Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177 PODUREDNIŠTVO: 34135 Trst, Vicoio deile Rose, 7 - Tel. 414646	Polletna naročnina . . Letna naročnina . . . Letna inozemstvo . . Poštno čekovni račun:	. . Lir 3.000 . . » 6.000 . . » 8.000 štev. 24/12410
		
1
n	
	jM
m
Leto XXVIII. - Štev. 22 (1404)
Gorica - četrtek, 27. maja 1976 - Trst
Posamezna številka Lir 150
H volilne in italijanska Cerkev siovenea v parlament / [|
TEM 00 im
GOVOR KARDINALA POMA
Nad 250 škofov se je v sredo 19. maja zbralo na 13. plenarnem zasedanju Italijanske škofovske konference (CEI) v Rimu. Uvodni govor je imel predsednik konference kardinal Antonio Poma. Med drugim se je dotaknil tudi marksizma, ki ima zelo omejeno pojmovanje človeka in zgodovine, saj skuša vse razložiti v okviru gospodarskih in družbenih razsežnosti, zgodovinska dogajanja pa zoži na skupek borb in spopadov, proslavljaje borbo in nasilje kot edino pravo sredstvo za osvoboditev človeka od krivičnega nasilja in za preobnovo sveta. Prav zato, ker pojmuje človeka le pod gospodarskim vidikom, je marksizem nezmožen razložiti osnovna življenjska vprašanja kot sta bolečina in smrt, zlasti pa zanika vrednoto človekove vernosti.
Zato je marksizem, je nadaljeval kardinal Poma, v popolnem nasprotju s krščanskim pojmovanjem človeka. Po krščanstvu je treba izvor hudobije in socialnih krivic iskati predvsem v srcu ljudi, v njihovem osebnem in skupinskem egoizmu. Če se človek ne reši težnje po nadvladi in oblasti, tudi izboljšane gospodarske in družbene strukture ne morejo rešiti človeka pred zlorabo po drugih. Poleg tega je treba vedeti — in to božja beseda jasno uči —, da je popolna osvoboditev človeka na zemlji le veliko slepilo.
Svoj govor je kardinal Poma zaključil z besedami: »Ob zmedenem ravnanju nekaterih katoličanov, o katerem poroča tisk zadnjih dni, čutimo za svojo dolžnost, da v službi resnice in ljubezni vernike znova spomnimo, da sta krščanstvo in brezbožni komunizem v teoriji in praksi nezdružljiva in da je zato nemogoče izpovedovati krščansko vero pa obenem podpirati ali biti naklonjen pristnemu maksizmu, čeprav se pri tem trdi, da ne soglaša z njegovo ideologijo. To ravnanje naših bratov je zelo neodgovorno, saj je
v	očitnem nasprotju z navodili pastirjev Cerkve. Vse, ki hočejo vztrajati v svojih namerah, vabimo, da upoštevajo predpise, ki uravnavajo disciplino v Cerkvi in njene prekrške.«
IZDAJSTVO IN POHUJŠANJE
Kardinal Poma je pri tem mislil na skupina katoliških razumnikov, ki so sprejeli mesto za bližnje volitve na listi komunistične partije v svojstvu neodvisnih kandidatov. So to Paolo Brezzi, Mario Gozzini, Piero Pratesi, Angelo Romano, Massimo Toschi, bivši glavni urednik katoliškega dnevnika »L’Avvenire dTtalia« Raniero La Valle ter evangeličanski pastor Tulilo Vinay.
Vsi ti oporečniški kristjani (vsi so lani na ljudskem glasovanju podprli razporo-ko) opravičujejo svoje ravnanje s tem, da je njihova opredelitev politična in ne verska, ker da so meje verske skupnosti veliko bolj prostrane kot pa kake stranke.
To drži, dokler stranke vsaj ne izključujejo'- tega, kar krščanstvo brani kot svoj neodtujljiv in nepreklicen nauk. Ko gre za komunizem, pa vemo, da je po besedah kardinala Poma »v popolnem nasprotju s krščanskim pojmovanjem človeka.« Preiti v nasprotne vrste pomeni odpovedati se borbi in predati se konfor-Imizinu, tj. prilagoditi se drugim. To pa je vse prej kot evangeljsko.
Ti oporečniški kristjani, ki so se tako znašli na komunistični listi, se opravičujejo, da so hoteli le slediti mlademu rodu, ki se bori v komunističnih vrstah. To se sicer lepo sliši, toda kaj sta ljubezen in solidarnost brez resnice? Kako si bodo dali nedeljski poljub miru pri sv. maši, če pa nočejo vedeti za Kristusov nauk ali mu celo očitno nasprotujejo?
Izbira, za katero so se odločili omenje-razumntki, ni nič drugega kot »izdajstvo In pohujšanje«, piše L’Osservatore Romano 20. maja letos. Kljub dbbremu namenu, id ga morda imajo, njih predrzno in domiSIjavo ravnanje ne bo koristilo ne njim ne Italiji.
Vsaj drugi verniki naj se ne zgledujejo
po njih, temveč se spomnijo besede svojih škofov, da je »treba napraviti dosledne izbire in se izogniti tveganju, ki ga prinašajo ideologije in gibanja, katera so po svoji naravi ali zaradi zgodovinskih okoliščin nezdružljiva s krščanskim pojmovanjem družbe in človeka«. In to je prav komunistična partija in vsi tisti, ki izpovedujejo celosten marksistični nauk.
Ravnanje oporečniških kristjanov je imelo velik odmev tudi v italijanski javnosti. Tako je prišlo do javne debate na italijanski televiziji, kjer je prof. Alberigo z univerze v Bologni zagovarjal pred prof. Morra njih ravnanje. Prof. Alberigo se je pri tem skliceval — nič novega — na zadnji koncil in na papeža Janeza XXIII,. toda citati so bili enostranski in iztrgani iz konteksta, zato ni prepričal.
V	rimskem dnevniku »Popolo« je objavil Gian Paolo Romanato odprto pismo na Raniera La Valle. Med drugim pravi: »Potem ko ste tolikokrat iskreno govorili o nadvladi, ste končali v stranki, ki je utelešenje popolne in absolutne nadvlade... Imam vtis, da ste podlegli skušnjavi, ki je značilna za vse leve kristjane: nezaupanje v same sebe, strah zamuditi zgodovinski razvoj ter občutek manjvrednosti v politiki. Toda prav politika ni svojska razsežnost krščanstva.«
Prav duhovito je zavrnil prof. Alberiga, ki je nastopil na TV v obrambo oporečniških kristjanov Achille Ardigo v »Corrie-re della Sera« z besedami: »Bral sem, da so se ti kristjani odločili za PCI zato, ker samo ta stranka poseduje moč, da napra-
vi	družbo bolj človeško in solidarno. Toda oprostite: tako so opravičevali tudi mnogi člani Sturzove Ljudske stranke svojo izbiro, ko so se opredelili za fašizem, Mussolinija pa pozdravili kot moža Previdnosti.«
BESEDE SV. OČETA
Ob zaključku zasedanja Italijanske škofovske konference je v petek 21. maja spregovoril tudi sam sv. oče. Pozval je k molitvi in enotnosti.
»Če je osnovna disciplina pravilo za vsako normalno sožitje, se je čuditi, da se sklicujemo nanjo tudi mi? Ni mogoče, da bi instrumenti kakega orkestra igrali vsak zase. Tako tudi zaklada naše vere ne moremo prepustiti nekemu posnemanju ali kompromisu, ker bi ga bilo konec; to bogastvo je nemogoče povezati s pogledi, ki so notranje in popolnoma nasprotni veri. Veren človek ne more prezreti že danih izjav s strani škofov, ki so glasniki vere in avtentični učitelji, deležni Kristusove avtoritete, kot je dejal zadnji koncil.«
Vernik mora upoštevati hude in grozotne izkušnje, čeprav se zatrjuje nasprotno, ki opozarjajo na stalno protiversko ravnanje nekih gibanj, ki vedno končajo v protičloveškem zadržanju. Zato naj se nihče ne umakne volivni dolžnosti. Ostane naj zvest vrednotam m načelom, ki so nepreklicni. Ni v skladu z moralno, versko, državljansko in družbeno dolžnostjo dati svoj pristanek, .zlasti če je javnega značaja (tj. na volitvah) političnim gledanjem, ki so po svojih ideoloških nagibih ali po svoji zgodovinski izkušnji, radikalno nasprotna verskemu pojmovanju življenja.
Tako je sv. oče, z blagimi besedami sicer, ne »iz jeze ali strahu ali ljubosumnosti, temveč zgolj iz ljubezni«, kot je sam dejal zavrnil izbiro tistih katoličanov, ki so prešli v, komunistični tabor. Ravnali so v nasprotju z zahtevami vere in krščanskega socialnega nauka.
-jk
Še se spominjamo časov, ko smo Slovenci po prvi svetovni vojni nastopali združeno na parlamentarnih volitvah in smo lahko tudi izvolili več svojih predstavnikov v rimski parlament. Res, takrat je bila slovenska manjšina mnogo številnejša pa tudi bolj strnjena. Slovenci razen majhnih izjem niso nastopali na italijanskih listah ter niso s tem razpršili svojih glasov. Tudi povezava z Južnimi Tirolci je bila v tem oziru uspešna.
Danes so politične razmere med nami povsem drugačne. Številčno nas je mnogo manj, veliko slovenskih ljudi pa na žalost glasuje za levičarske italijanske stranke in tako ruši slovensko manjšinsko enotnost. Vse to imamo pred očmi, ko mislimo na bližnje parlamentarne volitve, ki bodo 20. junija. Vse to je gotovo imela pred očmi tudi Slovenska skupnost, ki
iiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimmiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiniiiiiiiiiiNiiiiiiimimiiiMiiiiii
VOLIVNI SKLAD SLOVENSKE SKUPNOSTI
Slovenska skupnost se prvič predstavlja na parlamentarnih volitvah v celi deželi Furlaniji-Julijski Benečiji ter še izven nje. Zato toplo vabi vse zavedne Slovenke in Slovence, da ji v tem volivnem boju priskočijo na pomoč! Take volitve zahtevajo veliko stroškov, saj bo naša slovenska lista nastopila kar v petih pokrajinah: Trst, Gorica, Videm, Pordenon in Belluno.
Prispevke sprejemajo vodstvo Slovenske skupnosti v ul. C. Chiara 2 v Gorici in ul. Machiavelli 22 v Trstu ter zaupniki stranke.
SLOVENSKA SKUPNOST iiiiiiiiiiiiiiiiiutiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiHiiiiitiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiii
se je odločila za samostojen nastop, ko je predložila svoje kandidatne liste za poslansko zbornico in senat v celi deželi Furlaniji-Julijski Benečiji ter še izven nje.
Številčno stanje slovenskih glasov se torej danes bistveno razlikuje od nekdanjih slovenskih vo-livnih nastopov. Vendar moramo tudi pri tem na nekaj pomisliti. Naši slovenski glasovi, ki bodo pri teh volitvah v rimski parlament oddani slovenski listi, ne bodo izgubljeni. O tem smo že
pisali v prejšnji številki našega lista. Zavedati se namreč moramo, da imamo poleg vsega teoretično možnost izvolitve vsaj enega slovenskega parlamentarca. Kako pa?
