Številka 210. Trst. v sredo I. avgusta 1906. Tečaj XXXI. Izii&ja caaki dan iti te ssiEiici m praziitlk en 5. uri, ob ponedeljfci ob 9. ni zima]. Potctiične številke se prodajajo po 3 (6 § to tisk) Ecogih Lotatarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, rrf.cju. Pt. Fetru, Sežani, Nabrežini, S?. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. «"ce oglasov ?e računajo po vrstah (Široke 73 mm, visoke j1, mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stot. ; ».p osmrtnice. zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov :o iO Ptot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst K 20, vsaka na-ialjca vrsta K 2. Mali oglasi po 3 st. beseda, najmanj pa po 40 stot. — Oglase sprejema inseratni oddelek uprave * g n%«t". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Edinost Glasilo političnega društva „Edinost' za Primorsko. za vse leto 24 K. pol leta 12 K, 3 nesece tj K. — Na naročbe brez doposlane naročnine &e uprava ae ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo nn uredništvo liBta. Nefrankovr.na pisma se ne sprejemajo in rokopisi ne te vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ul. Giorgio Galatti 18. (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GO DINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost"'. — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, uiica Giorgio Galatti St. 18. ^sss^ Poštno-h ranil nični račun St. 8ŠI.652. F edinosti Je moč t štev 1157. Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK". Javni shod v Piavjah. Kakor smo sporočili že včeraj na kratko je javni shod v Piavjah minole nedelje najlepše obnesel. Dvorišče tamošnje gostilne je bilo polno naroda : postavnih mož in čvrstih mladeničev, Najngodneji utis pa je napravtjalo, da je bilo aa shodu tudi lepo število čestitih slovenskih ž e n a, ki so z velikim zanimanjem sledile izvajanjem govornikov. V dokaz temu e za vzbujenost tega ljudstva karakteristično ■ lejstvo, da so se jtudi ženske oglašale mej jrovori z mej-klici. Zborovalee je pozdravil kakor sklicatelj poslanec dekan Kompare ter je predlagal za predsednika shodu posestnika Josipa H r o v a t i n a, čemur so zborovalci soglasno potrdili. Poslednji se je zahvalil na izkazani mu lasti in je naznanil, da je tudi politično iruštvo „Edinost* doposlalo svojega zastopnika v osebi tajnika tega društva g. Maksa < 'otiča. Prva točka dnevnega reda je bila „volilna reforma* in je poročal g. 31 a k so C o-t i č. (Tovornik je v daljšem govoru pojasnjeval najprej bistvo, postanek in namen parlamentarizma. Potem je z izgledi — sklicevaje ^e osobito na nečuvene privilegije veleposestva ia trgovskih zbornic — pojasnjeval krivičnost dosedanjega volilnega reda je posebno ojstrih izrazih dokazoval, kako so to veliko krivičnost vol. reda še poojstrovali državni organi svojim pristranskim postopanjem. Najklasič-tieie izglede za krivično postopanje državnih organov je dajala ravno naša Istra. Potem je pripovedoval govornik, kako se ■je ljudstvo jelo vzdramljati in zahtevali politične pravice, a kako se je sedanji parlament i rivilegijev krčevito vpiral vsakemu razširjenju volilne pravice. To je ilustriral s padom grofa Taaffeja radi poskušane volilne reforme. Sicer najveći politični in narodni antagonisti -o se združili, da so vrgli Taaffeja. Nemci in Poljaki so si segli v roke, a žalibog — na sramoto našo treba povedati — da se je sovražnikom ljudske pravice in politične svobode pridružil tudi tedanji voditelj slovenskih poslancev v državnem zboru, grof Hohen-wart. G. Taalfe je padel, ali velika ideja razširjenja volilnih pravic ni padla: živela je dalje in se uveljavljala bolj in bolj. Klicev pj volilni reformi ni bilo možno udušitii. Pod pritiskom odločne volje široke javnosti 'prišlo je !o takoimenovane 5. kurije. Ali tudi tu sej je pokazalo jasno, kako znajo z desnico jemati, Icar so z levico dali. Peta kurija se je ustvarila za one sloje, ki so bili doslej politično brezpravni. Pravičnost in zdravi človeški razum, najjednostavneja logika bi bila zahtevala, da to peto kurijo res prepuste izključno le onim PODLISTEK. Na poti k ciljem. 81. Viiinski I. Nad polji je spala zgodnjepomladna noč. Po nebu je šel oblak za oblakom, kaka sa-::iotna zvezda je pogledala tu in tam na zemljo, a zopet se krila in umrla v brezkončni dalji.... France Poljanšek je zrl zamišljen v to mirno noč. Kolesclj se je lahno zibal, hlapec, mlad fant, je pustil konju vajeti, klobuk je imel potisnjen na čelo in na oči in sedel je sklonjen globoko naprej — »emara je spal. Ob Poljanšku je sedela Verica, šestnajst-1 tno dekle. Širok moderen klobuk z rdečimi, velikimi rožami je držala v naročju, njena glava ie bila naslonjena na Poljanškovo ramo »n4oči je imela zaprte. Nauučiteijeva gospa iz Podkraja, njena mama, se je bila naslonila nazaj, zavila v mantiljo in je dremala. Vračali so se z izletiča k Polaju. Veli- slojem. katerim se je hotelo podeliti volilno | pravico. Kajti ta pravica je mogla imeti ve- j ljavo za te sloje 1° tedaj, če bi se jim zagotovila možnost, da si izvolijo po svoji volji zastopnike svojih interesov! Naš parlament je namreč zasnovan na principu zastopstva interesov. Tako imajo veleposestniki svoje zastopnike, trgovinske zbornice svoje, mestne skupine svoje, kmečke občine svoje. Ta princip je sicer nepravičen in ne odgovarja modernim in svobodnostnim nazorom, ali dokler obstoji in je uzakonjen, naj bi ga tudi res spoštovali in izvajali vsestranski ! Peta kurija naj bi bila služila njim, ki po dosedanjem volilnem redu nimajo volilne pravice, v prvi vrsti torej — delavstvu. Ali — ne ! .Kaj so storili ? ! Ti sloji so pač dobili vol. pravico, j ali ob enem so v peto kurijo stlačili tudi vse druge volilce, ki imajo v drugih volilno pravico. Ker so ti poslednji skoro povsodi imeli večino nad onimi in drugimi volilci, je prišlo tako, da se je pomnožilo število poslancev, ki so po svojem prepričanju zastopniki interesov družili