Prižgimo četrto svečko na adventnem venčku, prihaja božič! Pred nami so za mnoge najlepši prazniki v letu. Priprave na božič, ko obudimo stare običaje, okrasimo dom in odpremo vrata prijateljem, potekajo že vse od konca novembra s prvo adventno nedeljo. Advent je čas duhovne in zunanje priprave na božič, ki traja štiri adventne nedelje. Najlepše in najbolj pogosto čas adventa ponazarja adventni venček s štirimi svečkami, vsako nedeljo prižgemo eno več. To nedeljo bomo prižgali četrto, kar že nestrpno pričakujejo najmlajši, ki so pred dnevi v Mercator centru Kamnik z neizmernim veseljem in zavzetostjo ustvarjali svoje lastne venčke. Tako, kot se otroci iskreno veselijo bližajočih se praznikov, daril, svetlobe tisočerih lučk in okraskov ter prijetnih dogodkov v krogu družine, tudi sama vsem bralcem in sodelavcem, soustvarjalcem našega časopisa iskreno želim lepe praznike, polne veselja in topline v krogu najbližjih. Vse dni novega leta pa naj nas vse skupaj spremljajo zdravje, sreča, razumevanje in prijateljstvo. Urednica SASA MEJAČ SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI! Ob bližnjih Božičnih praznikih vam želim obilo zdravja, osebne sreče in zadovoljstva. Prihajajoče leto naj bo polno dobre volje in delovnih uspehov. Vse najlepše in najboljše ter srečno 2010! Vas župan Tone Smolnikar Tradicionalno novoletno donacijo namenjamo VDC Sožitje na Lokah. Ob prazniku Dnevu samostojnosti in enotnosti - 26. decembru, vsem iskreno čestitam! Preživimo najdaljšo noč na tradicionalnem silvestrovanju na Glavnem trgu, kjer nas bo v novo leto pospremil ansambel Grintovci. Vabljeni! Prva številka Kamniškega občana v novem letu izide 14. januarja. Rok za oddajo gradiva je petek, 8. januarja; za oglase in zahvale pa ponedeljek, 11. januarja, v uredništvu v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem), tel: 01/83 91311,041/662-450, e-naslov: sasa. meiac@sioL net. Ekotmnd d.o.o. ■........... Ekotrend inženiring d.o.o. Škrjančevo 8, 1235 Radomlje Telefon: +386 1 7294 296 Faks: +366 1 7294 297 e-mail: ekolrend@siol. net Načrtovanje in montaža toplotnih črpalk STIEBEL ELTRON in solarne tehnike De DietrichA T H E R M I Q U E ▼ IZ VSEBINE PRI SV. MIKLAVŽU NA GORI Decembrski čas praznikov in obdarovanj zaznamuje tudi prihod treh dobrih mož: sv. Miklavža, Božička in dedka Mraza, ki se jih otroci vselej razveselijo. Sv. Miklavž, najstarejši od mož, jih je že obiskal in obdaril. Mladi planinci iz osnovne šole Šmartno pa so ga v družbi staršev, učiteljice in vodnika na miklavžev dan obiskali na enem izmed njegovih naslovov - na Gori, kjer stoji tudi cerkev sv. Miklavža. Dobri mož jih je prijazno sprejel in jih razveselil z darili. S kamniškimi trikraljevskimi koledniki Že tradicionalno se bodo v »Modre z Vzhoda« ob koncu letošnjega leta ter predvsem v začetku prihodnjega poosebili 25-letni Kamničani: Domen Veternik kot Gašper, Blaž Kladnik kot Miha in Marko Prnaver kot Boltežar ter Rok Bajc kot Zvezda. Na sliki: kamniški trikraljevski koledniki pri nekdanjem ljubljanskem nadškofu in metropolitu Alojzu Uranu. Pogovor o koledovanju nekoč in danes na 12. strani. ---------:---------------------------------------1 Modro skrbimo za vašo varnosf. S kakovostnimi zavarovanji in sodobnimi asistenčnimi storitvami. Z iskreno željo, da pomislimo na