Ne bomo delali utvar. Vendar pa trdimo, da bi lahko prav gotovo izvolili v naši deželi enega slovenskega parlamentarca, verjetno senatorja, če bi vsi slovenski volivci strnjeno oddali svoj glas slovenski listi. Danes imamo to možnost. Pod fašizmom je nismo imeli. Zakaj bi jo morali zapraviti? Zaradi kake »zve stobe« italijanskim strankam? Zaradi kakega namišljenega inter-nacionalizma? Sami bomo krivi, če do te izvolitve ne pride, potem ko je samo od nas, od slovenskih volivcev v deželi Furlaniji-Julijski Benečiji odvisno, kako bomo volili in konstruktivno uporabili svoj glas!
Zato je želeti, da bi vsi zavedni Slovenci v naši deželi pri teh volitvah vsaj za trenutek pustili ob strani svoje posebne strankarske in druge interese ter koristno uporabili svoj dragoceni glas. Velike italijanske stranke namreč ne potrebujejo naše podpore. Slovenski glasovi ne bodo odločilni za nobeno italijansko listo. O tem smo lahko več kot gotovi! So pa ti glasovi bistveno odločilni za slovensko listo, ki je ena sama. Slovenci tudi ne bomo prišli v parlament z italijanskimi glasovi, pač pa le s pomočjo svojih sil.
Naše upanje je, da bi res vsi dobronamerni Slovenci, od Trbiža do Milj in tja do skrajnih zahodnih meja razumeli ta nadvse važen politični trenutek. Samo na ta način moremo upati na konkreten uspeh. Kocka bo padla torej, kot jo bomo Slovenci sami primemo zavrteli!
SPECTATOR
Zanimivo srečanje
V	soboto 22. in v nedeljo 23. maja je bilo v Milanu zanimivo srečanje o tesni »Narodne manjšine in evropski parlament«. To je bilo pravzaprav sardinsko-slovensko-valdostansko srečanje, kjer se je posebej obravnaval problem »univerze manjšin«. Obširno .poročilo o tem srečanju bomo objavili prihodnjič.
Tito ima 84 let
■	Skuipina mladincev, ki pripadajo skrajno .levičarskim krogom, je surovo napadila v kraju Čarate Brianza blizu Milana 36ilotnega duhovnika Roberta Busti-ja, ki se jim je zoperstavil, ko so maiziaili s svojimi gesli cerkvene Židove. Mladi napadalci so duhovnika zbili na tla, ga obdelovali s pestmi in nogami, obraz pa mu premazali z žiirvirh apnom.
V torek 25. maja so v Jugoslaviji slavili 84. rojstni dan predsedniška Tdita. Kakor vsako leto se je ta dan obhajal kot Dam mladosti. Naziv je posrečen, saj se zdi, da je Tito res večno mlad, četudi je že prekoračil 80 det.
Prav ta njegova življenjska žiiavost je razlog, da ni ipostal le častitljiva figura v .političnem življenju Jugoslavije, temveč da še vedno aktivno in odločilno posega v notranjo in zunanjo politiko svoje države.
S svojim uglajenim nastopom in z uspehi, ki jih je Jugoslavija dosegla doma in v zunanjem svetu, si je pridobil simpatije pri vseh narodih v Jugoslaviji. Vsi vidijo v rujem nesporen simbol povojne Jugoslavije; mnogim je .postal idol, ki ga naravnost obožujejo.
V zapadnem svetu, kjer smo do vsega in do vseh bolj kritični, ne delimo brez vseh pridržkov jugoslovanske sodbe o Titu. Ne moremo namreč pritrjevati vsej njegovi politiki v preteklosti in danes.
Zato smo tudi v našem listu zavzeli tu in tam kritično stališče do jugoslovanske, zlasti notranje politiike. To so nam v Ljubljani zamerili, češ da napadamo Jugoslavijo - in njenega predsednika. Toda kot svobodni državljani italijanske republike
ne maramo bita samo avtomati, ki jih vodi partija, temveč soustvarjalci naše usode v zamejstvu.
To pa predpostavlja lastne sodbe in lastna pota. Sedanji partijski veljaki v Ljubljani v zadnjem času tega očitno nočejo več razumeti in so zato uprizorili znano gonjo zoper Katoliški glas. Niso sicer uspeli prisiliti nas k molku, ostalo pa je nekaj posledic, ki jih najbolj čutijo uredniki Katoliškega glasa.
■ V Beogradu se je mudil na krajšem obisku Sanitiago Carililo, glavni .tajnik španske komunistične partije. Carrillo se zavzema za od Moskve neodvisno pot v komunizem.
■ V Novi Gorici je bil obsojen na sedem let strogega zapora 534etini bivši domobranski poročnik Franc Srebotnik. Obtožen je 'bil enajstih kaznivih dejanj. Branilec odvetnik Andrej Stanonik se je skliceval na pomanjkljiive dokaze, tožilec Silvester Vremec pa je sicer priznal, da se Srebotnik ni neposredno umazal s krvjo, je pa odgovoren moralno, ker dejanj mi preprečil. »Dejanj, ki jih je storil, pa mu ne moremo niti pozabiti niti odpustiti,« je zaključil svoja izvajanja.
■ Posebna komisija senata je zboljšala vladni odlok za ohnovo od potresa prizadetega področja videmske pokrajine. Določenih je bilo nadaljnjih 400 milijard lir, ki jih bo deželna uprava Furlani je-Julijske Benečije prejela v obdobju 20 let za kritje ohresti za najeta posojila. Prvih deset milijard bo deželna uprava prejda že letos, od prihodnjega leta dalje pa po 20 milijard letno.
■ Znani ruski pianist Juri Jegorov, star 22 let, je prejšnji ponedeljek nenadoma izginil v Brescii. Kasneje se je zvedelo, da je v Rimu zaprosil za politični azili.
■ V aprilu so se cene potrošinega blaga povišale v Iitalijii za 3 odstotke, lira pa se je ves zadnji teden na menjalnih tirgih dobro držala in je imela povprečno vrednost 840 .nasproti ameriškemu dolarju.
■ Sedanja levičarska občinska uprava v Neaplju je dala zrušiti .sedemnadstropno poslopje, (ki je bilo skoro dograjeno. Temu so se odločno uprli delavci, ki so bili na gradbišču zaposleni ter ljudje, ikri so v novam poslopju že kupili stanovanja. Zbralo se je nad 500 oseb, da bi rušenje preprečile. Prišlo je do spopadov, v katerih je bilo ranjenih 21 ljudi, od njih kar 16 policistov. Če bi rušenje izvedla demo-krščamsika uprava, bi levičarji zagnali vik in krik. Tako pa je 'levičarsko časopisje o dogodku le poročalo...
■ Veliki senat okrožnega sodišča v Splitu je izrekel stroge kazini proti trem obtožencem, ki naj bi v letih 1968-1975 v Splitu, Beogradu in drugih 'krajih »organizirali ilegalne skupine v državi zoper sedanjo ustavno in družbeno ureditev«. Obsodbe so bile: osem, tri In dve leti strogega zapora.
■ V Oslu na Norveškem je pretekli teden dva dni zasedal svet Atlantske vojaške obrambne zveze NATO. Zasedanja so se udeležili zunanji ministri vseh 16 držav, ki so vključene v zvezo.
■ Bivša portugalska kolonija Angola, sedaj. neodvisna država z močno usmerjano levičarsko vlado, je pretrgala diplomatske odnose s 'Portugalsko z utemeljitvijo, da »je ti odnosi ne zanimajo«. V Angoli so še vedno najemniške čete iz Kube, ki so pomagale do zmage gibanju MiPLA ob očitni podpori Sovjetske zveze.
■ Značilnost letošnjih italijanskih volitev so .kandidature raznih vojaških osebnosti. Tako kandidira general Vito Miceli, bivši šef itajne obveščevalne službe SID na listi MSI-Des-tra naziomale, mornariški kapitan Faloo Accane na 'socialistični listi, upokojeni letališki general Nito Pastili pa celo na komunistični.
■ V Bonnu v Zah. Nemčiji 'imajo novo vohunsko afero. Vlada je suspendirala Jtirgena von Altena, enega izmed šefov obveščevalne službe.
■ Tajfun »Olga« je .te dni pustošil po Filipinih in povzročil obsežne povodnji. Voda je preplavila tudi filipinsko prestolnico Manilo.
■ Na dunajski univerzi je prišlo do spopadov med policijo in med študenti, ki so nastopili zoper poslanca svobodnjaške stranke dr. Scrinzija. Ta je v govoru zagovarjal preštevanje slovenske manjšine na Južnem Koroškem.
■ V Bangladešu je bilo v zadnjih štirih mesecih ugrabljenih 350 otrok. Ugrabitelji so otroke prodajali, jih silili v beračenje ali pa zahtevali zanje veliko odkupnino. Zato je bangladeška vlada sprejela sklep, da bodo v bodoče ugrabitelje otrok, mlajše od 15 let, 'kaznovali s smrtjo ali dolgoletnim zaporom.
M Na Filipinih se [je skupina šestih fanatičnih muslimanov med poletom polastila .potniškega letala, zahtevala 375 milijonov dolarjev odkupnine tar nemoten odhod v Libijo, kjer najdejo vsi arabski in muslimanski teroristi zatočišče. Po 48 urah .pogajanj je prišlo na letališču kraja Zamboanga do streljanja med zračnimi roparji in policijskimi četami. Pri tem je bilo ubitih deset potnikov in trije teroristi, 88 potnikov in člani posadke so se rešili. Letalo je bilo uničeno.
90 let življenja msgr. Antona Rutarja in njegove izkušnje
ZAUPANJE V BOGA
Vzor zakonske ljubezni je ljubezen Kristusa do svoje Cerkve. Ta ljubezen je .• zvesta, vztrajna, potrpežljiva, nikoli ne mine. Taka mora biti tudi ljubezen med možem in ženo v družini.
Vzvišen je ta vzor. V njem najdejo zakonci spodbudo in pomoč, zato ni, da bi izgubljali pogum ob misli na slabosti, ki spremljajo zaradi izvirnega greha vsakega človeka od rojstva do groba. Zato morajo tudi zakonci trdno zaupati v božjo pomoč in razsvetljenje, ponižno priznavati svoje slabosti in iskati pri Njem usmiljenja in odpuščenja.
V zaupni, tudi skupni molitvi se morajo stalno zatekati k Bogu. V zakramentu usmiljenja, to je v sv. spovedi se morajo očiščevati in obnavljati; s sv. Evharistijo pa morajo rasti v božjem življenju in medsebojni ljubezni ter stremeti za krščansko popolnostjo.
Zakon je poklic, ki posvečuje ljudi po zakonskih in družinskih dolžnostih. Zakonci — pravi zadnji cerkveni zbor — vršijo svoje dolžnosti v moči zakramenta v Kristusovem duhu. V Njegovem duhu je vse njihovo življenje prežeto z vero, upanjem in ljubeznijo. Tako stremijo za svojo stanovsko popolnostjo in se med seboj posvečujejo ter skupno dajejo čast Bogu.
iiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiuiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiimimiiiJiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiMiiitiiiimiiitiimiiiiiiiiiiii
P. Serafin Goriški
Dne 29. maja bo .msgr. Anton Ruitar obhajali 9Matn.ico rojstva. Ker motre Je jubilant sam še najbolje orisati sefoe in srvoje življenje, se je razgovor spletel takole:
G. jubilant, radi bi vedeli, kako in kje ste preživeli svoja mlada leta.
Momsignor je v odigavonu kratek: Bolj slabo. Majd starši so. dmeli tod sinove in hčere ter bcllj majhno kmetijo. Zato nam je bolj -slaba predla. Ko sem bi! v prvi gimnaziji, md je oče umrl, sestra se 'je poročila, k nam je prišel zeit, ka ni biil najbolj primeren za našo hišo. Moral sem k stricu. V prvi gimnaziji sem zbolel za tifusom to talko izgubil leto. Tiste počitnice so sploh bile zame praiakušmja. Doma so imal-i z g. učiteljem dn g. župnikom družinski posvet, ali naj sploh še grem v Solo. Odločli so se, naj šolo nadaljujem. In sem jo nadaljeval.