skupin. Praktični efekt je bil torej ta, da so prejšnji volilci imeli dvojno mero volilne pravice, široki sloji, dosedanji nevolilci, pa so ostali tudi nadalje brez zastopstva svojih interesov. To je bila prva skrajna krivica, ki priča le, kako težko si pravica in svoboda trebita pot v naši ljubi Avstriji ! Nu, tudi V. kurija je bila le nadaljnja postaja na križevem potu do —- jednakosti političnih pravic, do socijalne pravičnosti. Gibanje za splošno volilno p/avico ni ponehalo, marveč se je širilo in je naraščalo čim dalje bolj, Široke mase so postajale vedno glasneje, Zborovale so, rezolvirale, stopale na ulico, zahtevale, manifestirale in demonstrirale za zahtevo, da se krivični volilni red po kurijah odstrani in da se uvede splošna in enaka volilna pravica ! Tu je govornik pojasnjeval, kako da bremen za državo ne nosijo samo tisti ki plačujejo direktne davke, ampak jih nosijo vsi brez izjeme, vsi, ki živijo v državi, oplo-jajo nje gospodarsko življenje z delom svojih rok, kupujejo vsakdanje potrebščine in — pošiljajo svoje sinove v vojake, ki morajo tudi vkrvavi boj, ko nam naznanjajo z Dunaja doli, da je domovina v nevarnosti ! Će so torej vsi ljudje važen element v življenju in gospodarstvu države, je tudi povsem naravna zahteva, da se tudi vsi ljudje udeležujejo — po svojih izvoljenih zastopnikih — kontrole nad gospodarstvom države, da se udeležujejo na zakonodaji države in da v parlamentu zastopajo svoje interese. To spoznanje je postajalo živeje in živeje v vesti in zavesti široke javnosti. Vzbujena ljudska duša je zahtevala glasneje in glasneje svoje pravice, tako, da so slednjič na Dunaju, in sicer tudi na najvišem mestu, konočni ponedeljek je bil. Polaj, krčmar znan po vsej dolini, je spravil na ta dan mize na podu k stenam, fantje so našli že kje kakega godca na harmoniko — pa so se vrteli in sukali vse popoludne in še pozno v noč. Punice so prišle, lepe in rdeče kakor makov cvet. vino se je kar razlivalo po mizah, fantje so kadili viržinke, da so se vlekli dolgi oblaki dima po nizki sobi — in kaj hočete več veselja za fantovska srca! Družbica s Podkraja je prišla proti večeru k Polaju. Malo so se pozabavali in nasmejali ; pili so tudi, plesat, seve, niso šli. Poštar Zagaznik in učiteljica Vrtnik sta ostala tam, nadučiteljeva gospa, Verica in akademik Poljanšek so se pa končno naveličali in se odpeljali okoli devete proti domu. Toda vožnja po noči je čudna. Cesta se vije in vije v brezdanjo noč skozi mirna polja in njive, da jej ni konca. Gore se motno črtajo za vrsto ravnih polja, tu in tam trepeta v samotni vasi še kaka luč, cerkvica j Scs pokazuje za hip na hribu, a vse se po-' časi izgublja v temo... Nizko grmovje in vitki, visoki topoli hite mimo, okno samotne biše ob cesti se tu in tam zasvetljuje, med nji- uvideli, da^zahtev širokih slojev ne bo možno več odklanjati. Tako je prišel slednjič baron Gautsch se svojim načrtom volilne reforme, ali naletel je v parlamentu na tolike težave, da se je moral umakniti. Za njim je prišel sedanji naš namestnik tržaški se svojimi predlogi, ali jo kmalu u videl, da ni nade, da bi parlament pritrdil njegovim predlogom. In odstopil je tudi on. Za Hohenlohom je prišel sedanji ministerski predsednik baron Beck in zgodil se je velik čudež : po dolgem pehanju, pogajanju, barantanju med vlado in strankami na eni, in med strankami samimi na drugi strani je končno prišlo v odseku za voldno reformo do nekakega kompromisa in je večina odseka vsprejela vladne reforme. S tem je ideja splošne in enake volilne pravice slavila svojo zmago: led p r i v i 1 e g i j e v je prebit. (Zvršetek pride.) Italijanski in nemški iredentizem v našem Primorju. Povodom otvoritve nove železniške črte se je zgodilo menda prvikrat, da so tudi nemške novine, — te dosedanje večne zaveznice naših Italijanov —, pisale ojstrih besed in apostrof na adreso naših Italijanov. Zgodilo se je veliko čudo, da so nemške novine črtale paralelo med kakovostjo slovanskega in italijanskega življa v teh pokrajinah in da se niso postavile na stran Italijanov ! ! Nismo pa toliko sanguiniki in optimisti, da bi si domišljali, da so storile tako iz ljubezni, ali vsaj pravičnosti do nas. Vzrok temu nenavadnemu pojavu mora tičati drugje. Mi bi si namreč stvar tolmačili na dvojen način. Ali so poročevalci nemških listov vedeli, da je slavnostne goste zbodlo v oči demonstrativno hladno vedenje politikujočega ita-lijanstva, da so bili ti gostje ozlovoljeni in da stvari sploh ni možno potajevati; ali pa je ta ledena demonstracija italijanskih politikov dobrodošla nemškim novinarjem, ker se jim zdi, da bodo mogli iz tega kovati svoj velenemški kapital. To nam je izdala že berolinska „Kreuz-Zeitunga, kakor so se mogli čitatelji uveriti iz včerajšnje „Edinostiu Vsakomur se mora zdeti sumljivo, da so Nemci začeli glasno povdarjati italijanski iredentizem. Ali povsem jasen postaja nemški namen čim smo prečitali izvajanja v rečenem berolinskem listu. Merodavne kroge bi hoteli pridobiti za to, da bi začeli italijanski iredentizem preganjati — s povspeševa-njem nemštva! Italijanski iredentizem naj bi odpravili za to, da bi bilo mesta za nemški iredentizem. Nu, ta sprememba „v posesti*4, kakor si jo mislijo in žele graditelji nemškega mostu vami stoji pokojno zgodaj vzbrstelo črešnjevo drevo, a vse hiti mimo m se izgublja v po-lutemi, izginja iz-pred oči v pomladno noč... Poljanšek je zrl v to mirno noč. Rad bi bil zatisnil oči, a ni mogel. Daleč nekje v hribu je zaukal fant; pes je zalajal na dvorišču samotne hiše, jezil se nekaj časa, a spet umolknil. Zdaj pa zdaj je potegnil veter skozi noč in polutiho zašumel v topolih in v nizkem grmovju... V vasi je bilo deset. Skoraj bomo doma ! — je pomislil Poljanšek. Cesta je vedla navzgor in koleselj se je jel zibati malo bolj. Tedaj je zdrknil Verici klobuk z naročja k nogam. Poljanšek se je sklonil in ga pobral. V tem mu je prišla neumna misel; v istem trenotku se je nagnil k speči Verici