vse. Na vse, kar je za vas neprecenljivo. Varno, zdravo in srečno 2010! AKTUALNO na straneh 2 in 3 Vi sprašujete, župan odgovarja: O sanaciji ceste pri Velikem jezu Urejanje starega mestnega jedra z namenom ohranitve in oživitve Nov pločnik v Stranjah Zagorelo v skladišču parafina ZA NAŠE ZDRAVJE IN OKOUE na strani 4 Terme Snovik so zeleni zgled slovenskega turizma Poligon Gibanova v Tunjicah zaživel Publicus: novosti na področju ravnanja z odpadki RAZSTAVE na strani 5 Razstava izbranih del gorenjskih likovnikov: EKPOSED - največji projekt Foto kluba Kamnik Koledar prireditev KULTURA na straneh 6 in 7 Zapojmo, zaplešimo v izvedbi Cantemusa Odmev uspešno na regijskem tekmovanju Razstava ročno izdelanih voščilnic v Šoli idej Skozi objektiv Petra Nagliča - razstava fotografske dediščine PRAZNIČNI DECEMBER na straneh 10-12 Miklavževanje v Kamniku in v Mekinjah Žive jaslice po »skavtsko« in Luč miru Kamniške planine, upodobljene v jaslicah Anketa: Praznični december med Kamničani NAŠA POGOVORA O PRAZNIKIH na strani 13 Božič pri Vrbanetovih: Najlepše je v objemu doma Praznovanje po slovensko-bolgarsko POLNOČNICA NA Vabljeni na polnočnico 24. decembra v kapeli Marije Snežne na Veliki planini. VELIKI PLANINI iflfl/hiiie Velika planinA Vam želi Vozni red nihalke 24. 12.: od 8.00 do 24.00 (vsakih 15 minut) Povratek: od 2.00 do 4.00 AdriaticSlovenica Zavarovalna družba d.d. • Članica Skupine KD Group K* Za informacije in sklenitev zavarovanj smo vam na voljo v poslovalnicah Adriatica Slovenice v Domžalah - Ljubljanska cesta 90, tel.: 01 724 04 11 oz. 01 724 04 22. v Trzinu - Blatnica 12, tel.: 01 563 73 60 in v Kamniku - Maistrova 1, tel.: 01 839 71 66. V nedeljo, 27. 12., nas bo obiskal Dedek Mraz in razveselil pridne otroke. Pričakali ga bomo ob 14. uri na zgornji postaji nihalke. Otroci do 12. leta imajo brezplačen prevoz z nihalko. Občanom Kamnika in vsem ljudem želimo vesele božične praznike, v letu 2010 ■ pa izpolnitev vseh želja, obilo zdravja in osebnega zadovoljstva. .Dodatne informacije: www.velikapianina.si; info@velikaplanina.si; 01 832 72 58,y ervis o 3S ŠPORT. Vrhunski smučarski servis in izbrana www.3s-spoer.coM ponudba za PEROVO kamniška obvoznica užitke na snegu. STOPIMO OPTIMISTIČNO V LETO 2010! V teh dneh me mnogi sprašujejo, ali je gospodarska recesija pomembno prizadela našo občino. Odgovor je zagotovo večplasten, saj pri uresničevanju proračuna te krize nismo bistveno občutili. Na prihodkovni strani proračuna bomo občutili predvsem zmanjšani priliv pri postavki »nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča« in pri prilivu »komunalni prispevek«, saj so se investicije skoraj ustavile. Na drugi strani pa je slika, predvsem na področju socialne problematike, bistveno drugačna. Povečevanje števila nezaposlenosti in ustavitev rasti osebnih dohodkov je številne Kamničane spravilo na rob ali pod rob preživetja. Že lani smo ob pripravi proračuna za letošnje leto pomembno povečali posamezne postavke na področju socialne varnosti. Takšne so usmeritve proračuna tudi za prihodnje leto. Kljub gospodarski recesiji moramo optimistično usmerjati naša razmišljanja, saj se življenje ne sme ustaviti. Prioritete bodo predvsem pri zagotavljanju mest za otroško varstvo, začetek gradnje Osnovne šole Frana Albrehta, nadaljevanje