O počitnicah md je bilo zmeraj hudo. Nišam vedel, kam se daitd. Bival sem ne* kcffiko doma, nekoliko pri sorodniikiih ald pri kakem prijatelju. Pozneje, ko sam bil v bogoslovju, je bilo boljše. Župnik Kalin me je vzal k sabd o počitnicah. Tako sva bila mako polletje sikupaj na Dunaju, ko je bal tam svetovni kongres Marijinih družb. To je bila moja prva pot po svetu.
(Jubilant bd še to in ono povedal o svoji mladosti pod Krnom v Drežnicd, kjer se je rodil 29. maja 1886. Toda razgovor se ni smel preveč zavleči. Zato sva prašila na drugo).
Kot duhovnik ste najlepša leta duhovniškega življenja žrtvovali mladim bogoslovcem kot ekonom v goriškem centralnem semenišču. Kakšni spomini vas vežejo na tiste čase?
Tu se marasigmarj-u obraz razjasni: Lepi časi so to billi do nastopa -fašizma. Če hočem biti odkrit, sem pravzaprav petkrat prenovil goriško bogoslovje. Ko sem prišel v oktobru 1914 za ekonoma v Gorico, smo -morali poisdapje bogoslovnega semenišča izprazniti, ker ga je zasegla vojaška oblast za vojašlko bolnišnico. Preseliti smo se morali v vilo Bockman v sedanji -uli-ai Aliviano. Naslednje leto smo se morali šaliti v Stično, ko je Iitalija stopila v vojno. Po letu 1918 poslopje starega semenišča ni bilo še popravljeno in sirtio se začasno z bogoslovci -nastanili v semeni-ški hiši v ul. Favatti, le nekaj bogoslovcev je bivalo v semenišču. Šele kasneje smo se moglii preseliti v bogoslovnico z visamd bogoslovci, ki jih je takrat bilo okrog 70. Posebno hudo je balo to, da som pri teh selitvah bili zmeraj skoraj sam za vse.
Kako da ste prišli v semenišče prav za ekonoma?
Krivda ali zasluga, kakor hočeš, gre oa to pok. škofu Sedeju in nekaterim njegovim svetovalcem. Jaz sam sam po triletnem kaplanovanju v Tolminu šel na Bukovo za župniiika, trdno uverjan, da bom tam ositafl, saj mi je nadškof tako obljubil. Tudi sam sem si želel biti v dušnem pastirstvu. Toda po manij kot enem latu me na Bukovem dohiti dekret, naj pridam v Gorico za ekonoma v bogoslovju. Zame je hifla to zelo težka odločitev. Pa je rekel msgr. Sedej: Tiudi za ekonomijo mora biti kdo. In sem šel.
Takoj sam uvidel, da to ne bo prijeten poseli. Ekonomija je bila precej zanemarjena. Še hujše je -sledilo, iko smo se -naslednje leto morali seliti in se z bogoslovci zateči v Stično. Med vojno ni bil lahek posel skrbeti vsak dam za hrano številnim bogoslovcem in njihovim .profesorjem. Dobro, da sem imel prijatelje, ikd so mi pomagali. Mad teimd 'ne smem pozabiti msgr. Faiduittija, tedanjega glavarja za Goriško, ki je zmeraj rad pomaga! in včasih zelo odCočiimo.
(O teh letih gospodarjenja msgr. Rutarja v Stični pravd Camillo Medeot v svoji knjigi »Lettcire da Zaitiičina«, da sd je ekonom Anten Rutar steke! itirajndih zaslug s tam, da je v celoti -rešil dragoceno in bogato knjižnico centralnega semenišča. Za tri vageme knjig je bilo, pa je vse pravočasno in brez izgube spravul na varno v Stično, po vajmi pa Trnom v Gorico. V someniški knjižnici so tiudi zelo dragocene knjige, kat trdi msgr. Ettore Fabbro, sedanji .knjižničar. Če jih Gorica mi izgubila v prvi svetovni vojni, gre zasluga ekonomu Antonu Rutarju).
Fašizem je globoko in usodno posegel tudi na cerkveno področje. Med delom duhovščine in tudi med bogoslovci samimi v goriškem centralnem semenišču, kjer so študirali bogoslovci iz gorišike, tržaške tar porešlke škofije, so se začela nacionalistična trenja in gonja proti nadškof« Sedeju in nekaterim semandšikim profesorjem. Bilo je to leta 1930 in pozneje.
V	tej gonji je nacionalistična duhovščina dobila svojega glasnika v tržaškem dnav-
Msgr. Anton Rutar praznuje 29. maja letos 90 let življenja
niku »II Picooilo«. Posledica je bila odstop nadškofa Fr. B. Sedeja lata -1931 'in kmalu nato (tudi njegova smrt. Apostolski sedež je naslednje lato imenoval za administratorja msgr. G. Siirottija. Tedaj so se kmalu začutile -posledice novega škofijskega vodstva tudi v semenišču. Nacionalističnim krogom neljubi predstojniki niso imeli več obrambe, M jo je pred predstavljal nadškof Sedej. Zato je -kvestura iah-ko posegla v njihove vrste; nekateri so dobili opomin, drugi so morali v internacijo: med temi slednjimi itudi ekonom Anton Rutar. V internacijo je moral leta 1934.
Ko so se duhovi nekoliko pomirili, so bili internirani duhovniki pomiloščeni (leta 1936), smeli so zopet domov, toda ne v prejšnjo službo. Skoro dve leti je A. Rutar črtkal na novo mesto. Leta 1938 se je zgodilo, da se je izpraznilo mesito župnika v Pevmi, kar je prej umri tamkajšnji župnik Jože Abram. Nadškof Margot-ti je mesto župnika v Pevmi pomudil Antonu Rutarju. Ta je službo sprejel in se vrinili v dušno -pastirstvo, odkoder ga je poklica! nadškof Sedej, »za dve leti«, kot je dejal, ki so se pa raztegnila na dvajset let. Zato sem zastavil monsignorj-u novo vprašanje:
Po vrnitvi iz internacije ste šli za župnika v Pevmo. Tam ste preživeli drugo svetovno vojno in leta po njej. To so bili razburkani časi. Ste kljub temu doživeli kaj lepega?
Monsdgnor nekaj pomisli in potem pravd: Nielkaj že, predvsem to, da v župniji ni -prišlo -do medsebojnih ubojev in obračunavanj .im da Pevma z Oslavjem ni bila požgana, kat je večkrat grozilo. Lj-udem sem rad pomagal in zanje posredoval tako pri Nemcih kot -pri fašistih; nekaterim sem s -tem rešil življenje. -Bili so časi,
Kraji milosti, kjer se godijo čudeži, ki so znanstveno nadzorovani, so tudi zunaj Lurda. V Fatimi obstaja medicinski urad, kateremu je bilo doslej predloženih v preiskavo nad tisoč primerov ozdravljenj. Ta ozdravljenja lahko v vsakem pogledu vzdržijo primero z lurškimi. Tako je bila npr. tu ozdravljena hromost zaradi zloma hrbtenice.
Čudeži, ki jih je treba po natančnih raziskavah jemati kot take, se godijo tudi na belgijskih Marijinih božjih poteh Beu-raing in Banneux. Tako npr. ozdravitev dekleta Van Laer na kostnem mielitisu. Leta 1964 je tu ozdravel deček Josef Vaes-sen, star 9 let, ki je po napadu levkemije že umiral. Ko je popil nekaj vode iz Ban-neuxa, je bil v trenutku zdrav. Primer potrjuje bolnišnica v mestu Maastricht.
Drugi čudeži, ki se godljo zunaj krajev milosti, so vezani večinoma na svetniške osebnosti. Cerkev ima te čudeže za božjo potrditev junaških kreposti svetnikov. U-radni spisi iz postopkov za svetniško razglasitev v zadnjih desetletjih poročajo o presenetljivem številu zgodovinsko zabeleženih in izvenmediclnskih dogodkih.
Nekaj primerov: Pri razglasitvi Pija X. za svetnika (umrl 1914) so se zgodili na priprošnjo svetnika številni čudeži: odvetnik Belsami iz Neaplja je leta 1951 nenadoma ozdravel na smrtnem pljučnem abcesu. Redovnica Marija Scorzia je leta 1952 nenadoma ozdravela na vnetju možganske mrene In hrbtnega mozga, ki ga je povzročil virus. Na prošnjo k svetniku je ozdravela oseba, ki je imela kostni rak. Prav tako je izginila v trenutku rakasta bula na leivi strani trebušne votline na prošnjo k istemu svetniku.
ko sem bil v župniji edina priznana »oblast«. Zgodilo se je, da sem moral biti celo za mrliškega oglednika namesto zdravnika. Seveda so bile težave, tudi od »naše strani«. Dobival sam grozilna pisma, toda ker so domačini -bili pametni, se je vse poravnalo, hvala B-o-gu.
Še to naij povem, da so v tistih latih ljudje bolj molili in -hodili v cerkev kot pozneje.
Med lape spomine na čase po zadnji vojni štejem svoja pota v Beneško Slovenijo. Mi dz krajev pod Krnom in Stolom smo zmeraj imeli prijateljske stike z Benečani, že pod staro Avstrijo. Oni so hodili k nam prodajat kostanj, mi pa smo romali na Staro goro. Takrat sem tudi spoznal prof. Ivana Tirinika, ki je učdl -v V.idmu. To prijateljstvo je ostalo med nama do Trinlkove smrti.
Po zadnji vojni, ko je bil fašizem mimo, sva s pok. Josipom -Rustjo obiskala Ivana Trimka v njegovem Trčmunu. Takrat se je v T-romun prišlo po kozjih stezicah. Ta naš prvi in še bolj kasnejši obiski so rodili praktično delo za prebujenje Beneške Slovenije. Povezali smo se še z drugimi 'duhovniki v Benečiji. Iz te povezanosti je prišlo pozneje tudi do izdajanja Trinlkovega koledarja in še do marsičesa -drugega. -Ko je -Ivan Trinko umri, je njegova knjižnica, kolikor je niso Nemci požgali, dobila zatočišče najprej v mojem župnišču v Pevmi, pozneje v Gorici. Z' veseljem se spominjam na ta svoja pota med beneške rojake in duhovnike.
Sedaj ste upokojeni župnik. Že 90 let življenja je za vami, med temi 66 let duhovništva. Kako gledate danes na slovenske duhovnike v zamejstvu? In kaj bi radi povedali našim ljudem?
Premalo nas je dn staramo se. Potem se mi zdi, da so ponekod preveč opustili stare tradicfije in ukoreninjene verske pobožnosti, ki so -končno le bile izraz in nosilec vernosti našega ljudstva. Poitem imam vtis, da se -povsod premalo moli.
V	duhovni krizi, ki je zajela tudi slovenske ljudi, naj nihče ne omaga. Verniki naj sodelujejo z duhovniki, kjer morejo.