in jo poljubil na gorko lice, čez katero se je spuščalo par kodrov. Ona se je zganila, a Poljanšek se je še enkrat naglo dotaknil njenih polnih, mehkih usten. „Nikar lu je zašepetala v polusnu. Budalo — si je dejal Poljanšek in glasno zakašljal. Verica se je zbudila, popra- od Belta do Adrije, vendar ne poj de tako laliko, gladko in naglo. Pozabljajo namreč menda na neko malenkost, ki ne bo brez pomena, če bi se res kedaj določala nova usoda tem pokrajinam. Pozabljajo namreč, da je poleg Italijanov še nekdo tu na potu, ki ima tudi interes na tem, da ne zagospoduje tu nemška irredenta. To smo mi Slovani, večina prebivalstva ! Mi smo res v boju proti italijanski irredenti, v kolikor in dokler ista ustvarja nevarnost za našo narodno ekzistenco — ali le toliko in le dotlej. Najmanje pa ne zahtevajo : ne naše volje, ne naš interes, in tudi ne naše simpatije, da bi pomagali nemški proti italijanski irredenti. Ne naša volja in ne naš interes, ker za nas ne bi bilo prav čisto nič pridobljenega, če bi nas požrl nemški namesto laški volk ! In tudi če bi hoteli le se stališča simpatije izbirati med italijansko in nemško irredento, sodimo, da bi se primorski Slovani ne izrekli za — nemško ! Ali je tu vmes tudi neki drugi razlog — zelo praktične naravi. Uverjeni smo namreč, da med Italijani pride do spoznanja prej ali slej, da bomo skupno in v skupnem interesu zavračali — nemško irredento! Pni, rahli znaki tacega spoznanja med Italijani se že kažejo v teh zadnjih časih. Plašno sicer še, negotovo, ali vendar. Kajti, če kje, je ravno tu — z ozi-rom na vse ono, kar se je godilo med nami in Italijani — prvi korak najtežji. — „L' Emancipazione", glasilo italijanske demokratične stranke, se je na pr. osokolilo v toliko, da izrecno priznava, da so Hrvatje v Istri važen faktor in da se ne more prehajati na dnevni red preko njih. S Slovani se treba sporazumeti!! To so znameniti glasovi iz italijanskega taborja. Res je sicer, da so še posamični, sporadični. Ali, ker mislimo, da slednjič morata zmagati zdravi razum in čut po samoobrani tudi med našimi Italijani, smo uverjeni, da se bodo taki pametni glasovi množili in da bodo končno izražali oficijelno italijansko politično mnenje. Strašenje z italijansko irredento nam Slovanom torej prav nič ne imponuje. Mi se v boju med italijanstvom in nemštvom postavimo tja, kjer bomo laglje varovali svoj narodni interes in svoj obstanek. Srbska skupščina. BELIGRAD 31. Ministerski predsednik Pasič je na interpelacijo nacijonalistov glede carinskega spora podal obširno pojasnilo pogajanj o trgovinskem provizoriju, ki niso vspela do sklepa provizorija poglavitno radi zahteve glede vprašanja nabave topov. Pasič je konstatiral, da niso pogajanja glede trgovinske pogodbe z Avstro-Ogrsko prekinjena, marveč le odgodjena do jeseni. Ministerski vila si lase in tudi gospa mama je izpre-govorila. „Bom j kmalu doma ?* je vprašala zaspanim glasom. „Smo že v vasi je dejal hlapec, popravil si klobuk in skočil na tla. Poljanšek pa je molčal. Grizel si je ustnice od srda nad neumnim početjem svojim, da-si ni bil gotov, je-li Vera poljub čutila ali ne. Koleselj se je vstavil pred šolo. Poljanšek je stopil z voza in pomagal gospe in Veri na tla. Potem se je poslovil od njiju in zdelo se mu je, da se je Verina roka ob slovesu tresla in da njen glas ni bil navaden. Hlapec se je s kolesljem odpeljal proti domu ; Poljanšek je pa šel počasi na drugi konec vasi, kjer je bila domača hiša. Domači so že spali. Ko je šel preko dvorišča, je priskakal k njemu sultan, domači pes, in se veselo vspenjal po njeni, a France ga je jezno br?rJl v stran. Dospevši v svojo sobo se je vrgel oblečen na posteljo. — Budalo si in boš, ko uganjaš neumnosti s takim dekletcem ! — si je govoril in zrl brez spanja v temo. Stran II. »EDINOSTc št. 210. V sredo, dne 1. avgusta 19nn množicam Živeli Istre! Večkrat ze smo pokazali, kako , . ,. , * * . .. . ... x , , .. v- j j (L'meie se. da mislimo le poštene Itahiane) v pojedinih krajih Istre tvorijo nasi odpad-;; J . . , . . ^ ... . . , .. ... . rr i- i m pa redu. ki je vladal med nami. Deset mki glavne stebre itahjanstva. lo vena po-1 . 1 . ,., . . , i-i msoč nas ie bilo na vrtu in okolo vrta pri sebno za italijanska mesteca na kvarnerskih i ' . 1 , ... . . . . , . , i sv. Jakobu. A to ie lepa armada! otokih in za nekatere na istrskem kopnem, a . ^ v 1 v kakor n. pr. Pazin, Pulo, Lovran, Labinj itd. j. Najbolji dokaz za to nam nudi poročilo ita- lijanskega ženskega liceja v Puli. Iz tega poročila doznajemo, da je bilo v prvem tečaju te ženske srednje šole devet odlikašic in od teh šest naše krvi. Tu so jim imena po italijanskem pravopisu : E. Bosich, M. (rolovicli, E. Preschern, G. Stanich. T. Sta-nich, K. Vlacli. Te deklice nosijo krstna imena raznih Emma in Gemma, ali temu ne morejo oporekati tudi one in njihovi stariši, da je bila to nekdaj čista naša kri. Imena teli odlikašic kažejo nam nadalje, kako bister in inteligenten je naš narod in kako je večna škoda, da nima povsodi svojih šol, da ne more izobraziti in tudi v prosveti doseči Italijane. Pa je v rečenem zavodu tudi v drugih razredih odklikašic naše krvi: T. Živić, C. Stanič, M. Tentor, M. Vratović. Ali mi smo hoteli navesti odlikašice le enega razreda, da vidimo, kako tudi v tem zemskem zavodu naša kri prednjači hčerkam 2000-letne latinske kulture. (Po „Naši Slogi".) Nedostatki na novi Železnici. Z Jesenic poročajo, da je na tamošnji postaji nove železnice polno nedostatkov. Tako n. pr. da nimajo potniki ob 9. uri in pol pred-poludne, kadar prihajajo in odhajajo štirje vlaki, dovolj prostora na peronu, ker je premajhen. Ravno tako se pritožujejo, da so na kolodvoru premajhne čekalnice. restavracije in skladišča. Slišali smo pritožbe, da so tudi na državnem kolodvoru pri sv. Andreju premajhni prostori, izlasti kar se tiče čekalnic in restavracije. Ces. kr. finančni direkciji. Kakor nam poročajo od verodostojne strani, poslujejo na novem