izgradnje varnih šolskih poti. Ob tem pa načrtujemo precejšnjo porabo denarja tudi za obnovo občinskih cest v posameznih krajevnih skupnostih, poleti bo zaključena tudi povezovalna cesta na območju Bakovnika. Še naprej si bomo prizadevali, da bi s pomočjo pridobljenih evropskih sredstev zgradili kar čim več novih vodovodov in kanalizacijskih priključkov, vključno z obnovo Centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik. Prepričan sem, da nas misel na še večjo gospodarsko krizo v prihodnjem letu ne sme uspavati, saj so mnogi projekti že zastavljeni, pripraviti moramo tudi dokumentacijo za prihodnja leta. Večkrat poudarjam, da vsega ni moč storiti naenkrat, v enem letu, temveč številni projekti zahtevajo več let ali celo več županskih mandatov. S takšnimi razmišljanji moramo vlivati optimizem, tako mojim sodelavcem, kot tudi vsem, ki znajo ceniti doseženo in vedo, da se življenje ne more ustaviti. Zato: Spoštovani Kamničani, stopimo v leto 2010 z veseljem, optimizmom in prepričanjem, da bomo skupaj lažje prebrodili vse probleme, ki nas čakajo na naši poti! Župan Anton Tone Smolnikar Na zadnji letošnji seji občinskega sveta O ukrepih na področju otroškega varstva, letnem načrtu razpolaganja z nepremičninami in proračunu 2010 Po skrajšanem oziroma hitrem postopku bo na podlagi predlaganega dnevnega reda občinski svet Občine Kamnik na letošnji zadnji seji v sredo, 23. decembra, najprej razpravljal in sklepal o spremembi meje med naseljema Podgorje in Tunjiška Maka, o katerem se strinjata tudi krajevni skupnosti Podgorje in Tunjice. Sicer pa gre pri spremembi meje med naseljema zgolj za zakonske določbe. Pričakujemo, da bo bolj pomembna seznanitev z informacijo o načrtovanih ukrepih na področju otroškega varstva. Gradivo za to točko pa bodo svetniki dobili naknadno. Je pa v gradivu za sejo predložen letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine Kamnik v prihodnjem letu. Ob uspešni prodaji bi na ta način letni proračun povečali za 639.000 evrov. Po predlogu pa naj bi o prodajah premoženja v vrednosti nad 100.000 evrov odločal občinski svet, pod sto tisoč pa župan. Najpomembnejša in osrednja točka letošnjega zadnjega zasedanja pa bo, čeprav na koncu dnevnega reda, druga obravnava proračuna občine Kamnik za prihodnje leto. Odločali bodo o ocenjenih prihodkih v višini dobrih 24,6 milijonov evrov in nekaj nad 25 milijonov evrov odhodkov; torej o potrebnem pokritju razlike v višini S92 tisoč evrov. Seveda pa bo najbolj pomembno in zanimivo odločanje o notranjem razporejanju posameznih odhodkov. A. Ž. Nov pločnik v Spodnjih Stranjah, v prihodnjem letu nadaljevanje proti Stolniku Zaključena je izgradnja 285 metrov dolgega pločnika v Spodnjih Stranjah, ki bo v veliki meri pripomogel k večji prometni varnosti na tem območju. Dela, ki so se začela v oktobru, so obsegala tudi postavitev javne razsvetljave, izgradnjo opozorilnega znaka - biča na prehodu za pešce pri osnovni šoli v Stranjah ter osvetlitev avtobusnih postajališč. Za vse te pridobitve je Občina Kamnik namenila 125.000 evrov. Po besedah mag. Matjaža Srše iz oddelka za gospodarske javne službe na Občini Kamnik, bodo v prihodnjem letu na tem območju nadaljevali z izgradnjo pločnika od Spodnjih Stranj proti Stolniku, z izgradnjo pločnika v kraju Zagorica ter z izgradnjo