Končno naj se ne bojijo pokazati, da so Slovenci in da so vemni. Pri tem bi spomni! na besede našega, razrednika. V gimnaziji prof. Plohla. Ko smo se razhajali ob -koncu osme šole, nam je reikel: »Življenje vas bo zaneslo v razne poklice in na razne strani sveta. Toda eno vam priporočam: Ostanite Slovenci!«
* * *
Nisem povedal vsega, a -upam, da sem glavne misli ohranil, kakor so bile izrečene. Zato hvala gospodu jubilantu, ki naj ga Bog ohrani še naprej med nami čvrstega in zdravega in zmeraj pripravljenega pomagati, kjer more in kolikor more. Zlasti še, da bo za nas molil, ko mi molimo premalo.
Pri nekaterih svetnikih se godi kar cela vrsta čudežev: čudeži sv. Frančiška Šaleškega bi zadostovali za razglasitev petdeset svetnikov. Po smrti Male sv. Terezi-ke (1897) se je sprožil kar cel plaz čude-dežev, katerega je svetnica že prej napovedala.
Bog pogosto dopusti, da je svetništvo določenih ljudi že za njih življenja vidno po tem, da delajo čudeže. O tem ne poročajo samo legende iz srednjega veka, ampak tudi moderni kritični življenjepisi sodobnosti. V življenjepisih nekega župnika iz Arsa in nekega Don Bosca naletimo na številne izredne dogodke, ki so zgodovinsko potrjeni: čudežne ozdravitve, po-množitev živil, kuriva, denarja...
Bog izpričuje svojo Cerkev s pravim tokom čudežev. Vendar pa kristjan ni dolžan, da veruje v vsak posamezen čudež. Tudi pomote niso kdaj pa kdaj izključene.
Dejstva »velikega čudeža« v katoliški Cerkvi torej ni mogoče tajiti. To je oni veliki čudež, na katerega se Kristus sam sklicuje kot na pričevanje od zgoraj, pričevanje, da je tukaj Bog sam na delu. Vse to se v Cerkvi godi v redosledju, da je izključena vsaka možnost pomote ali edino naključnega spleta okoliščin. Ob takem velikem številu čudežev, ki so vedno oprti na verodostojna pričevanja in resnična zaznavanja, ni mogoče več dvomiti.
Dokaze o svoji moči nam Bog predoču-je vsa stoletja. Kdor Ima oči in hoče videti, ta vidi. Kdor ima ušesa in hoče poslušati, ta sliši. Kdor se hoče dati poučiti od Boga, je v svojem umu lahko pomirjen: tu je Bog sam na delu in njemu lahko zaupamo.
Tednik »O Sao Paulo«, glasilo istoimen-slke nadškofije v -Braziliji, je v isvojii četrti letošnji ištevilfei i(24. - 30. jam.) priobčil daljši članek o našem -rojaku p. iSara-finu Goriškem (firei Serafim de Gorizia), -misijonarju lin ustanovitelju mesta Iitam-baouri v državi Minas Gerais v Braziliji. Članek je napisal g. -Ludvik Ceglar, župnik personalne župnije za Slovence v mestu Sao Paulo.
Doslej je ta ugledni misijonar veljal v brazilskih spisih za »Avstrijca«, tki ise je rodil v Gorici in bil verjetno plemenitega rodu, zagotovo pa -da je -hill inženir in visok -■uradnik v ministrstvu. -Njegovi življem jepisci pa bodo morali odslej jemati na znanje, da je bil omenjeni pater -Avstrijec -slovanskega rodu in tako popraviti itudi številne druge trditve, ki so se izkazale za neresnične adi nedokazane aili vsaj pretirane. Neki univerzitetni profesor je -pisca članka že naprosil za nove podatke o velikem brazilskem misijonarju, da jih objavu v »Zgodovinski -reviji državtne univerze Sao Paula«.
Podpisani sem g. Ludviku Ceglarju že pred lati -omenil, da bi utegnil biti p. -Seraf im -naše gore list. -Končno sam mu pred enim letom .izročil fotokopijo ikratkega življenjepisa v portugalščini, na kar se je on z veliko vnemo lotil raziskovanja o -narodnostnem poreklu itaga misijonarja,,
Izročeni življenjepis se je v primeri z drugimi izkazal kot zelo površen in nezanesljiv. Po enem latu raziskovanja pa so se pokazali že prvi -sadovi utrudljivega dala. G. Ceglar je po sedmih mesecih poizvedovanja poslal svojega brata v Grgar in Milan, na pravi mesti, ikjer je dobil zanesljive podatke in dokaze za slovansko -porokio p. Serafoma. Tako je v portugalščini pisano obširno -gradivo o tem velikem -misijonarju dobilo za nas novo vrednost.
Nastale pa so tudi nemajhne težave: viri in -Listine tsi v mnogočem nasprotujejo. Cello v -listinah, -ki so bile predložene ka-puainsikemu -noviciatu, so si v nasprotju podatki glede Ikraja, v ikaterem je misijonar opravil prve .štiri razrede gimnazije. Tako pisec ene -knjige o p. iSarafimu pravi o piscu druge knjige, da je slednji pisatelj in me zgodovinar. Toda -prav ta pisatelj« je mek-aj časa sam žival s patrom misijonarjem, »zgodovinar« pa ne. Komu torej verjeti? Zato je za sedaj še veliko vprašanj odprtih.
G. Ludvik Ceglar, pisec članka v tedniku »O Sao Paulo« si je v listu zagotovil namerno prostor za 25. januar, ko se silavi obletnica ustanovitve mesta -Sao Paulo. Mesto je ustanovni španski jezuit p. An-chieta, za katerega je v teku kananiizacij-«)ki postopek. Na začetku članka je citat zdlo znanega brazilskega škofa, ki p. Se-raf.ima primerja p. Anchieti. V članku je govor o Gorici, o misijonarjeva rouistni vasi in župniji ter o njegovi družini. Omenjeno je -tudi njegovo slovensko poreklo, a -ne posebej poudarjeno. P. Serafin je opravil -maturo v Gorici; doslej so mislili, da je že od svoje zgodnje mladosti študiral ina Dunaju. Opis misijonarjeve mladosti -pa -sklene pisec z njegovimi lastnimi besedami, Iko so ga nasprotniki misijona dolžili nerodnosti v upravi: »Nikoli nisem imel -navade, da bi koga varal ali goljufal, niti ne v svoji mladosti, ki sem jo v Evropi preživel v poštenosti.«
Ker isem podpisani -sprožil raziskovanoe o p. -Serafiimu, si dovoljujem še makiaj pripomb:
1. P. Serafin bi ostal za Slovence lahko za vselej pozabljen, če se g. Ludvik Ceglar ne bi -zavzel za njegovo zadevo. Da se zadava drugače ni premaknila z mrtve ■točke, -dokazuje poskus g. Viinka Mirta, ki je pred leti pisal v Gorico pristojni osebi, a ita ini mogla odkriti nobene sladi, čeprav je živela v bližini -rojstnega kraja p. Seraf.kna.
2. Pirirmer p. Serafima je najbrž edini v
slovenski -zgodovini, da je o -njem 'izdanih že več knjig v kakem itujam jeziku, še pradin-o smo Slovenci sploh vedeli, da gre za našega človeka. O njem so italijanski kapucini pisali z veliko ljubeznijo, ker so ga imeli majbrž napol za svojega.
3.	Ne strinjam se z naglico, s katero je ljubljanski verski itedmik poročal o odkritju slovenskega porekla p. Sarafina. članek utegne povzročiti veliko zmedo, saj je v njem več pomot im trditev, ki so se že pred -časom -izkazale za neresnične ali -nedokazane.
Tako pomembno dognanje naj bi bilo v prihodnje objavljano z vednostjo, privoljenjem in podpisom oseb, ki za pravilnost podatkov lahko jamčijo s poznanjem vseh znanih virov. V dosedanjih življenje-pi-sih -je dovolj zmede, izato mimo počakajmo ma zanesljive podatke!
Enij Alojzij Fonda (Sao Paulo)
Mednarodni evharistični kongres in Slovenci v ZDA
Na pobudo Društva slovenskih duhovnikov v ZDA in v sodelovanju z nekaterimi laiki je bil ustanovljen Koordinacijski odbor za slovensko udeležbo na evharističnem kongresu v Filadelfiji. Na seji odbora, ki je bila 1. aprila,' so spre-jeli program slovenske udeležbe na kongresu. Udeležili se bodo sprevoda in procesije prvi 'dam kongresa, potem pri nočni procesiji v soboto 7. -avgusta im pri sklepni procesiji v nedeljo 8. avgusta. V soboto 7. avgusta 'bo tudi slovenska služba božja v eni izmed cerkva v Filadelfiji s somaševanjem navzočih d-uhovndkov. Slovenski -verniki, ki se želijo udeležiti kongresa, naj se javijo pri svojih župnikih oz. odborih, ki udeležbo organizirajo, ti pa naj se obrnejo na Koordinacijski odbor s sedežem: c/o dr. Cyril Mejač, 9509 Hale Street Silver Spring, Marylamd 20910. Koor dinaci j siki odbor bo eventualno poskrbel -tudi za prenočišča.
KRATKE NOVICE
■ Hector Čampom, ki je -Peronu pripravil .povratek v Argentino ikat predsednik -republike, pa iga je mato isltd Peron odslovil im sam postal predsednik države, se je zbal močne roke sedanje vojaške vlade, ki ga je nameravala -postaviti pred sodišče. Zatekal se je na mehiško veleposlaništvo v Buenos Airesu in zaprosil za politični azil.
■ Potres v Uzbekistanu, ki je ena od republik ,Sovjetske zveze ob kitajski meji, je predvsem prizadejal mesto Gazili, bi šteje 13.000 prebivalcev. -Število smrtnih žrtev je pa bilo ikllj-ub silovitosti potresa presenetljivo majhno: -samo šest oseb.
■ Francoski državni predsednik Giscard d’Estaing je ob svojem obisku v ZDA -dejal, -da je malo verjetno, da bi italija mogla ostati dalj časa v NATO, če bi 'komunisti prišli na oblast.
UTRIP CERKVE
• Dosedanji papeški nuncij na Dunaju Rossi je postal kardinal. Na njegovo mesto je -Vatikan 'imenoval pronuncija v Beogradu imsgr. Caigmo. Ni znano, kdo bo zasedal njegovo -mesto v Beogradu.
• V Zahodni Nemčiji sta obe Cerkvi, katoliška in protestantska tako finančno in karitativno -močni, da sta v povojnem času zgradili 360.000 -novih stanovanj. Vsaka Cerkev ima svoj stanovanjski odsek, ki spada v organizacijo dobrodelne akcije v korist potrebnih. Znano je tudi, da obe Cerkvi v tej državi najbolj podpirata skupne potrebe po širnem svetu, zlasti v misijonih.
Čudeži zunaj Lurda
li ielmnia st antske omamile
V	življenju -slovanske skavtske organizacije v Tirstu in Gorici se je v zadnjih
Poimenovanje ricmanjske šole po Ivanu Trinku - Zamejskem
mesecih zgodilo -marsikaj novega. Najvažnejša inaviica je vsekakor, da je bila ustanovljena Silovenska zamejska skavtska organizacija (iSZSO), iki zdiružiuje vse skavte v zamejstvu. Breiz divama gre za eno najmočnejših miladiiniskih organizacij v zamejstvu , saj šteje več kot 500 aktivnih članov.