glavnem kolodvoru državne železnice finančni organi, ki niso sposobni za to službo, ker ne poznajo deželnega slovenskega jezika. Opozarjamo torej finančno vodstvo, naj nemudoma poskrbi, da se ti organi nadomestijo s sposobnejšimi, ker drugače spregovorimo na drugem mestu. Da pa ne bo izgovorov, povemo novno, da kdor hoče službovati v Trstu, mora poznati oba deželna jezika in ne samo — j tretjega, nemškega, ki niti deželni jezik ni in i ki se ga tu najmanje potrebuje. Na novem i kolodvoru pa je nameščenih več Nemcev, ki i ne poznajo nobenega deželnih jezikov !! Promet na državnem kolodvoru mi-i nole nedelje. Minole nedelje se je z državnega kolodvora odpeljalo na razne 4377 pasežerjev Prihodnjo nedeljo se „Tržaško podporn > in bralno društvo" ne nadeja toliki udeležbi — vsaj tako so izjavili gospoda v svojih uradnih vabilih ! Zakaj bi ne moglo biti prih. nedeljo zbranih 10.000 tržaških Slovuuov. ko nas je vendar kakor listja in trave ? ! Da počastimo vrlo narodno in človeki -ljubno „Tržaško podporno in bralno društvo" ob njega 25-letnici, da poklonimo novi krasni zastavi tega društva, da z našo udeležbo dokažemo našo napredujočo probujo in da se zopet enkrat štejemo, navdušimo in pozdravimo — je sveta dolžnost vseh nas tržaških Slovanov, da prih. nedeljo dne 5. avgusta opustimo vse druge postranske zabave ter da se snidemo vsi v ul. Stadion, od koder odkorakamo k sv. Ivanu na vrt „Narodnega doma**. Ker bo vrt gotovo natlačen s cvetom Tržačank in Tržačanov, kakor tudi bratov in sester došlih od zunaj, bo dobro došel tudi oni, ki bo sodeloval le na obhodu iz ulice Stadion, odkoder se bo odkorakalo ob 4. uri pop., pa do sv. Ivanu. Glede postrežbe se ni bati, ker je v sv. Ivann mnogo dobrih gostilen in so te vse v rokah našincev. Pridite torei in pridimo vsi. mali in veliki, da bo dan 5. avgusta 1906. — zopet „naš dan" ! „B run". Izpuščena na svobodo. Dekla Marija Malalan. ki je bila pred nekoliko dnevi are-tovana, ker je bila na sumu. da je umorila svoje novorojeno dete, j** bila izpuščena na svobodo, ker je zdravniška preiskava dokazala njeno nedolžnost. S tira sta skočila med postajama bohinjske železnice Podbrdo in Hudi ' nedeljo okolu ure popoludne dva vornega vlaka, radi česar je imel vla pol ure zamude. Vsled tega so imeli tudi dru^i osebni vlaki. Gospodarstvo. Trgovina Bosne in Hercegovine. Bosansko-hercegovska vlada je obeloda-po-1 nila rglavne podatke o prometu blaga Bosi.e in Hercegovine", počenši od leta 1899. Teh dni je izšlo izdanje za l. 1905. Iz teh podatkov je razvidno, da je uvoz leta 1904. iznašal 91,821.507 kron, izvoz pa 93,494.457 kron; za 1905. uvoz 92.987.315, izvoz pa 96.606.640 kron. Po tem izhaja, da je bosanska trgovina v obeli letih aktivna, dočim je bila prej pasivna. Veči izvoz je bil pri živini, lesu, strani1 raznih rudah, železu, sadju in žitu ; od uvoza in sicer na postaje istrskih pa so se povečali turščica, moka in fabrikati. železnic 900, v Poreč in medpostaje 213, na Jesenice in medpostaje 3264. Kavarna Balkan je sedaj preurejena, 5 da napravlja najprijazneji utis. Prirejena je nova soba za tretji biljard (na keglje) in Od vsega bosanskega izvoza odpada po vrednosti 21*8 odstotkov na Ogrsko, od vsega uvoza Ogrske 34'2 odstotka. V pregledu ni konstatovano, koliko od ostalih 65*8 odstotkov odpada na Avstrijo in koliko na druge I krasna, z vso udobnostjo opremljena elegantna j Z deželami, ki meje z Bosno in Her- | igralna soba. Sploh pa sta restavracija in' cegovino, torej s Srbijo, Turško in Crnogoro, j kavarna mnogo pridobili s tem, da imata do-|je trgovski promet zelo majhen, voljenje, da postavljati mize tudi na trotoarju. ELoisdar ta vrsnid. i>ane$: Sr. Petra okovi; Pjeaomir; Veka. — Jutri: Alfonz, škof; Bojan; Lepo'lavn. -- Temperatura včeraj: ob '2. uri nopolu-dne Uelsius. — Vreme: vro'e. Drušfuene vesti in zabaue. Za poletne večere je prostor pred »Narodnim domom«, (izlasti, kar se tiče svežega in čistega zraka z gora doli) naj prijetne j a točka v j vsem mestu. Splošni poštni leksik. Nedavno je izšla prva izdaja od c. kr. trgovinskega mini- j Narodna Čitalnica v Rojanu se je sterstva izdanega splošnega leksika v držav-! preselila iz dosedanjih v nove prostore v R*-nem zboru zastopanih kraljevin in dežel terjjanu lišt. 17t>. (villa Frank, pod župniščem) kneževine lihtenstajnske in se more naročati j v pritličju. Prostori so odprti od 8. ure potom poštnih uradov na poštnem časniškem j zjutraj do 10. zvečer uradu I. na Dunaju. Cena za posamičen na pol v usnje vezan izvod z dodatki vred znaša 25 K. 0. kr. [ oblasti in uradi imajo 20-odstoten popust in ;je torej za te določena cena na 20 K. Smrtonosni padec. Včeraj zjutraj ob 6. in pol uri je devetnajstletni mornar Natal Vukascvič, rodom iz Kotora, na ladiji „Alba" iz Velikega Lošinja, ki se nahaja sedaj v Liovdovem arzenalu, zapenjal jadra. Nakrat se mu je spodrsnilo ter je padel na krov la-dije, razbivši si lobanjo. Ko je prišel zdravnik s zdravniške postaje, je bil Vukasevic že Dolenjsko ferijalno društvo. Radinc-prilik. ki so se pokazale v zadnjem času, se ne ustanovi samostojno društvo, ampak samo dolenjska podružnica akad. ferijalnega društva „Prosvete". Vipavsko gasilno društvo priredi 25-letnico svojega obstanka dne 8. septembra t. L, na katero so vabljena tudi druga društva, da bi nas blagovolila obiskati, če možno z zastavami. Društva, katera se želijo udeležiti slavnosti, so naprošena, da se vsaj do 15. avgusta zglase pri podpisanem društvi'. Program sledi. V sredo, dne 1. avgusta 1906 »EDINOST« štev. 210. Stran IIT Razne vesti. * Nova podzemska železnina v Londonu. Spomladi tega teta je bila dovršena v Londonu nova proga podzemske železnice, ki jo je zgradilo društvo »Under ground Electric Raylvays Companv», večinoma z amerišktrr denarjem. Nova proga je izpeljana 20 metrov pod zemljo, za sedaj od Baker-Streeta do Kenningto\vna, a možno jo je tu li podaljšati. Dodelana proga je dolga 8*45 kilometrov ter vodi skozi tunel