ukrepov za umirjanje prometa pred naseljem Spodnje Stranje. Za omenjene investicije so v proračunu 2010 namenili sredstva v višini 400.000 evrov. Investicije v cestnem prometu po občini Investicije v cestnem prometu se v tem trenutku nadaljujejo na območju Bakovnika in Duplice (asfaltiranje treh ulic na Bakovniku in ulice Jakopičeva preko proge na Duplici, ureditev pločnika na Klavčičevi ulici na Duplici). Na Vrhpoljah pri Kamniku poteka sanacija javne poti v dolžini 100 metrov, za katero Občina namenja 20.000 evrov. V tem mesecu pa se je zaključilo tudi urejanje javne poti v Podgorju, ki vodi proti otroškemu igrišču, za kar je Občina namenila 14.000 evrov. Kamniški OBČAN - Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 15.000 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslovuredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure: ponedeljek in petek od 8.30 do 15. ure, sreda od 8. do 12. in od 13. do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Tisk Set d.d., 18.12.2009. Svetniki sprašujejo, občinska uprava odgovarja Stari grad si zasluži novega najemnika Rudi Veršnik, vodja Svetniške skupine SDS, je občinski upravi tokrat zastavil vprašanje, kakšno vizijo razvoja Starega gradu ima občina. »Prepričani smo, da večina Kamničanov ni zadovoljna s stanjem na Starem gradu, zato tudi želimo natančnejšo predstavitev veljavne najemne pogodbe, vključno z višino najemnine in veljavnostjo pogodbe,« je izpostavil Veršnik. Odgovor občinske uprave je pripravila Ivanka Ogrinec: Občina Kamnik je na podlagi predhodno izvedenega javnega razpisa za zbiranje ponudb, dne 23-4.2003, sklenila z družbo Swim Telekom, d.o.o., iz Trzina najemno pogodbo, s katero je oddala navedeni družbi (v nadaljevanju najemnik) v najem poslovni prostor Stari grad s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem. Najem je bil sklenjen za dobo 20 let, višina najemnine pa je bila dogovorjena do 31.12. 2009 800 evrov na mesec, od tega datuma pa 1000 evrov na mesec, s tem, da se dogovorjena najemnina usklajuje s koeficientom cen življenjskih stroškov. Najemnik se je s pogodbo zavezal, da bo po fazah (roki in podrobna vsebina posameznih faz so bili sestavni del pogodbe) obnovil objekt in v njem izvajal gostinsko dejavnost, uredil in očistil okolico objekta, napeljal vodovod do poslovnega prostora, objekt tekoče vzdrževal ter nosil vse obratovalne stroške. Za vsa dela je moral najemnik občini vsako leto predložiti poročilo o izvedenih delih in račune za opravljena dela. Stranki sta se dogovorili, da najemnik določen čas ne bo mesečno plačeval najemnine, ampak jo bo namenil za obnovo objekta. V začetku najemnega razmerja se je najemnik držal sklenjenega dogovora, objekt je obnovil, uredil okolico, redno pošiljal poročila o opravljenih delih, v objektu izvajal gostinsko dejavnost... 