Misel na združitev je dozorela v tej zimi, vendar je sad skupnega delovanja v zadnjih ilet-ih. iPoprej smo imeti štiri ločene organizacije -(skavte in skavtinje v Trstu ter skavte in skavtinje v Gorici), ki so se vsaka, zase dobro uvel j avilc. Vendar smo se zaivedsLi, da nam manjka skupni organ, ki naj nas zastopa pred italijanskimi skavti in pred drugimi organizacijami in iki maj programira skupno delovanje. Zdaj, ko ta organ imamo, se šele prav -zavedamo, kako nam je bil -potreben.
Prva akcija S/.SO je bila navezava stikov z vodstvom italij ainSkih skavtov za mednarodno priznanje naše organizacije.
V	Rimu sicer ne odobravajo posebno naših stališč, vendar upamo, da -bomo počasi -le -dosegli uradno .italijansko in nato mednarodno priznanje.
Druga pobuda SZSO je trenutno v teku: gre za -poenotenje 'krojev za vse člane organizacije. Sporazumeli smo se za barvo -našega -novega skupnega kroja in smo daili -delati nove značke. Od zdaj naprej bo v mašem kroju prevladovala plava barva, - -
Za letošnje poletje je SZSO programirala -veliko dejavnosti. V juliju bo zamejski Jamporee, to je skupno taborjenje za skavte -im skavtinje iz Trsta,.Gorice in Koroške ter -morda še od drugod. Obseg
Bi-la je v torek 18. -maja. Zupan Jožef
čaščut je najprej -seznanil -svetovalce o
■
akciji za pomoč žrtvam potresa, iki /jo vo ui tpoisebein koordinacijski odbor. -Nato je preč ital pismo, ki ga -je poslalo deželno odboroištvo za javne ustanove -sovodenj-
~SKab H/'	.fndkav;«.yK»
skif občinski upraivu,
Plismo je odgovor -na predlog, iki -ga je sovodenjska občina že pred lati poslala na pristoj-no ministrstvo v Rim. Tedaj je bilo -predlagano, naj bi občinska uprava poimenovala domače ulice po zaslužnih slovanskih možeh.
Toda Rim je predlog zavrnil in to prek dežele sporočil -sovodenjska občini. Razlogi za zavrnitev pa so vse prej kot utemeljeni iin so -nov dokaz, kako malo posluha ima rimska vlada za zakonite in upravičene -zahteve slovenske narodnostne skupnosti.
V	-pismu je -rečeno, da so -sedanja -imena sovodenjiskih ulic -povsem ustrezna, saj gre za, zaslužne -italijanske osebnositi, ki so omogočile prihod Italije v -te kraje. To, da gre za Skoro stoodstotno slovensko občino, iki ima pravico ulice poimenovati po slovenskih pesnikih d-n pisateljih, Rima ne zanima. -V pismu najdemo celo -trditev, da pesnik -Srečko Kosovel ne more priti v poštev, iker je premlad um-nl, da bi se mogel -razviti v osebnost.
Samo -dve -ulici -bi se -smel-i po sklepu iz R-im-a v Sovodnjah preimenovati: ulica ex Imparo v ruti. 1. maja, ulica Guido Ne-ri -pa v -Bazoviško ulico. Rimsko ministrstvo -s -tem ni -dovolila nič novega, saj je to -dovoljenje sorvodenj-ska občina prejela že -pred -trami 'leti, a -ga je zavrnila, ker je upravičeno zahtevala, naj se da dovoljenje za poimenovanje vseh ulic v občini.
Po poročilih je župan dal v razpravo obračun občinske uprave za leto 1975. Ta obračun -nazorno pokaže, kaiko zelo so se zadnje čase cene zvišale. Tako je občina leta -1974 namenila za gradnjo .in popravilo cest 17 milijonov -lir; iko so bila dela končana, je morala primakniti še enkrat toliko: 17.650.000 -lir. I-sto se je zgodilo s Postavitvijo pločnikov: od -določenih 14 milijonov 200.000 lir je vsota narasla na
17.350.000	lir.
Svetovalec SSk je želel vedeti, -koliko dohodka je dala prosta cona -leta 1975 sovodenj ski občini (Štever-jan in Doberdob -nimata te ugodnosti). Rečeno je bilo, da 12 .m-iitijanav tir. Ker je pokrajinski nadzorni odbor zavmil predlog občinske Uprave, da -prideta kot predstavnika občine v posvetovalno komisijo proste cone dr. Stefan Bukovec in dr. Viladiimir S-turm, boš -da pravilnik -predvideva občinska svetovalca, sta biila na -tajni -sej-i iv omentjeno komisijo izvoljena za večino Janko Cot-ič, za manj-šino -pa Ramo Devetak.
-te manifestacije smo omejili zaradi potresa, ki je prizadel našo deželo. Dal časa, ki bi ga sicer -uporabili za Jamiboree:, bomo preživeli v »delovnih taborih« na področju, ki iga je prizadel potres. Jamboree bo v drugi polovici julija; v p-rvi -polovici julija in ves -mesec avgusit pa -bomo pomagali -domačinom v Reziji.
Poleg teh večjih dajavnosit-i obsega dedovanje SZS.O -še manjše, -kot -na primer skupne -izlete, posvetovanja ter končno -koordinacijo programov posameznih skupin. Vsekakor predstavlja nova organizacija pridobitev za naš -skavtizem pa tudi za vse zamejstvo, saj so ise skavti že večkrat -izkazali -kot koristmi člani naše skupnosti.
V soboto 29. in v nedeljo 30. maja bo v
MAČKOLJAH tradicionalni
PRAZNIK CESENJ
V soboto ob 16. uri: odprtje kioskov; od 20. do 24. -ure prosta zabava.
V nedeljo ob 16. uri kulturni program, kjer -nastopajo domači pevski zbor, moški zbor V. Vodnik iz Doline, mašani zbor -iz Skednja, otroški zboir Slovenski šopek iz Mačkojj, ansambel Lojzeta Hle-deta iz Števerjana in moški zbor iz Kočevja. Od 20. do 24. ure prosta zabava ob sodelovanju ansambla »Super-group« iz Prebenega.
Delovali bodo dobro založeni kioski z domačim pristnim vinom in specialitete na žaru. Pomnožena avtobusna zveza z mestom. Vsi vljudno vabljeni. V primeru slabega v-remema bo prireditev na državni praznik 2. junija.
Svetovalci so nato odobrili v -soglasju z državnimi -im -sindikalnimi zakoni mesečni povišek občinskemu osebju za čas od
1.	j-uilija do 31. -decembra 1974, ikar pomeni za občino -nov izdatek skoro 4 milijone-Mr,-	*****
' Gb' koncu' dnevnega rada je župan prečita! -pismo, ki ga je gorniška občinska
H ,
upr-ava -poslala deželnemu odbomištvu, v vednost pa tudi sovodenjski občini. Goriška občinska uprava namreč trdi, da zemljišča, ikatara ležijo na desni strani ceste, -ki -pelje iz Sovodenj do tekstilne tovarne in -j-irn -pravijo domačini »Pni kamnu«, -pripadajo goriški Občini, iker da so pred -letom -1951, -ko je -hilia ustanovljena občina Sovodnje, bila v štandreški Občini, -katera je -bila -kot znano vključena v goriško. Dejansko pa po dekretu predsednika -republike, ko je bila sovodenijska občina ustanovljena, ita zemljišča spadajo pod -Sovodnje. Zato so -sovodenjski svetovalci sprejeli -sklep, naj sovodenjska občinska uprava pošLje deželi vsa potrebna -pojasnila, pismo v vednost pa tudi goriški občini.
-Piri slučajnostih je bilo govora o parkiranju vozil na občinskih cestah. Svetovalci so -bili -mnenja, naj bi bilo dovoljeno parkiranje le na eni -strani ceste. Pokrajinska cesta skozi -Sovodnje taiko ureditev že ima, nastaja pa -po županovih besedah problem parkiranja -pred občinskim poslopjem, iki leži ob -tej cesti in spravlja v zadrego stranke, ki prihajajo na -sedež občine ali na poštni urad on nimajo -kje pustiti vozila. Zato je pokrajina že poslala pristojnega uslužbenca, da na l-iou -mesta preišče možnosti za primemo rešitev problema.
Predstavniki SSk -so nato vprašali župana, kdaj misli postaviti občinska uprava znalke -za ceste brez izhoda iin za smer proti Rubijam na Peči in zakaj še vedno ni urejen prehod za pešce čez državno cesto iz Peči v Rupo pri gostilni Ožbot ali postavljen vsaj -znak zo omejevanje hitrosti, Zlasti še, kar je poleg ceste itudii osnovna šola. Če je itako urejeno pri letališču, zakaj -ne -bi -bilo -tudi na itam občutljivem .kra-j-u. Nadalje so se -svetovalci SSk zanim-ali -za eno od hiš na štradalti, ki je brez električne napeljave tor kakšen je postopek -gradbene komisije, ki ita dovoljenja izdaja.
Župan je odgovoril, da namerava občinska uprava postaviti potrebne znake na Peči. Glede prehoda pri gostilni Ožbot se je že ponovno obrnila .na pristojno ustanovo ANAS, a do sedaj ni prejela zadovoljivega odgovora. Kar se 'tiče električne ali vodovodne napeljave, pa je glede občinske uprave vse točno povedano v dokumentu, ki ga podpiše prosilec, ko prejme dovoljenje od gradbene komisije.
Prijazna slovenska vasica v -tržaškem Bregu je doživela dve nedelji zaporedoma lepe slovesnosti, ki so zajele vise ljudi in jim prinesle oddih in svežino v vsakdanje dalo in skrbi.
V	nedeljo 16. -maj-a je bila slovesnost prvega sv. obhajila. 25 malčkov dz Ric-man-j in Dom-ja je prvič prejelo evharističnega Boga. Vse je -poteklo v splošnem veselju, -tudi zakuska v Baragovem domu, ki so jo -pripravile šolske sestre.
Naslednja nedelja 23. maja je -bila določana za poimenovanje državne osnovne šole po velikem možu Ivanu Trinku - Zamejskem. Slovesnost je privabila izredno veliko -ljudstva, ne samo iz ricmanjske občine, temveč -tudi iz Doline, Mačko!j, Trsta, Benečije in drugod. -Vreme ni bilo ugodno, vendar je hladni veter zadržal dež, da -se je slovesnost na prostem lahko odviila do konca.
Domači župnik dr. Angel Kosmač je najprej blagoslovil bronasti kdp Ivana Triinka - Zamejskega, postavljenega v lep portal iz 17. stoletja, 'ki je vzidan v stransko -steno išole. Po blagoslovitvi je g. župnik spregovoril:
Mnogim je že znano, da je preteklo leto naša župnija slavila 70-letnico svoje ustanovitve. Ob tej slovesnosti je župnijska skupnost postavila dve spominski plošči: prvo župljanam-žrtvam vojne — mrtvim v spomin, živim v opomin, drugo pokojnim duhovnikom, ki so delovali in so bili poleg naših učiteljev edini vodniki našemu ljudstvu.
Z današnjo slovesnostjo nekako dopolnjujemo ta naš spominski okvir. Odkrili smo sedaj ob naši šoli spomenik možu, ki je bil svojemu narodu v zamejstvu vse: duhovnik, učitelj, umetnik, pesnik, pisatelj, skratka velik dobrotnik.
