja, po katerih bodo delav- ci po desetih letih opravičeni do pokojnine, oziroma, če prej onemorejo do onemoglostne rente. V Franciji imajo jugoslovanske rudarje radi, ker so tudi prvovrstni delavci. Lep uspeh Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije Kolektivna pogodba za nameSCence Konzumne zadruge v Zabukovci Pred kratkim časom so se vršila pogajanja med Konzumno zadrugo rudarjev v Zabukovci in Z. P. N. J. (katero je zastopal s. Petejan) za sklenitev kolektivne pogodbe za nameščence te zadruge. Pogajanja so se vršila v prijateljski atmosferi in dosegel se je sporazum na podlagi katerega se je sklenila kolektivna pogodba za dobo treh let. S to kolektivno pogodbo je vsem nameščencem zajamčen princip 8urnega delovnika, popolno vpoštevanje vseh predpisov obrtnega zakona in zakona za zaščito delavcev, ki se tičejo bolniškega in rednega dopusta, odpovednega roka, odpravnine itd Določene so minimalne plače, katere se automatično zvišujejo po Din 100 mesečno in razne druge ugodnosti za nameščen- Ta novo sklenjena pogodba je velike važnosti, ne samo za nameščence te velike zadruge, temveč tudi za vse ostale nameščence, ker je to prva pogodba te vrste v Dravski banovini. Kolektivna pogodba, katero je podpisal za ZPNJ s. Petejan in za zadrugo ss. Šprajc in Zupanc bo v celoti objavljena v na kar že danes opozarjamo vse privatne nameščence. prihodnji številki »Privatnega Nameščenca«, Tiskovni sklad Celje. Anton Beštevc, gostilničar pri Cinkarni Din 10. — Velenje. Knap Viktor Din 5. — Francija. S. čebul Justin nabral na nabiralni poli Din 86.25. Vse darovalcem iskrena hvala! Posnemajte!___________ KONZUMNO DRUŠTVO za MEŽIŠKO DOLINO r. z. z o. z. v Prevaljah. Poštni predal štev. 3. Poštni čekovni račun 12.048. Telefon rnterurban štev. 5. Rrzojav: Kodes Prevalje. Osi Podružnicej Prevalje, Leše, Mežica, Črna I, Črna II, Sv. Helena, Guštanj, Muta, pekarna v Prevaljah ter 7 lastnih zadružnih domov v Mežiški dolini. Zadruga nudi svojim članom vedno sveže blago po najnižjih cenah. Hranilne vloge sprejema centrala v Prevaljah in njene podružnice ter jSh obrestuje po najvišji obrestni sneri. Prodaja se le članom. Član društva lahko postane vsak. Delež znaša samo Din 100.—, Delavke, delavci, nameščenci, kmetje in obrtniki ter Biploh vse delovno ljudstvo, kupujte življenjske potrebščine le v svojih zadrugahl V slogi je moč, v delu rešitev! 4, t. m. je ugotovil, da se je stanje družbe v zadnjem letu zboljšalo radi požrtvovalnega dela zaupnikov in odbornikov. Zdaj pa čakajo družbo nove težave, ker se je znatno podražil papir, čeprav so se znižale mezde papirniškega delavstva. Občni zbor je sklenil, da ostane članarina tudi za prihodnje leto Din 20, ker je upati, da se bo zvišalo število članov in da bo družba na ta način mogla kriti višje tiskamiške stroške. Dosedanji zaupniki CD so napravili mnogo za razširjenje dobre socialistične literature, vendar se da še mnogo storiti in pridobiti nove naročnike. Tem la- žje bo to letos, ko si je izbrala CD re^ take knjige, ki jih bo z'Zanimanjem in veseljem bral vsak delavec in in-teligent, (Knjižni program bomo objavili posebej). V novi odbor so bili izvoljeni ti-le sodrugi in sodružice: predsednik dr. Celestin Jelenec, I. podpredsednik Bogo Teply, profesor v Mariboru, II. podpredsednik Vidmar Franc, tajnik Jurij Stanko, blagajnik Ivan Kocjan, gospodar Mici Selan, odborniki Štefka Rudolf, Likar Bole, Pušnik in Štukelj; v nadzorstvo: Bricelj, Jakomin in Mlinar. 