20. oktobra 2006 pa je bil najemnik s sklepom pristojnega sodišča izbrisan iz registra pravnih oseb, torej je prenehal obstajati in posledično ni mogel več legalno opravljati gostinske dejavnosti. Tako je tržni inšpektorat 8. januarja 2007 izdal odločbo, s katero je najemniku prepovedal opravljanje gostinske dejavnosti. Najemnik tako ni mogel več izpolnjevati osnovnih obveznosti, ki jih je prevzel z najemno pogodbo. Poleg navedenega formalne- ga zapleta je najemnik kršil tudi ostala določila najemne pogodbe, tako ni napeljal vodovoda do poslovnega objekta, ni poravnaval obveznosti za odvoz smeti, preprečeval je izvedbo nujnih del na romarskem stolpu, ni več v rokih občini pošiljal poročil o opravljenih delih... • Ker se z najemnikom ni dalo doseči sporazumne obojestransko sprejemljive rešitve, ki bi omogočala nadaljevanje najemnega razmerja, je bila občina v letu 2007 prisiljena vložiti tožbo na sodišče za izdajo naloga za izpraznitev prostorov. Prvostopenjsko sodišče je ugodilo zahtevi občine in najemniku naložilo, da poslovni prostor izprazni in ga izroči občini Kamnik. Zoper sodbo se je najemnik pritožil in višje sodišče je sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. Le - to je 5. junija 2009 ponovno izdalo sodbo, da mora najemnik izprazniti prostore in jih izročiti občini, vendar se je najemnik ponovno pritožil, tako da sedaj čakamo ponovno odločitev Višjega sodišča. Občina je kljub postopkom na sodišču najemniku - sedaj pravna naslednica Vesna Ručman, s.p., 17. marca 2009 poslala predlog za izvensodno poravnavo. Vsebina ponudbe je bila, da občina prizna vlaganja najemnika v objekt do konca leta 2006 v višini 104.353,93 evrov (vlaganja najemnika za leto 2007 in 2008 so s strani Občine sporna, ker so bila izvedena brez soglasja Občine). Obveznost najemnika iz naslova najemnine do 28. februarja 2009 je znašala 54.406,00 evrov. Vlaganja najemnika so tako 28. februarja 2009 presegala zapadlo najemnino za 49-947,00 evrov. Ker pa je občina morala obnoviti streho na predmetnem objektu, ki je bila poškodovana v neurju 13. julija 2007, je iz tega naslova bremenila najemnika za 40.792,00 evrov, saj bi po najemni pogodbi moral objekt imeti zavarovan, pa tega ni storil (ta strošek bi sicer nosila zavarovalnica). Iz navedenega je sledilo, da je bila v času ponudbe Občina dolžna najemniku 8.947,00 evrov, ki mu jih je bila pripravljena izplačati ob takojšnji sporazumni prekinitvi najemnega razmerja. Ker se najemnik ni odzval na ponudbo Občine in vztraja na ohranitvi najemnega razmerja, moramo za nadaljnje ukrepe počakati na pravnomočno odločitev sodišča. Dragi krajani KS Kamnik Center in drugi Kamničani, naj vam v vaše življenje novo leto prinese veliko optimizma in ustvarjalnosti, čim več iskrenih odnosov in razumnih odločitev ter uresničitev želja. Vesele božične praznike, neizmerno ljubezni, obilo zdravja, veselja in osebnega zadovoljstva v letu 2010 vam želijo Člani sveta KS Kamnik Center Županje v ponedeljek, 14. decembra, na tradicionalnem, tokrat nekoliko skromnejšem, novoletnem sprejemu pozdravil direktorje in ravnatelje javnih zavodov v občini, častne občane Kamnika, nekdanje vodstvene delavce občine ter še nekatere druge povabljene. V svojem nagovoru je strnil pretekle in prihajajoče projekte, zbranim pa ob koncu zaželel srečno ter predvsem zdravo leto 2010. Nekaj besed je županu ob koncu namenil tudi častni občan dr. Niko Sadnikar, se mu zahvalil za povabilo ter mu zaželel dobro in uspešno vodenje občine še naprej. Vi sprašujete, župan odgovarja O sanaciji ceste pri Velikem jezu A. M. iz Stranj sprašuje, kdaj bo sanirana cesta od podjetja KIK proti Stranjam (pri Velikem jezu), kjer je že nekaj časa enosmerna zapora? Na državni cesti Rl-225 Kamnik-Stahovica je pri podjetju KIK zaradi