Ta spomenik smo sedaj blagoslovili, da hi še nebo dalo svoj pečat in potrdilo našo odločitev, da hranimo v svoji sredi, v naši šoli, spomin na tega velikega moža, ki je znal v sebi čudovito družiti telesno in duhovno, zemeljske dobrine in nebeške, časne in večne dobrine. S tem je tudi konkretno dokazal, da med vero ter med znanostjo in umetnostjo ni ni-kakega nasprotja, ampak vse lepo in dobro na svetu se čudovito dopolnjuje. Tudi ni nasprotja med ljubeznijo do Boga, sočloveka in naroda, kajti vse dobro in vredno ljubezni izvira iz istih vemostnih globin ter se nujno izliva v neskončnost.
Tega moža pa ne samo proslavljamo, ampak sebi in zlasti mladini, ki se bo tukaj učila, postavljamo za vzornika, da bi vsi učenci ih učitelji in narod, ki so za njimi črpali iz njegovega življenja in dela razsvetljenje in moč, da bi rastli navzgor, k svetlim idealom, se razvijali v plemenite ljudi, ki bodo zasadili nove temelje za zgradbo lepšega in pravičnejšega sveta v miru, spoštovanju in ljubezni do vseh.
N-a koncu je g. župnik prebral še duhovno oporoko Ivana T-rinka svojemu ljudstvu v Benečiji, k-i je veljala tudi vsem navzočim.
Sledil je na šolskem dvorišču lep kulturni program, -ki ga je 6dpr!a nicmamj-ska godba na pihala. Napovedovalka je pozdravila navzoče goste, šolskega sk-rb-
V	nedeljo 30. maja bo ob 16.30 ob vsakoletnem prazniik-u v Marijinem svetišču na Vejni
SV. MAŠA V SLOVENSKEM JEZIKU
Vabimo k obilni udeležbi!
niika Fidenzia, škofovega vikarja dr. Škerla, jugoslovanskega konzula Renka, predstavnika Slovenske Benečije Izidorja Predana in T-ninikove sorodnike, prebrala je brzojavko deželnega poslanca dr. Draga Štoke, ki je bil zadržan, ter pozdravila tudi starše in vse prisotne.
Sledili so pozdravni govori Evgena Do-brile v imenu koordinacijskega odbora, raivna-tolja Stanka Škrinjarja, dolinskega župana Edvina Švaba, šolskega ‘skrbnika Fidenzia, ki je spregovoril v italijanščini m se opravičil, da ne zna slovenskega jezika. Izkazal se je 'kot dober poznavatelj beneških krajev, ker je dolgo let služboval v Vidmu.
Spregovoril je nato g. PasikvaJ Gujon, župnik v vasi Matajur iin se Obenem s čestitkami šali zahvalil Slovencem za pomoč od potresa težko prizadetemu prebivalstvu Benečije. Za njim je spregovoril Izidor Predan, ki je izrazil svojo hvaležnost, da so riomanj-sko šolo poimenovali po Ivanu Triniku, ki ima velike zasluge, da so Benečani ostali Slovenci.
Spregovoril -je še Jožko Kragelj, župnik
iz Liga nad Kanalom, ki je -bi! učenec Ivana Trimlka in -s prijetno besedo -nanizal nekaj spominov na Ivana T-rinka in na njegovo ljubljeno Benečijo, iki jo vsi, je poudarili, vse premalo poznamo.
Nato se je predstavil umetnik Stane Taram iz Kočevja, ki je izdelal doprsni -kip Ivana T-rinka in je še -posebej podčrtal pobratimstvo kočevske in -ricmanjske šole, ki -se ibo vedno bolj utrjevalo.
Pozdrave šole v Dom-jiu je prinesla učiteljica -Donjana Kofon, v imenu vseh vaščanov pa se je zahvalil Rnii-j K-uiret. Gledališki igralec, domačin Aleksij Pregare, je prinesel pozdrave -SSG dz Trsta in prosil, naj vsi podprejo pravični -boj za obstoj in -uveljavitev pravic ,te naše kulturne ustanove.
Sledil je nastop učencev, bi so se odlično postavili s pesmijo, recitacijami in glasbenimi lin-sitinuirneniti ter nastop moškega pevskega zbora iz Domja.
V	šolskih prostorih je -bila odprta zanimiva raizstava Trinlkoviih del. Naj omenimo -še zakusko-, ki so jo organizatorji pripravili -za vse navzoče ter posebno izdajo brošure ob poimenovanju nicmainj-ske šole, ki vsebuje lepe sestavke im risbe šolskih otrok -v proslavo velikega buditelja Ivana Triinka. - zp
★
Z GORIŠKEGA
Prvo obhajilo in mladinska akademija v Doberdobu
V	-nedeljo 23. maja -je v Doberdobu prejelo prvo sv. obhajilo lepo število otrok. Zbrali so se pired cerkvijo s svojimi mamicami -in -tam čakali, da jih je -g. župnik s strežniki pospremil v cerkev. Malokdaj je cerkev tako okrašena im vzdušje tako slovesno kot na dan prvega sv. obhajila. P-rvoobhajamci sami so čitali berilo in prošnje, številen zborček pa je pod Mag-dinim vodstvom z -navdušenjem pel svojim prijateljem.
K slavnosti je pripomogel tu-di -popoldanski zaključni nastop -gojencev glasbene šole. Med našimi otroki vlada veliko zanimanje za glasbo in vsako leto se še in še javljajo novi učenci. Letos je že tretje leto, kar nas obiskuje gdč. Lojzka Peršičeva in vsi njeni učenci so se nanjo že zelo navezali. Gdč. Lojzka jim namreč poleg glasbene kulture n-u-d-i tudii toplo razumevanje.
Za nedeljski nastop je pripravila več kot -dvajset otrok in vsem se je poznalo, da jih vodi ispratna .iin izkušen-a roka. Zlasti gojenci, ki obiskujejo šalo že -tretje leto, so -se kar majiepše izkazali. Izvajali so že zelo zahtevne skladbe.
Pa tudi -mlajši so se z izvedbo narodnih pesmic iin lažjih odlomkov zelo lepo -predstavili. Korajžno in sproščeno -so ti malčki prihajala na oder in s ponosom sedali h klavirju.
Med nastopajočimi smo -imeli tudi štiri goste in -sicer violiniste Andreja Ličarja in brata Berlot ter pianistko Vlasto Vižintin, -ki so s svojim, skoro hi -rekli, že umetniškim izvajanjem izredno popestrili program.
Točke je lepo povezovala Danijela Ger-golet. Ob koncu -se je Danijela v imenu 9taršev zahvalila gdč. -Lojzki za vse njeno delo in ji izrekla željo, da bi še dolgo vztrajala pri svojem delu, iki je sicer težavno, a -nudi vendar toliko zadoščenja.
Program je zaključil zborček s štirimi pesmimi ob spremljavi Onff instrumentov. Veliko število otrok, ki se je ob tej priložnosti zbralo na odru, je -v nedeljo še -posebno lepo zapelo. Ubrano in navdušeno je donela -nj-ih pesem in zdelo se je kot da bi se mali pevci hoteli s kar najlepšim izvajanjem zahvaliti svoji pevo-vodkinji Magdi za vso skrb in lj-ubezan, s katero se jim je bill-a zadnja leta posvetila. Magda se -bo -namreč ito soboto 29. maja poročila in tako zapustila Doberdob.
Otroci so zato čutili, da se morajo ob svojem zadnjem nastopu Magdi oddolžiti z n-aj-lepšim petjem in res je bilo njihovo slovo od priljubljene pevovodkinje nekaj veličastnega. -Ko se je na koncu napovedovalka Magdi zahvalila, je izrazila prepričanje, da -ne bodo -mali pevci nikoli pozabili ur, ki so jih z njo preživeli in da se je bodo vedno s hvaležnostjo spominjali.
Tedaj -se je iz dvorane dvignilo burno ploskanje, ki ga ni -bilo konca. To -je bil izraz velike zahvale, s katerim so usii prisotni stamšd Magdo nagradili, v -njem pa je -bila gotovo skrita tudi prisrčna misel in voščilo, ki naj bi Magdo spremljalo vse življenje.
Bralci pišejo
Ob robu proslave v Zgoniku
V	nedeljo 9. maja je zgoniška občinska uprava pozvala občane, naj se v velikem številu udeležijo proslave 31. obletmce osvoboditve, ki je bila napovedana za 11. uro pred županstvom v Zgoniku. Vabilo za udeležbo in sodelovanje sta poleg ostalih političnih, športnih in prosvetnih organizacij, ki delujejo v občini, prejeli tudi krajevna sekcija Slovenske skupnosti in Mladinski krožek. Tega v javnosti lepo predstavljajo mladi pevci in pevke mešanega cerkvenega pevskega zbora župnije sv. Mihaela, ki že nekaj let pridno deluje. Udeležbo in sodelovanje obeh je »Primorski dtievnik« kratko najavil še isto nedeljo, v torkovi številki z dne 11. maja pa je isti časopis nastop cerkvenega zbora, ki je pel domovinske pesmi, popolnoma prezrl.
Na proslavi sami je napovedovalec najavil le nastop komunističnega poslanca Škerka, vse ostalo pa je raje izpustil najbrž zato, da bi se kdo ob predstavitvi cerkvenega zbora ne pohujšdl... Tako se namreč komunisti obnašajo, ko še niso na oblasti; če bi pa do nje slučajno prišli, bi tudi na navidezni »pluralizem« kaj kmalu pozabili, kar je jasno nakazovalo Škerkovo besedičenje o reformi radia in televizije, ki bi v nobenem primeru ne smela biti več taka kot sta, niti »pluralistično« okrnjena, temveč izključno »ljudska«, to je navadni komunistični glasili, kakršnih v Vzhodni Evropi ne manjka.
Ni manjkalo na omenjeni proslavi tudi rdečih zastav, čeprav je vsakemu objektivnemu človeku srednjih let predobro znano, da naši borci niso umirali za nek jalov mednarodni marksizem, ampak zato, da bi sloveitski človek tudi na naših tleh zadihal svobodno in človeka vredno žilvjenje.
Ob teh mislih sem se nehote zazrl v edina dva venca, ki sta s svojima slovenskima trobojnicama v vsej skromnosti vendarle predstavljala ideal, za katerega so tudi zgoniški borci kot ogromna večina drugih darovali svoja življenja. Kdo ju je padlim poklonil, bralcu teh vrstic gotovo ne bo težko ugotoviti. Nedvomno nobeden izmed tistih, ki imajo polna usta obrambe slovenskih pravic, pa pehajo naše ljudi v italijanske stranke.
Zato njihova podpora tržaškemu pokrajinskemu odboru, ki mu je zaradi nasprotovanja slovenskim zahtevam po izražanju v materinem jeziku grozil polom; zato njihovo nasprotovanje samostojnemu slovenskemu šolskemu okraju, ki bi bil za normalno delovanje naših šol in zlasti v perspektivi ustanovitve istih v Beneški Sloveniji nujno potreben; zato zahrbtno potujčevanje zgoniške občine z Girando-lami in Welto itd. itd. Stara in dolga veriga komunističnega izdajstva, ki ima svoj prvi otipljivejši začetek v daljnem letu 1948, ko se je s kominformovskim topovskim strelom v zbegane titovske vrste začelo tiačrtno odtujevanje otrok slcn>enski šoli in njih prepisovanje v potujčevalruce.