6 mrtvih v Senju 6 težko ranjenih Uradno javljajo: V Seniju se je ob priliki obiska pevskega društva Trebeviča vršila proslava dneva Matije Gubca in bratov Radičev, katere se je udeležilo več tisoč ljudi. Neodgovorni elementi so povzročili razne izpade in neka taka skupina je iz drvečega avtomobila streljala na orožnike. Ti so odgovorili s streli, pri čemer je bilo šest ljudi ubitih, šest pa ranjenih. Poročilo pravi, da so med ubitimi taki, ki jih je sodišče svoj čas obsodilo v znanem liškem vstaškem procesu in komunisti. Koliko zrakoplovov ie doslej ponesrečilo? Doslej so se ponesrečili skoro vsi zrakoplovi, kar jih je bilo zgrajenih. L. 1910 je zgorel nemški zrakoplov »Erbsloh« (5 mrvih), istega leta »Zeppelin« LZ-IV (28 mrtvih), 1. 1912 »Schwaben«, 1. 1913 »L-I« (14 tnrtvih) in »L-II«, 1. 1921 »ZR-II« (44 mrtvih), L 1923 francoski zrakoplov »Dixmui-den« (50 mrtvih), 1. 1928 je zgorel neki japonski zrakoplov, 1. 1930 angleški zrakoplov »R 101« (50 mrtvih), nato dva ameriška zrakoplova »Akron« in »Macon«, nevštevši tragičen konec Noblove zrakoplovne ekspedicije na severni tečaj. VZAJEMNOS1 Tezno »Vzjamnost« ustanovljena Po izglediu Studenčanov, Pobrežanov, Rušanov in drugih so tudi sodrugi na Teznu spoznali potrebo kulturne organizacije ter so z veliko marljivostjo šli na delo za ustanovitev Delavskega kulturnega društva »Vzajemnost«. Prvi uspeh tega dela je že viden — v nedeljo, dne 9. t. m. se je vršil ustanovni občni zbor v gostilni Felič. Oibčnega zibora so se udeležili, razen s. dr. Jelenca, ki je kot predsedtaik zastopal centralo, tuidi zastopniki »Vzajemnosti« iz Maribora, Pobrežie, Studencev, Ruš m zastopnik ustanavljajoče se Vzajemnosti iz Slivnice. Pred .otvoritvijo in ;po zaključku občnega zbora so vrli ruški sodrugi z velikim občutkom zapeli »Delavski pozdrav« in par drugih delavskih pesmi, za kar so želi mnogo odobravanja. Občni zbor je otvoril in vodil s. Karnič-nik, kateri je pozdravil zastopnika centrale in vse zastopnike ostalih društev, Nato ie v izbranih besedah pozdravil pbčni zbor s. Jelenec, ki je orisal pomen in namen delavskih kulturnih društev. Podčrtal je, da »Vzajemnost« ni nobeno politično, temveč strogo kulturno društvo, dia ipa je izrazito socijali-stično in da se v njem ne morejo mešati razne barve, temveč mora ostati samo ena, kar naj vedo vsi. Za $v.ojn tespeljita izvajanja je žel burno odbbravamje. Za njim so pozdravili občni zbor ss. Kprbun, Kreuh, Haberl, Belak, Puhar za Delavsko pekarno ih s. Petejan za mariborsko »Vzajemnost«, ka- teri je naglašal potrebo delavske izobrazbe in delavskega tiska. Z začudenjem je slišal, da sobotne številke »Delavske Politike«, v kateri je bil razglašen občni zbor, noben naročnik ni prejel. Na to so bili soglasno izvoljeni v odbor ti-le ss.: Predsedfaik Karničnik Franc, nam. Auer Oto; tajnik Vešligaj Jože, ml., nam. Vešligaj Katica; blagajnik Stropnik Ignac, nam. Vertič Hinko; odbor: Dovečar