iz dveh železnih cevi, ki so belo pobarvane in r.:i vsakih i 7 m. električno razsvetljene. Postaje so dvakrat tako široke nego tunel in s pomočjo dvigala prihaja v nje lahko naenkrat po 75 oseb. Zračenje opravlja šest slojev, od katerih dovaja vsak na sekundo 90 kubičnih metrov zraka. Tračnice so z železnimi k:ini pritrjene v lesene pragove, a te so uložene v beton in tako izolirane od toka, ki se v napetosti od'600 voltov vodi med tračnicami. V zavarovanje proti požaru £>o vsi vozovi iz kovine in ono malo lesa, kar ga je neobhodno potrebno, je impregnirano. Vlake od 6 do 12 voz goni motorni voz z 200 konjskimi silami. Pri navadnem prometu rabi vlak za vso progo 12 minut, a pri velikem prometu tri minute. To je šesta proga pod zemljo, a gradnja je stala 2.672.000 funtov Šterlingov, ali 64,152.009 kron. * Zdrav kraj. Na cerkvenem stolpu občine Hrafensulz (politični okraj Mistelbach) se vije bela zastava kakor znak, da ni v tej vasi, ki Šteje okolo 70 hiš in okolu 700 prebivalcev, od 26. aprila 1905 nobeden umrl. Španski kralj in kraljica sta odpotovala na Angležko. Plaača milijonarja pod Seno. Neki bogat parižki aristokrat Viktor de Larneau, ki se je naveličal pariškega hrupa in vseh zabav, si je, kakor poročajo iz Pariza, dal zgraditi palačo pod reko Seno, ki teče skozi Pariz. Govorica o gradnji te podzemske hiše se je zdela prijateljem milijonarja v začetku kakor pravljica. A že štiri mesece niso ničesar slišali o njem. njegove dvorane v Parizu so bile zaprte, vse zbirke slik, porcelana, in drugih umetnin ter dragoceno pohištvo je iz-egove palače. Nedavno temu so iteri prijatelji milijonarja prišli v >no palačo, in njihovo pripovedo-ja človeka na pravljice iz „Tisoč _____ Pred njihovimi začudenimi očmi se je odprla mramorna jama, skozi katero se je šlo globoko pod zemljo. Ko so hodili kakih o< * čevljev navzdoli, so se znašli v lepi spr-Memni dvorani, kjer je gospodar pozdravil svoje goste. Po vročini in prahu v gornjem svetu jih je tu vsprejel prijeten hlad. Mnogo ventilatorjev jim je pihljalo zrak; v sredi mramorne dvorane je bil velik vodomet, v katerem so plavale ribe. Po prostoru se je razširjala prijetna svetloba. Od tod so prišli v knjižnico, ki se nahaja pod samo reko. V sredi stropa je streha od zeleno-belega stekla, nad katerim je jasno videti valove reke, skozi katere prihaja oslabljena mirna dnevna svetloba. __ Brzojavne vesti. C. in kr. vojna mornarica. DUNAJ 31. Glasom brzojavnega poročila je vojna ladij a „Cesar Fran Josip I." dospela v Gemulpo, kjer ostane 7 do 8 dni. Na krovu vse zdravo, Turki napadli učence. CETINJE 31. Dvanajst pravoslavnih učencev, ki so se iz Skoplja povrnili na počitnice v Vasojeviče v Črnogori, je pri Sienci I napadla muselmanska banda. Dva učenca. 1 izmed njiju črnogorski podanik sta bila ubita, 1 pa ranjen. Novi nemški odposlanec na Cetinjah. CETINJE 31. Danes predpoludne je j knez Nikola v slovesni avdijenci vsprejel no-I vega nemškega odposlanca pl. Pilgrin-Baltaz-• zija, ki mu je izročil poverilno pismo. Knez j je izrekel svoje zadoščenje za ustanovitev I prvega diplomatičnega zastopstva velikega cesarstva, Potem je bila knezu predstavljena soproga odposlanca. Angležki Šolski zakon. LONDON 31. Spodnja zbornica je v tretjem čitanju vsprejela šolski zakon s 369 proti 177 glasom. Novi japonski načelnik generalnega Štaba. TOKIO 31. (Reuterjev biro). Kakor naslednik generala Kodame je načelnikom generalnega štaba imenovan general Oku. Upor japonskih vojakov. LONDON 31. „Dailv Telegraph* poroča iz Tokija : Petdeset mož 59. pešpolka, ki je v posadki v Seulu. se je nedavno uprlo svojim predstojnikom. Uporni vojaki &o bili aretovani in kaznovani. Štrajk železničarjev v Vztočni Indiji. KALKUTA 31. (Reuterjev biro). Uslužbenci vztočno-indijske železnice so pričeli štrajkati. Štrajkovci so skušali porušiti železniški nasip, kar so preprečili uslužbenci, ki se niso pridružili štrajku. Vlak skočil s tira. BEROLIN 31. Jutranji listi poročajo: Parižko-kolinski brzovlak je skočil s tira med Buissiere in Solve-sur-Sambre, kjer je bila odtrgana tračnica. Lokomotiva in tender sta se prekopicnila preko nasipa. Kurjač je bil mrtev, strojevodja pa težko ranjen. Od potnikov ni ponesrečil nihče. Nesreča z avtomobilom. HAMBURG 31. Pri Hanoveiju se je vsled nepaznosti šoferja pripetila nesreča z avtemobilom, na katerem so bili štirje častniki. Šofer in en častnik sta bila na mestu mrtva, drugi so bili ranjeni, eden izmed njih smrtno. Nalivi na Tirolskem. INOMOST 31. Danes po noči se je v j Albeinskem okraju zopet utrgal oblak. Naliv je provzročil ogromno škodo. Vaje francoske mornarice. ! PARIZ 31. Vojni minister Etienne se je sinoči podal v Marsiljo. da prisostvuje z ministrom mornarice Thomsonom sklepnim vajam flote. Pogreb princa Murata. PARIZ 31. Danes predpoludne se je ob udeležbi vršil v cerkvi sv. Petra v Chaillotu pogreb princa Evgena Murata. Cesarico Evgenijo je zastopal princ Joahim Murat. Krečansko vprašanje. PARIZ 31. „Agence Havas" poroča iz Londona : Poročila iz Kaneje pravijo, da je odgovor velevlasti napravil pri tukajšnjih poslancih ugoden utis. Potres v San Frančišku in zavarovalne družbe. LONDON 31. „Dailv Telegraph" poroča iz New-Yorka: Neko uradno poročilo dokazuje, da so zavarovalne družbe vsled potresa v San Frančišku izgubile 864 milijonov frankov. Večino te svote so plačale evropske družbe. Največ so izgubile angležke družbe. Izmed posamičnih zavarovalnih družb je največ plačala ameriška družba rConnecticut", namreč 30 milijonov frankov. Več ameriških družb je. vsled katastrofe v San Frančišku propalu. Markiz Montebello obsojen. PARIZ 31. Markiz Montebello. ki je napal poslanca Larginer-ja, je bil obsojen v 14 dnevno ječo in v globo 500 frankov. Sestanek španskega kralja in nemškega cesarja. MADRID 31. „Impercial" hoče vedeti, da obišče nemški cesar koncem septembra kralja Alfonza. Uradni krogi izjavljajo, da ne vedo o tem ničesar. mnogoštevilni Cesar Viljem. SVINEMUENDE 