Pa še nekaj. Na lanski proslavi, ki je imela značaj jubilejne svečanosti, so se zastopniki Slovenske skupnosti v zgotti-ški občini menda potegovali za to, da bi ob tej izjemni priložnosti smel spregovoriti tudi njen predstavnik, saj predstavlja edina slovenska stranka za PCI še vedno naj več je število volivcev, a so jim odgovorni organizatorji baje odgovorili, da razen župana in kakega drugega občinskega moža ne bo nastopil noben politični predstavnik.
V	resnici pa je že takrat kot letos nastopil odžagani poslanec PCI Albin Škerk. Z njim se je najbrž tik pred začetkom letošnje proslave gmotno nesocialistično dobro stoječi in slovettske glasove loveči veljak PSI za skromni votivni golažek na trgu zaman pogajal.... Tudi njemu je veljal kategorični »njet«, ki najbrž ni bil ne prvi ne zadnji, ki pa vsekakor zgovorno kaže, kakšni bodo bodoči odnosi med rdečimi bratranci, ako si bodo »tovariško« delili oblast v državi kot si jo že leta ne povsem srečno delijo v zgoniški občini.
Glede »glasila vseh Slovencev v Italiji« in njegovega stalnega zgoniškega dopisnika »bs« pa prav radi zabeležimo, da dajeta res nepotvorjen zgled rdeče dento-kracije, časnikarske objektivnosti, »pluralistične« strpnosti med občani in morda še česa, o čemer bodo slovetiski volivci v Zgoniku in drugod poklicani, da izrečejo svojo sodbo. Udeleženec proslave
★
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu, ul. Danizetiti 3 -priredi v ponedeljek 31. maja ob 20.30 okroglo mizo na -temo: Vloga narodnih skupnosti (manjšin) v današnji Ita-lijii in v bodoči združeni Evropi. Sodelovala bosta dr. Drago Štoka in dr. Andrej Bratuž, ki -sta se v Milanu udeležila seminarja o tej problematiki.
Sila iKUskin »eta i SimMih
Dvorana Kataližkega doma se ge (prav
Koncert Marijinih pesmi
2e večkrat je bila izražena želja, da bi tako kot proslavljamo že vrsto tet božično radost s koncertom naših najlapših božičnih pesmi, proslavila tudi Mater božjo s podobnim koncertom, saj smo verni Slovenci Marijo vedno otroško častili ter imamo izredno veliko melodioznih pesmi, sestavljenih njej v čast.
In kaj bolj naravnega, če je Združenje cerkvenih pevskih zborov na Goriškem, ko letos prvič uresničuje želijo po 'koncertu Marijinih pesmi, ta koncert postavilo na zaključek majniškega meseca, ki je Marijti posvečen in nam Slovencem še posebej drag po šmarnični pobožnosti.
Tako bodo to nedeljo 30. maja nastopili v goriški stolnici ob 16. im združeni mešani zbori iz Gorice in okolice s šestimi izbranimi pesmimi Mariji v čast, nam pa v duhovno obogatitev. Ni bito lahko pripraviti takega koncerta, zato zaslužijo tako sodelujoči zbori kot prireditelji vse priznanje. Najlepše priznanje bo v tem, da se vsi, ki nam je draga slovenska nabožna pesem im z njo Mati božjega Sina, polnoštevilno koncerta udeležimo in go-riško stolnico do kraja napolnimo.
Mladinska akademija v Katoliškem domu
V	nedeljo 23. maja je bila v Katoliškem domu zaključna akademija, ki so jo pripravili gojenci goriške glasbene šole in mladinski £bor »Kekec«.
Na zatoku je spregovoril prof. Silvan Kerševan in med drugim poudaril pomen glasbene vzgoje za mladega človeka. Spomnil se je tudi prezgodaj umrle Jožice Lasič in dejal, da bo akademija posvečena njenemu spominu.
Zatem se je predstavil mladinski zbor »Kekec« in zapel ob spremljavi Orffovih instrumente iv, kitare in blofcfiavte. Zbor vodi že vrsto let Ivo Bolčina, k ije tudi avtor nekaterih pesmi in priredb. Pc» njegovi zaslugi je delovanje mladinskega zbora zelo živahno. O tem pričajo pogosti nastopi ob raenih priložnostih. Zbor »Kekec« je s štirimi pesmima tudi zaključil nedeljsko akademijo.
Vmes pa so se zvrstili ostali mladi izvajalci. Pri klavirju so nastopili Brešan David, Mazzarimo Mamueda, Bertolini Marija, Bertalini Pavla, Saša Rinelli, Marjetica Vrtovec, Karel (Bolčina, Emanuela Klanjšček, Menka Vrtovec, Mamtin Sre-bennič im Vida Pintar. Danilo Tommasi je nastopil z bfakfflavito, Simon Spazzapan pa s kitaro. Poleg samostojnih nastopov simo poslušali še duo Tomjmasi-Srebernič (blokfilavita An klavir) ter Alemko in Marjetico Vrtovec štiriročno klavir. Napovedovala sta Veronika Božič in Aleš Lojk.
V	ponedeljek 24. maja se je sestal v Katoliškem domu v Gorici pripravljalni odbor za koordinacijo pomoči, ki so jo naši ljudje zbrali za žrtve potresa. Odbor je najprej pregledal, kar so dosedaj storile razne organizacije in posamezniki.
Skavti so poročali o pomoči, ki so jo že v prvih dneh nudili predvsem vasi Brdo v Terski dolini, kamor so poslali šotore, kuhinjsko opremo, obleko idr.
Prav tako so razne župnijske skupnosti pa tudi mnogi posamezniki pomagali pri nabirki v vaseh in v Katoliškem domu; mnogi so pomagali pri prevozu nabranih sredstev v prizadete kraje. Odbor je pozitivno ocenil dosedanje delo, ki je bilo morda malo urejeno, pa toliko bolj spontano In iskreno.
Odbor je nato sklenil, da se od zdaj naprej zbirka denarja nadaljuje na uredništvu Katoliškega glasa; denar lahko izročite direktno ali po poštnem tekočem računu št. 24/12410, na katerega napišite, da je za žrtve potresa.
Odbor je nato razpravljal, kam bi bilo najbolje usmeriti nabrani denar. Ugotovil je, da sta bili zadnji dve nedeljski zbirki
pomladila, saj so nastopali samo mlajši in najimlajši. Njihov samozavesten /nastop, njihova pridnost in navdušenje pričajo, da so se glasbe lotili z veseljem in resnostjo. To daje upanje^ da bodo pri učenju vztrajali še naprej.
Taka je gotovo tudi želja številnih poslušalcev, ki 'so v nedeljo z velikim zanimanjem sledili izvajanju mladih umetnikov.
•	V Ljubljani je po stari navadi najbolj obiskovana frančiškanska Marijina cerkev sredi mesta. V nedeljo 14. maroa je bilo pri mašah 3.046 ljudi, od iteh 987 moških. To so ugotovili s preštevanjem, (ki se v vseh cerkvah v Sloveniji vrši dvakrat v latu.
V	nedeljo 30. maja ob 11. uri bo v župni oerkvi v Povrni msgr. Anton Rutar daroval zahvalno sv. mašo
OB 90-LETNICI ROJSTVA
Dan prej, v soboto 29. maja na sam rojstni dan bo g. jubilant opravil šmar-niono mašo ob 6,45 v goriški stolnici.
Pastirček št. 8
S to številko ise je »Pastirček«, ki je izhajali nepretrgoma 30 let, poslovil od svojih naročnikov in bralcev. Na (viseh straneh je čuitiiti ito islorvo.
Vsabinsko je ita zadnja številka zalo bogata. Zalo poučen je ispis .»Ko je laž uiranla«. Tudi razgovor o imaliitvi (Julka in Barbika na koncu - im vendar ma začetku) iter o nedelji (Dan veselja) nudi mnogo klenih misli.
Pesmi so prispevali Zora Saksida (Otroci in sonce. Pisani imarec, Pomladni pozdravi, Kobilica), Ljubka Sorti (V maju) in Vladimir Kos (Ne smeš se bati), pripovedne ispise pa Viktorija Žerjiafl (Nekdo je Slavka poklical), Moč pravljice (Tončka Curk) in Sara i(Sredi polja možak kima).
Da mora biti skavt vančeo, pave Tomaž, Branko pa predstavi letošnje 21. Olimpijske igre v Montrealu v Kanadi. Poseben članek je posvečen -stoletnici rojstva pisatelja Ivana Cankarja.
V	zadnjih petih letih je »Pastirček« primešal 38 pesmi, ki sta jih uglasbila Pavle Merku in Zorko Harej. Sedaj so te pasmi izšle v posebni zbiriki. Uradnik jo je zastonj pokloni! vsem naročnikom. Obenem se zahvaljuje vsem, ki so v lisrt pisali, pa 'tudi vsem prijateljem in prijateljicam, ki so bili ma »Pastirček« naročeni in so ga prebirali. - j k
v cerkvah izročeni goriškemu nadškofu; ta je obljubil, da bo del nabranega denarja šel tudi za prizadete predele v Sloveniji.
Glede ostalega denarja je bil odbor mnenja, da bo najbolje sklicati širši sestanek predstavnikov kulturnih, verskih, športnih In političnih organizacij, da odloča. Možnosti, ki pridejo v poštev so tri: pomoč občini Brdo za zgraditev kulturnega objekta, pomoč »delovnim taborom«, ki jih bodo organizirali skavti, pomoč prizadetim krajem v Sloveniji.
Odbor je nato podprl idejo, da se v poletnih mesecih organizirajo v prizadetih krajih »delovni tabori«. Ponovno so vabljeni vsi, starejši in mlajši, da se javijo za prostovoljno delo. Organizacijo taborov sprejmejo skavti. Kdor misli sodelovati, se mora javiti vsaj za en teden in sicer v mesecu avgustu.
Za vse informacije se lahko obrnete na škofijski center v ulici Semlnario 7, tel. 25S9 ali na uredništvo Katoliškega glasa, tel. 83177, kjer je sedež koordinacijskega odbora za Slovence.
Šport;
Olympia-Lambertin 3 : 0
(15 : 2, 15 : 10, 15 : 9)
Po daljšem odmoru je zopet steklo prvenstvo I. divizije. 01ympija, tako moška kot ženska šesterka, nam je ob koncu preteklega tedna pripravila dvojen uspeh z enakim končnim izidom.
Moška članska ekipa je odpravila doma z neoporečnim izidom videmski Lamber-tin. Tekma je bila v soboto 22. maja na nevtralnem igrišču v telovadnici AGI. Naši fantje so se v začetku upravičeno bali, da bodo zaradi neprimernega igrišča oškodovani, saj je zgledalo, da se je nasprotnik kar dobro prilagodil tesni telovadnici. Med tekmo samo pa je šlo drugače. Naše moštvo je namreč z odličnim blokom in krepkimi servisi povsam ohromilo nasprotnikov napad. Lambertin ni utegnil pravočasno najti protiorožja in se je moral vdati.
Za Olympijo so igrali: Malič, Soban, Kuštrin, Nardin, Tommasi, Cotič, Černič in Lavrenčič.
Med najboljšimi na igrišču je bil tokrat Rado Lavrenčič, ki je odigral svojo najboljšo tekmo; poleg njega pa Marijan Cernic.
V	soboto 29. maja bo na sporedu ob
20.30	druga zaostala tekma tega prvenstva: AGI-01ympia v Gorici v telovadnici AGI.