Karel, Slemenik Elza, Male Franc, Knaflič Franc in Ričko; nadzorstvo: Kukec Avgust, Vitez in Podlipnik Franc, ml. iPri raznoterostih je ss. černčeva recitirala .o materi, s. Male pa lepo delavsko pesem, dočirn je s. Vešligaj razložil program za bližnjo bodočnost, nakar je s. predsednik zaključil to lepo zborovanje, ki je nn-pva-vilo na vse navzoče najboljši vtis. Sodrugi in sodružice so se razhajali v prepričanju, da se bo »Vzajemnost« na Teznu lepo razvijala. Po zborovanju sta ss. Vešligaj in Ričko zbrala Din 71.25 za tiskovni sklad 'Delavske Politike«. Orehova vas-Slivnica Ustanovni občni zbor »Vzajemnosti« bo v nedeljo, dne 16. maja s pričetkom ob pol 3. uri pop. v restavraciji Lobnik. Po občnem zboru koncert. Vse bratske organizacije, sodruge in sodružice, čitatelje »Delavske Politike« iz okolice vabimo! Pripravljalni odbor. Kranj Veseloigro »Dobri vojak Švejk« po- novj »Vzajemnost« na Binkoštni ppndeljek, dne 17. maja ob 16. uri v gledališki dvorani »Narodnega doma«. Pridite! Delavski pravni svetovalec Pobotanje terjatev (Star, Ljubljana) Vprašanje: Pri bratu delam že 7 let. Izplačati mi pa mora še dedščino v znesku Din 2500.—. Ker sem pa. že dalj časa bolan in je nosil on stroške 'bolezni, mi dedscine noče izplačati, češ, da je z njo kril bolezenske stroške. Ai je k temu upravičen/ Odgovor: Vaš brat je k takemu pobotanju medsebojnih terjatev upravičen. Ce Vam pa za dlelo, ki ste ga opravljali pri njemu, ni ničesar plačeval, ste Vi nap ram njemiu upravičeni, tirjati zaslužek za e a nazaj, če se niste ničesar dogovorili glede nagrade. Če pa je bilo izrecno dogovorjeno, da delate za hrano in stanovanje ter obleko in obutev in ste vse to ddlbih,- ne morete od njega ničesar več tirjati. Cela plača se nikoli pe more zarubiti, marveč stalnemu nameščencu le to, kar prejme nad 6000 Din letno, seveda nestalnega nameščenca ipa se ne da zarubiti, razen za preživninske terjatve. Iztirjanje dote (Ljubljana). Vprašanje: Moji starši so bnez mojo vednosti izročili posestvo najmlajšemu bratu. Kaj naj ukrenem, da pridem do svoje dote? Odgovor: Dokler sta živa lahko Vaša stariša svobodno razpolagata s svojo im.o-vincr. Po njuni smrti pa boste lahko zahtevali, da se Vam izplača iz zapuščine nujni delež. Od brata pa sedaj ne morete še niče-sa zahtevati, razen, če mu je v izročilni' pogodbi naloženo, da tudi Vas izplača. A. F.* Št. Jurij ob j. ž. Nenaročnik.011* ne dajemoi nobenih pojasnil. MALI OGLASI Naši Franc RormnnnouaslKnrl RaSJ Maribor, Gosposka ulica 3 — moda, galanterija, drobnarija in igrače vseh vrat Nab večia Izbira in najboljši nakup___ Priporoča se ŠPECERIJSKA TRGOVINA Delavski domt.uo.z. Maribor. Frankopanov« ulica 1. FRANC REICHER, MARIBOR Tržaška c. 18, se pHP°roJ» ^ za izdelavo oblek za gospod« In dame po najnižjih dnevnih cenah. Hitra In »<>Udaa izdelava. Bogata izbira modnega blaga. Kupujem odpadke železa, kovine, litine ln vsakovrstne železne stroje. Plačujem po najvlšjih dnevnih cenah. JUSTIN GUSTINČIČ - MARIBOR Tattcnbachova ul. Zahtevolte »mo in povsod kruh h pečko Iz nelovske pekarne o HmUm K Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru. - Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru. Telefon 2324