31. Cesar Viljem je na parniku „Hamburg", ki sta ga sprem-i ljali ladiji „Leipzig" in „Sleipner* ob 9. uri « in pol predpoludne ob pozdravu trdnjavskih ! topov povrnil s svojega potovanja. Mnogo- j šte\-ilno zbrano občinstvo je cesaija viharno pozdravljalo. Nezgoda pri gradnji tunela. INOMOST 31. Pri gradnji tunela elektrarne j v Andelsbachu je eksplodiral plin, vsled česar je bilo ranjenih 16 delavcev, med temi dva težko. Iz južne Afrike. KAPSTADT 31. Brezposleni delavci so hoteli minoli torek napasti parlament. Organiziralo se je 20.000 evropskih brezposlenih delavcev, da bi se polastili opuščenih zemljišč. KAPSTADT 31. Neki mladi Nemec, ki je dospel semkaj iz nemške južno-zapadne Afrike, je pripovedoval, da so nemške čete brez usmiljenja pobiiale črne ženske, ki niso hotele izdajati skrivališč Marengov. H u s i j a. PETROGRAD 31. (Petr. brz. agent.). Državno pravdništvo je začelo sodno postopanje proti bivšim členom dume, ki so v Viborgu podpisali proglas na prebivalstvo. PETROGRAD 31. (Petrogr. brz. agent.) j Pehotna divizija, ki je bila nedavno odpo-; slana v Petrograd, se je vrnila v Krasnoj e ! Selo. * j JEKATERINOSLAV 31. (Petrogr. brz.; agent.) V 15 premogovnikih je pričelo štraj-; kati 6000 delavcev. Generalni guverner se je < podal v štrajkovski okraj. Tudi čete so bile 1 odposlane tjakaj. Vzroki štrajka so gospodarske narave. (Dalje na četrti strani) O Ne čitaj samo, ampak, prepričaj so, da nihče ne more tekmovati z narodno zalogo olja Il/flN MILLONIG TRST. Flazza Barriara it. 3, TB5T FILIJALKO Campo S. Giaeomo št. 16. Prodaja in raz-posilj anj e na debelo in na drobno, Ceniki na razpolago. Tujci v hotelu „BALKAN". Na novo so došli: Pic, profesor, PRAGA ; Brdečka, učit., STRAS-NITZ; Kortello, zaseb., BERL; Stepan, inžener, PRAGA ; Triulzi. uradnik, DUNAJ ; Biori, posestnik ŠIBENIK ; Moisai, trgovec, SEŽANA; Fluss, trgov., TRST ; M raze k, trgov., PARAUBICE ; Klop, urad., DUNAJ ; Trevn, trgovec, DUNAJ: Holnb, secret&r, PRAGA; Sattler, potov., GRADEC; SclidDW*ld, potov., DUNAJ; Schorn, učitelj, PRAGA; Petlik, potov.. DUNAJ ; Stanger. odvatnik, VOLOVSKO; Basanj, zasebnik, DUNAJ. ftraStvo „jfaro&ni dom" v trsta razpisuje službo društvenega uradnika Plača po dogovoru. Ponudbe naj se pošiljajo na društveni odbor v Trstu, ulica Geppa št. 21. do 15. avgusta 1.1. Trgovina z manufakturnim blagotn ILossit & Nasledniki Lnlgi Rleci-ja Trst - ulica Malcanton St IO - Trst Velika množina perila po cent, da se ni bati tekmovauj*. Kotonina surova za srajce po nvč. 14 in v,"J Chiffon „ „ „ 16 Madapolam „ „ 18 Nazoviplatno „ „ 16 Kotonina surova za rjuhe „ 40 bela ,. „ 13 .. VELIKA IZBIRA perkalov. batist, zephir, borgetov iti Trgovina z manufakturnim blagom ILossit & Kancicht Nasledniki L ni? i Ricci-ja Trst - ulica Malcanton št. I O - Trst Posojila za častnike, uradnike, penzijoniste in privatnike, ki se zamorejo amortizirati tudi v 18 letih s poroštvom ali brez po-roStva. — Hipoteke na prvem-mestu. Agencija, Via Nuova 11,11. n. j r i? i ? i ° 5 Ot(9i<9'lOnOl>OH OHOliOllOllOI ■ ■ **> j mmr Tovarna pohlitva *wm Aleksander fevi Jvfinzi ulica Tesm Stv. 52. H (lastaa Mto). ZALOGA: jpinzzn ROSftRIO (lolskt poslopji). j C«n«, 4m — nI toatl n«b«n« Mnkurtnoa. j Sprejemajo m vs&kovrstaa dola lađi p* g posebaik uMft. •Mik brtifUtas 1b lOllOilOIIOtlOllOHOiiOliOliOilji? TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA Dl RISPARMI0 5. KATALOGI BREZPLAČNO. je opremljena Dva biljarda za karambol, eden (nov, krasen) na keglje! Jtova elegantna, ločena igralna soba! Zvečer pri mizah na Irofoarju se sedi najprijetneje obisk se priporočata Fo6kaj & Srnin IV. »EDINOST< štev. 210 V sredo, dne 1. avgustu 1! i. J OTEL BALKAjS SSirBSS W HOTEIj BALKAN JELISAVETPOL 31. (Petrogr. brz. a^-nt.) Po petdnevnem prekinicnju brzojavnega prometa poročajo, da se nadaljujejo boji med Armenci in Tatarji. V Suši, kjer je "bilo ubitih več ljudi, vlada sedaj mir. Ol-lastnije in zastopniki mesta so pričeli posredovati. PETROGRAD 31. Pogajanja, ki so se posredovanjem ministra za vnanje stvari, Iz-volskiga, vršila s členi zmernih naprednih strank glede vstopa nekaterih členov v mini-sterstvo, so glasom poročila K Novoj e Vreinja' dobro v spela. Listnice za trgovino, pravosodje, narodno prosveto, poljedelstvo, državne kontrole preidejo v roke nebirokratov. List imenuje za sedaj nastopna imena: Gučkov trgovino, Lvov pravosodje, Saratov poljedelstvo, grof Hevden državno kontrolo. Viši pro-kurator svetega sinoda ne bo več v kabinetu. Konečno rešitev kabinetnega vprašanja je pričakovati danes. i'ETROGRAD 31. Dvorec ministerskega predsednika Stolipina čuvajo neprestano en častnik in 3H vojakov. Ministerski predsednik se boji atentata na svojo osebo in svojo rodbino. Upor Čet v Sveaborgu. STOKHOLM 31. List „Nya Dagl. Alle-Landa" poroča iz Helsingforsa : V minoli noči so se v trdnjavi Sveaborg uprle čete. Slišati je bilo streljanje s puškami, topovi in vpitje. Ranjence so v čolnih spravljali s trdnjave. Kakor se govori, so uporniki vzeli 1'orte ter so gospodarji trdnjave. Rodbine častnikov so bile odposlane v mesto. STOKHOLM 31. „Svenska Telegram-Birou poroča iz Helsingforsa : V minoli noči je v trdnjavi Sveaborg izbruhnil upor. Topništvo je prešlo k upornikom, pehota je pa ostala zvesta vladi. Streljali so s topovi. Mrtvih in ranjenih je bilo baje 500. Kakor se govori, se velik del trdnjave nahaja v rokah upornikov. Tudi v Skatsutenu so se uprli vojaki, ki so častnike vjeli. Vojaki so si izbrali voditelje. En častnik je bil ubit, eden pa ranjen. En križar ščiti vojašnice. Trgovina. Borzna poročila dne 31. julija. Tržaška borza. Napoleoni K 19.12—19.15, angleike lire K —.— do — —, London kratek termin K 240.17lj9 —240.40 Francija K 95.50--95.70, Italija K 95.471 r .—95.65— italijanski bankovci K —.— —.—, Nemčija K 117.30—117.50, nemški bankovci K —.—*— — avstrijska ednotna renta K 99.45 — 99.75, ogrska kronska renta K 94.75—95.05, italijanska renta K —.— —.