Dom-Olympia 0 : 3
(8, 8, 0)
Takma je bila v nedeljo 23. maja zjutraj na odprtem igrišču pri Dijaškem domu v Gorici. Za dekleta 01ympije pomeni ta zmaga korak naprej in ohranitev prvega mesta na lestvici po petih odigranih tekmah. Kljub temu, da je bila prikazana igra v bistvu slaba, ker so se dekleta premalo potrudile, je treba beležiti stalni tehnični napredek deklet 01ympdije. Če bodo znale ohraniti začetno prizadevnost, se lahko zgodi, da dosežejo to, kar si nihče ni pričakoval od njih na začetku prvenstva: preskok v višjo ligo.
Za dam so igrale: Buzzi, Maraž, Semolič, Bensa, čemic, Mikulus, Zatti; za 01ympijo pa: Košič T. in M., Primožič, Srebamič, Uršič L. in A., Bertolini, Perše S. in T., Devetak.
DAROVI
Za sklad Katoliškega glasa: N. N. 4.000. Za slovensko župnijo v Gorici: namesto cvetja na grob Karlu čemic Andrej Košič 10.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: namesto cvetja ma grob Lojzke Zucchiatti Dilana daruje Pepca Srebrnič 10.000 /lir.
Za Alojzijevišče: družina Čevdek 5.000; družina Koshuta namesto cvetja na grob Kairiu Čarmic 5.000 lir.
Za cerkev v Sovodnjah: namesto cvetja na grob Jožice Lasič Agata in Ida po
5.000 lir.
Za beneški časopis »Dom«: M. S., Gorica, 10.000 lir.
Za Slomškov dom v Bazovici: družine igralcev Libertas 10.200; Dora Žagar 5.000.
Za novi oltar v Bazovici: žena Marija v spornim pok. Joahima Debenjak 10.000; nevesta Marija 10.000; v spomin Marije Mevlja N. N. 5.000; Zofka Grgič 5.000; Marija Stefanova 2.000; hčerke v spomin Marije Mevlja 10.000; Marija Francova 5.000; Bizemni iz Padrič 10.000; ob krstu Sabrine Corsucci iz Grapade 20.000; Grgič Matija iz Padrič 10.000; Pelan-Stopar 10.000; sin Aldo Pešce v spomin Amalije Ražam 18.500; Piarima 2agar 2.000; Marija Ražam 10.000; Justa Grgič iz Grapade 2.500; Rezi Kralj v spomin Marije Mevlja 3.000; ob krstu Alenke Gojča 5.000; N. N. 2.000; v spomin Karla Vitez: Lidija Križmančič, Štefanija Kalc, Silva čuk, Cosmind-Poezetiti, Ida in Antonija Križ-mančič, Ferfoglia 8.000; N. N. z Opčin 3.500; ob krstu Marka Jurkič 26.700; družina Pribac 5.000; Simonič 3.500; Vojko Ražam pred poroko 5.000; N. N. 10.000; ob poroki Žarko Ban in Dora Žagar 40.000; Nada in Boris Primožič 5.000.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
★
ZA ŽRTVE POTRESA
Nabirka v Katoliškem domu: K. A.
100.000; C. G. 10.000; M. Š. 10.000; S. J. 15.000; V. A. 5.000; L. S. 30.000; Č. M. 5.000; K.i C. 30.000; V. B. 30.000; R. D. B. 20.000; S. V. 50.000; L. B. 10.000; M. A.
50.000 'lir.
Župnija Gabrje-Vrh: 83.500 (Gabrje 26 tisoč, Vrh 57.500).
Tvrdka čevljev Franko iz Gorice je darovala za ranjence in bolnike potresnega področja, ki jiih je sprejela gorniška splošna bolnišnica po en par čevljev.
OBVESTI IA
Vežno za dopisnike. Ker je prihodnji teden v sredo 2. junija državni praznik, bomo paginiraii list že v torek 1, junija popoldne. Vsi dopisi naj bodo na uredništvu v torek 1. junija do 9. ure.
Romanje v Einsiedeln. V Gorici je na razpolago še nekaj mest za romanje v Einsiedeln, ki bo prvi teden v juliju. Pohitite z vpisom.
Občinska uprava v Doberdobu namerava sprejeti v službo hišno pomočnico, ki bi skrbela za starejše osebe v občimi. Začetna plača, ki odgovarja tej službi po novi dalovmi pogodbi uslužbencev krajevnih ustanov, znaša 1.730.000 lir letino. Zainteresirani maj pošljejo prošnje ali jih prinesejo na sedež občine do 12. ure v soboto 5. junija 1976. Prošnje, ki so bile morda predložene že prej, ne bodo upoštevane.
Slovensko dobrodelno društvo SLOKAD
obvešča, da bo tudi letos kolonija v Dragi. V prvi izmeni bodo deklice, v drugi pa dečki. Sedaj je skrajni čas, da se otroci vpišejo v šoli in povedo, kam želijo v kolonijo. Kdor se javi za Drago, gre v Drago. Društvo se priporoča dobrim osebam, ki so voljne pomagati slovenski mladini z delam ali z nadzorovanjem otrok. Naproša jih, da se javijo oa tel. 226117.
Nova knjiga. V Trstu je izšla napovedana knjiga tržaških avtoric Irene Žerjal in Marije Mislej »Morje, ribe, asfalt«. Vsebuje 40 izredno lepih črtic, ki govorijo o naših ljudeh, krajih im dogodkih iz bližnje in daljne preteklosti ter nam prikazujejo bogastvo izrazov jezika in plemenitost čustev in doživetij. Knjiga je na voljo v tržaških in goriških knjigarnah. Cena 3.000 lir.
Za gradnjo doma »Skupnost družina Opčine«: Grgič Grizolda v spomin Marije in Frančiške Križmančič ter pok. Marije Mevlja 10.000 lir.
Ljubljanska TV
Spored od 30. maja do 5. junija 1976
Nedelja: 10.45 Otroška oddaja. 12.20 Nedeljsko popoldne. 18.45 Otvoritev proge Beograd-Bar. 20.05 Festival JRT 76. 21.30 športni pregled.
Ponedeljek: 17.10 Mladinska oddaja. 18.10 Potapljanje z akvalumgami. 18.45 Mladi za mlade. 20.00 Pergolesi: »Služkinja«, opera.
20.50	Kulturne diagonale. 21.40' Kratki filmi.
Torek: 17.10 Mladinska oddaja. 18.45 Narodna glasba. 20.00 Mednarodna obzorja.
20.55	»Mračna neka«, nad.’
Sreda: 17.00 Mladinska oddaja. .17.15 Pionirji fotografije. 18.00 Od zore do mraka.
18.35 Vladimir Nazor. 20.00 »Vohljač«, film.
22.35 Miniature.
Četrtek: 15.40 Nogomet Radnicki (N): Valež. 17.35 Neven. (18.25 Vladimir Nazor.
20.00	»Puccini«, 'nad. 2L15 Četrtkovi razgledi. 22.00 Glasbeni magazin.
Petek: 17.20, Pisani svet. 18.10 Narodna glasba. 18.45 S festivala znanstvenih filmov. 20.05 Mali oglasi: Jubilej. 20.50 Človek brez meja. 21.25 Helena, sodohna žena. 22.45 Boks.
Sobota: 16.20 Veliki raziskovalci. 17.25 Nogomet Hajduk: Čelik. 20.00 »Mož, ki se je manjšal«, film. 21.50 Slovenska popevka 76.
Sklad za žrtve potresa pri »Katoliškem glasu«
Maše bralce in naročnike obveščamo, da je tudi na upravi našega lista odprt sklad v pomoč žrtvam zadnjega potresa. Vsak dar je dobrodošel in bo izročen tistim, ki so nam blizu in nam je njih stiska znana.
★
t Radia Trst A
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15,
17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 22.45. Dejstva in mnenja: 14.30 (samo ob de-
avnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Spored od 30. maja do 5. junija 1976 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 11.15 Mladinski oder: »Moj oče in jaz«. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj. 14.30 Nedeljski vestnik. 15.45 »Klavrne ljubezni«.
16.55	Nedeljski koncert. 17.35 Operetna fantazija. 18.30 Šport in glasba. 19.30 Zvoki in ritmi. 20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Pratika. 21.10 Sodobna glasba.
Ponedeljek: 11.40 Radio za sole. 12.00 Opoldne z vami. 14.30 Pregled slovanskega tiska v Italiji. 17.00 Za mlade paslušavce.
18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Baletna glasba. 19.10 'Odvetnik za vsakogar. 20.35 Slovenski razgledi. 22.15 Glasba.
Torek: 11.35 Pratika. 12.50 Revija glasbil. 17.00 Za mlade' poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Komorni koncert. 19j10 Milko Bambič. 19.25 Za najimlajše. 20.35 P. Du-kas: »Ariane et Barbe-Bleue«, opera. 22.35 Glasba za lahko noč.
Sreda: 8.30 Godalni orkestri. 9.00 Praznična matineja. 10.0 Italijanska simfonija. 10.40 Zbirka plošč. 11.00 Mladinski oder: »Alarm, ma vesoljski postaji«. ill.35 Opoldne z vami. 14.45 Od melodije do melodije. 15.45 »Veliki beg«, Igra. 16.25 Orkestri in zbori. 17.00 Za mlade poslušavce.
18.30 Deželni koncerti. 19.10 Avtor in knjiga. 19.30 Western-pop-folk. 20.30 Simfonični koncert. 21.50 Glasba za lahko noč.
Četrtek: 11.35 Slovenski razgledi. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost...
18.30 Nove plošče. 19.10 človek pred rojstvom. 19.25 Za maj mlaj še. 20.35 »Pravljica«. 21.20 Skladbe davnih dob. 21.45 Glasba za lahko noč.
Petek: 11.35 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 1830 Kancertiisti naše dežele. 18.45 Znani .motivi. 19.10 Pripovedniki, naše dežele. 20.35 Dalo in gospodarstvo. 20.50 Koncert. 22.00 Glasba za lahko moč.
Sobota: 11.35 Poslušajmo sipat. 15.45 Avtoradio. 17.00 iZa mlade poslušavce. 48.15 Umetnost... 18.30 Simfonična glasba. 18.50 Filmska iglasba. 19.10 Bazilika v Ogleju. 19.40 Pevska revija. 20.35 Teden v Italiji.
20.50	»Odskočna deska«. 21.20 Lahka glasba.
Za cerkev na Sv. gori: N. N., Trst,
60.000	lir.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 70 lir, osmrtnice 100 lir, k temu dodati 12 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
+
Sporočamo žalostno vest, da je v 67. letu starosti umrl naš škrbina oče u
Fortunat Doles
Pogreb je bil v sredo 26. maja iz civilne bolnišnice na štamdreiško pokopališče. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam bili blizu v teh težkih trenutkih.
Žalujoča družina
Gorica, 26. maja 1976
ZAHVALA
Ob težki izgubi našega dragega moža in očeta
Karla Černič
se iskreno zahvaljujemo msgr. Francu Močniku, ki ga je v bolezni obiskoval in daroval pogrebno mašo v cerkvi sv. Ivana, za besede tolažbe imed mašo, pevcem, darovalcem avetija ter vsem, ki so ga v bolezni obiskovali in ga spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoča žena in otroci
Gorica - Doberdob, 22. maja 1976
ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA
vabi na
koncert Marijinih pesmi
ki bo v nedeljo 30. maja ob 16. uri v goriški stolnici. Nastopili bodo združeni cerkveni pevski zbori. Po koncertu bodo pete litanije in blagoslov. Cerkvena nabirka ob tej priložnosti je za žrtve potresa.
Za pomoč žrtvam potresa