—, kreditne akcije K 865 50 — 667 50, državne železnice K 672.00-674 00 — Lombardi K 165 25—165 25 Llojdove akcije K 732 — 736 — Srečke Tisa K 331.75—335.75, Kredit K 496 — do 483.—, Bodenkredit 1880 K 302.— 310.—. Bo-denkredit 1889 K 302.— 310.—. Turške K 163.00 do 16. .00 Srbske —.— do —.— Dunajska borza ob 2. pop. včeraj danes Državni dolg v papirju 100.40 100.40 „ „ „ srebru 100.3 > 100.40 Avstrijska renta v zlatu 117.90 117.85 v kronah 99.65 99.60 AvBtr. investicijska renta 3,/,°/, 89.65 89.60 Ogrska renta v zlatu 4°/, 113.25 113 05 kronah 4° e 94.85 94.80 n 3 V« 84.85 84 85 Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 100 ital. lir Oeearski cekini MSkU GSLgSI. Mali oglasi računajo se po 3 stot. besedo; mastnotiakana besede se računajo enkrat več. Niyn»tnj5R pristojbina 40 stotink. - Piača se takoj. 1 _ Plača se takoj. === i -----™ r|#«ttnm z večletno prakso v trtoreji fadjere'i. LKOflUlIl zelenjarstvu — cvetličarstvu išči primerne službe. Pcnudbe jo pošiljati pod „Priden" na „Imeratni oddelek Edinosti . 832 Gostilna „Aila Costanza" -^ll 5t 18). Toči ee vsakovrstna vina, posebno j? kraški tertin. Priporoča te si. občinstvu Henrik K o s i č Prva slovenska zaloga ANDKEJ JUG — Trst, ulica sv. Lucije št 18 (z* deželnim sodiščem). Ceno brez konkurence. — Svoji k svojim ! Stanovanja v najem in kub inja Kron 164*80; soba z ognjiščem K 135*96; via Torrente 40, prvo nadstropje : soba, in kuhinja K 319*60 ; drugo nadstropje : 3 sobe in kuhiaja K 597 40; podstrešje, soba in kuhinja K 247*20. — Obrniti Be jc ulica Ca m ganile 12, Petij evič. 825 |/„0X|»J domaČi, najfinejši med v kovinsko (her-■Vitlclll metično) zaprtih steklenicah po '/» 1 klg ponuja po^ zmernih cenah posestnik Pavel Ž i b e r n a, &torje pri Sežani.____ Trgovski pomočnik ^ŽS&tSE rega blaga, z dobrimi spričevali želi svojo službo i prenr.eniti v sv:ho. da se nauči italijenskega iezikfl, i najraje kuns v tržaško okolico. 1'onudbe je pošiljati na naslov : A. Z. 20 II po.Sta Prem (Notranjsko). 826 Hočete se prepričati ? obiščite velika skladišča arije vdove Salarini Ponte della Fabra 2 | ul. Poste Nuove 5 (vogal Torrente). | ,Alla Citta. di Londra- Velik izbor izgotovljenih oblek za moške, dečke., kostumi za otroke. Površniki, močne jope. kožuhi ir. raznih pfcletotov. Obleke za dom in delo. Delavske, obleke. Tirolski loden. Nepremočljivi plašči (pristni ang eški). Specijaliteta: blago tu- in inozemskih tovarn. Izgotovljajo se obleke po meri po najnovejši modi, točno, solidno in elegantno po nizkih eena.h ilZ®Ze Moja pred štiridesetimi leti ustanovljena in na obrtni razstavi v Trstu odlikovana tovarna sodov izvršuje naročbe vsakovrstnih sodov, bodisi za vino, špirit, lik.re, tropinovec, olje, slivovec, maraškin itd. Jamčin za dobro delo in po nizkih cenah, da pc ne bojim konkurentov. — Na deželo pošiljam cenike. Fran Abram TRST, ulica S, Francesco 44 Pofete reatante finciiina Laibach~ (ulica Oiulia št 15) UUolISIIa Toči vino istrsko, vipavsko, furlansko in bridko. Ivr&tna 1.ukinja. Priporoča se slav. občinstvu J. Kante.__(295) lol,n; nI oo v Kazlj«h pri Sežani priredijo JdVIM ||lca va&ki mladeniči dne 12. avgusta-Vsaki kemad 20 vinarjev. S34 Unln Hril9inO obstoječa iz treh oseb, išče mald uv U^llia malo s anovanje z vrtom, ' vodo, ako mogoče plin v ulicah Fabio Nevero, Ko-magna, Commerciale, ali v Štorklji blizu mesta. Podpisala bi ee pogodba za več let in vzelo bi se tudi stanovanja v podnajem. Ponudbe, pismene ali ustmene prejme „Inseratni oddelek Edinosti" pod „Mala družina". S88 Gruerino Marcon ulica Tivarnella štev 9- Priporoča svojo zalogo oglja in drv, ki je vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobno. W Pošiljanje na dom. Telefon štev. 1664. Na prodaj je O © pohištvo svetlo in temno, spalne sobe, posamezni komadi, omare za knjige, pisalne mize, stolice, modiljoni, slike, elastične železne postelje, blazine, izbera di-vanov, moderne kuhinje za smešno ceno radi pomanjkanja prostora.----• — 1707.— J725 — C60.25 667 25 i 24U.10 240.12l/, ! 117 $2XI-117.27 23.46 i 19.10 19.10 i V5.45 95.50 j 11.31 1131 Parlžka in londonska borza. Pariz: (Sklep.) — Francoska renta 97.17, italijanska renta 102.20, španski ezterieur 95.85, akcije ctomanske banke 643 - . Menjice na London 251 L0. Pariz: (Sklep) Avstrijske državne železnice —.— Lombarde —.— unificirana turška renta 96.50 avstrijska zlata renta 99.70, ogrska 4°/0 zlata renta S4.15, Linderbank —.—, turške srečke 147.75, pa-rižka banka 15.13, italijanske meridijonalne akcije 8.27, akcije Rio Tinto 16.51 Trdna London: (Sklep) Konsolidiran dolg S7.**/i« srebro 3C.1/!«. Lombardi 7.—, španska renta 95.— italijanska renta 101.a/4 tižui diskont 3'/a. menjice na Dunaju 24-35. Stalna. Tržna poročila 31. julija. Budimpešta. Pšenica za okt. K 14.86 do K 14 88, rž za okt K 12 58 do 12 60, oves za okt. od K 12.50 do 12 82, koruza za julij 12 t0 do K 12.52 Pšenica: ponudbe in povpraftevan|< srednje, tendenca vzdržana. — Prodaja: 16.000 met. stot., nespremenjeno ; rž in ječmen nespremenjeno; oves mlačno; koruza vzJržano. Vreme: vroče. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos good average za september 40—, za december 40*/4, za marec 4 1'/«» za maj 413/4. Stalno. — Kava Kio navadna loco 40—42 navaJna rcelna 43—44 navadna dobra 45—46. Hamburg. (Sklep). — Sladkor za julij 17.25 za avgust 17*25, za september 17*35, za oktober 17*40, za november 17 40, za dec. 17.50. .— Trdno. — Vreme: lepo. H a v r e. (Sklep) Kava Santos good average za tekoči mesec —.—, za sept. 49*—. Trdno. London. Sladkor iz repe surov 8*/t« Sh ; Stalno. Pariz. Bž za tekoči mesec 15.75, za avgust 15*75, za sept.-okt. 16.—, za sept.-dec. 16.15 (mirno). — Pšenica za tekoči mesec 24.30, za avgust 22-80, za sept.-oktober 22.45, za september-dec. 22.40 (stalno). — Moka za tekoči mesec 30.50, za avgust 30.65, za sept-oktober 30.15, za september-dec. (mirno). — Repično olje za tekoči mesec 65.—, za avgust 65.25. za sept.-dec. t)7.,/4J u januvar-april 66.*/» (mirno). — špirit tekoči mesc 44.%, za avgust 46.25, za september-dec. 41 75, za januvar-april 40.50 (stalno) — Sladkor surov 88" uso iiOv 22.1/4—22. V, (mirno), bel za tekoči mesec 25.'/4, za avgust 25.3/t, za ok\-januvar 26.s„ za januvar-april 27*/«, (mirno), rafiniran 56.50—57.— Vreme: vroče. GLAS. V bogatej zalogi pohištva Em. Ehrenfreund (prej Jeal) ulica SnoTa 24 (pritličje) daj a novo in rabljeno pohiitvo po konkurenčnih cenah v najem. ulica Chiozza 8 (rudeče table) VIKTOR POPLICHER C. kr. pri v. Riunione Adriatica di Sicurta Glavnica in rezer?ni zakladi društva gladom bilance asa^gsaogooccoo 3L decembra 1904. Zadružna glavnica (od kojih vplačano K 3,200.000) ....... K 8,000.000 Rezervni zakladi dobitkov .... „ 7.4E9.915 „ zaklad proti vpadanju vrednoetij javnih efektov ... „ 4,14.4154 Rezervni zaklad premij za zavarovanja ........................„ 83,152.182 Zavarovanja na življenje v veljavi 31. decembra 1904 ...... „ 295,436.382 Izplačane škode v vseh oddelkih od ustanovitve društva [1838—1904] „ 512,251.551 Društvo sprejema po jako ugodnih pogojih zavarovanja proti požaru, streli, škodi vsled razstrelb ulomu kakor tudi prevozov po suhem in merju; pklepa pogodbe za zavarovanje življenja po raznovrstnih kombinacijah, za glavnice, rente plačljive za življenja ali po smrti r.avarovanca, doto otrokom itd Prva in edina pisarna v vojaški stvari koncesijonirana od vis. c. k. nameni':i-tva Borzni trg, Trst ? prod upravnimi oblastnijami. Posredoje v najtežavnejih slui ujili. Reševanje hitro in točno. URADNE URE: Ob Uehivuikiki i«l •.•.—12. pre«li>. in 4. 7. |«;>o'. Ob licileljali ia praznikih o-l 10.—12. opulinlu^. "H^T □ ^ndr@j ^sideš, imz&f in izdelovalec iJOhištva iiilica Ireneo del.a croce 4, in ulica 8) Ima vedno v zalogi zakonske in obedoviln* sobe lisijtlnejše in trdno delane v lastni de'a'niel. Posebna izber* knhiujska opr.z rc. Specijaliteta: OMARE-LEDENICE Sprejeralje kakor^ao-koli naročilo za tu i:i za zunaj, kakor tudi poprave 6arlo Vitez Trst, Trg S. Carlo 2 — Uhod ul. del Arsenale A U T O R 1Z O V A N A mehanična delalnica za inštalacije plina, vodovodov in električne razsvetljave. MU zaloia priprav za žarns Iiici na plin. Velika zaloga koles (bicikljev) Germania in Nazionale im ua bencin (motociilet) ROSSLER & JAOERSIG pri kolesih in motocikletah potrebnih pritiklin i FRANCESCO S. DONATI ^ elektrotehnik TRST, ulica deli' Acquedotto št. 2-"» Afltorizoiana elektrotehnična delalnica s pridelano j mehanično delalnico ' Sprejema veljavo aleVtrične razsvetljave, zvoncev, I telefonov, streloi odov, kakor tmli mehanična dela, ki so v zvezi z elektrotehniku, kakor poprave dinaiaič- ] nih tnotorjev in preosuove svetiljk kakor«no^a »i V vil i J sik tema. Cene ]ako zmerne In izvršitev popolna. j W mehanična delalnica » a*r kolesarska šola GIUSEPPE EGGER TRST — Piazza della Caserma štev. 3. Bar^arnica pralnica in čistilnica na suho (s parnim strojem) en obleko brez razdira nj a, blago, pohištvo pregrinjala itd., kakor tudi dežnike TRST — ulica Farneto št. 11 TRST ^Hbin Boegan O priliki plesov se izvrši najhitreje. Pregrinjalu ^e lik:* po 20 nrč. koiu.-id. „Ćcole fran$aiseM. Pouk v gfovoru in praktični trgovski korespondenci v jezikih: francozki, italijanski, angleški, nemški, španski itd. itd., in sicer na podlagi kombiniranega zistema POEHLMAN. — Originalna, hitra in naj-laglja metoda, ki doseže vspeh v 12 lekcijah. URAD za prevajanje iz vseh jezikov ulica del Farneto št. 3, I. nad. - Vedno odprto. - Ces. kralj. priv. (Assicurazioni generali) v TRSTU (Društvo ustanovljeno leta 1831.) To društvo je raztegnilo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru, zavarovanje na morju in po kopnem odposlanega biaga in zavarovanje na iivljenje. Stanje druitva dne 31. dec. 1905 : Društvena glavnica in rese rva dne 31. decembra 1905. . . K 270,052.078.^4 Glavnica za zavarovanje življenja do 31. decembra 1905. . . , 771,879 007.54 Plačana povračila: a) v letu 1905......„ 30,285.711.02 b) od začetka društva do 31. decembra 1905...... 927^*76.227.40 Podpisani javlja interesovanim osebam, da je s 1. julijem prevzel ravn-u- ljstvo „prima autorizzata agenzia di mediaziene Gambrimts" (Prvo avtorizovano agencijo za posredovanje „Cjambrinus") ki se bavi edino le s pivarnami in zalogami piva, kakor so: PRODAJA PIVA v sodčekih in steklenicah, KUPOVANJE in PRODAJANJE hotelov, restavracij, piv. -točev in vsaki drugi posel, ki se tiče omenjenih strok, tudi za spodnjo in zgorir okolico. — Gotov podpore od strani interesovanih oseb se beležim Bistrio Jesurum, Prva avtorizovana agencija „Gauil>iiinis" TRST — ulica Farneto štev. IO, II. nadstropje - od O. zjutraj do 12. opol. in od 3. pc?. do 7. nre zvečer. - DOMENICO RAVAUCO ' .fni računi; z az doseda} plačanih odškodovanj tarife in pogoje za' zavarovanja in sploh vsa natančna pojasnila ae dobe v Trstu v uradu društva Via della Stazione štev. 8891 (v lastnej hiai). ----.-, ■. ulica >Tcolo MuccIilavH h Št. : Telefon 1729 »OVA ZALOGA V1X A istrska vina, furlansko belo in črno Yino, dpolo in kraški teran. Vino v steklenicah od enega litra 72 stot., v steklenicah od pol litra 36 stot. skupno z steklenico. — Kraški teran v steklenicah K 1-04, od pol litra 52 atot. skupno z steklenico. IV Fina vina v buteljkah različnih vrat. ——— Za kramarje in gostilničarje posebne cene. ————— # 99 Avstrijsko parobrodno društvo" - Trst. (Avstro-amerikanska proga.) - Fratelli C0SULICH. Kova redna, hitra in direktna aluiba za blago in potnike mej Trstom in Novim Jorkom. Hitri in elegantni novi brzoparobrod mmmmm GLRTY odpluje dne 30. julija t. h v Novi York. Cene j'ako nizke. letrežba in hrana (vsak dan ive£ kruh in meso) dobro vico, sdravsiSko eiužbe. Parni k i-električno razsvetljeni in ventilirani. Potniki III. razreda imajo popolno svobodo na krovu. Za pojasnila se je obrniti na dru&tvo v Trstu, ulica Molin piccoto št. 2 i———IIM^^M^M—II ■—MTOriMnMfcl----ir' 05172915