neustrezne nosilnostipropusta Direkcija RS za ceste izvedla polovično zaporo ceste, kar predstavlja dodatne težave v prometu, saj promet na tem odseku poteka izmenično enosmerno ter s tem predstavlja nevarnost za udeležence v prometu. Dodatna težava na tem odseku se pojavlja v poletnih mesecih, ko visoka trava dodatno zastira preglednost odseka. V letu 2009je DRSC izdelala projekt za izgradnjo ustrezne infrastrukture v tem delu, ki vključuje rekonstrukcijo ceste in propusta. Občina Kamnik je DRSC v tem letu tudi pozvala, da v letu 2010 zagotovi potrebna finančna sredstva za realizacijo projekta, na omenjeno problematiko pa smo ponovno opozorili na treh sestankih župana in občinske uprave z direktorjem Direkcije RS za ceste g. Fickom. Ker gre za premostitveni objekt, je morala direkcija naročiti zahtevnejše študije in projekte. Na zadnjem sestanku v septembru, ko sije direktor direkcije ogledal tudi druge nevarne odseke na območju od zidu KIK do Stahovice, je poudaril, da mora biti izdelava tega mostu prva prioriteta. Tudi zato so vztrajali, da se investicija umesti v proračunu za leto 2010 v okviru Ministrstva za promet. Sicer pa je potrebno poudariti, daje direkcija na številne pozive Občine Kamnik v zadnjih dveh letih, zagotovila denar za preplastitev regionalne ceste od krožišča na Fužinah do industrijskega kanala, ki se iz Kamniške Bistrice izliva v območje KIK. Gre torej za dobro medsebojno sodelovanje, ki se je dokazalo tudi s podpisom sporazuma v višini 400.000 evrov, ki opredeljuje izvedbo pločnika v Spodnjih Stranjah, izvedbo brvi čez Stranjski potok, ureditev ukrepov za umirjanje prometa na vstopu v naselje Spodnje Stranje ter izdelavo projekta za izvedbo brvi za pešce in kolesarje čez Kamniško Bistrico. Tvorno sodelovanje se izraža tudi pri uresničevanju tekočih nalog na področju vzdrževanja ter pri graditvi varnih šolskih poti, konkretno pločnika in javne razsvetljave v Spodnjih Stranjah, kar bomo v prihodnjem letu nadaljevali z urejanjem na območju do križišča regionalne ceste za Stotnik. Predvidevamo, da bodo z deli za sanacijo omenjenega predela ceste pri tako imenovanem Velikemu jezu pričeli v drugi polovici 2010, kar bo posledično pomenilo odpravo težav, kijih danes povzroča delna zapora. ANTON TONE SMOLNIKAR ŽUPAN Vsem krajanom Krajevne skupnosti Novi trg v in drugim Kamničanom ždimo vesel božič, v letu 2010 pa obilo sreče, $$ ^ zdravja in osebnega zadovoljstva. 4±k 5^ W- Člani sveta KS Novi trg KS Perovo Steletova cesta 25, 1241 Kamnik uradne ure: četrtek od 17h-l 8h telefon in faks: 01/8311-855 mobitel: 051/864 -514 e-mail: info@kamnik-perovo.si spletna stran: http://www.kamnik-perovo.si/ Praznično vzdušje naj popestri vaša pričakovanja. I Zadovoljstva in uspehov v novem letu 2010 vam želi Svet KS Perovo S Vsem občankam in občanom želimo vesele Božične praznike in srečno, zdravo, mirno in uspešno novo leto 2010! Svet KS Duplica Občine širše ljubljanske regije združene v skrbi za okolje V torek, 15. decembra, je občina Komenda gostila sedemnajst županov osrednje slovenske regije, ki so podpisali pogodbo o-pristopu občin širše ljubljanske regije k sofinanciranju nadgradnje Regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana - RCERO Ljubljana. Projekt, vreden kar 144 milijonov evrov, je najobšimejši slovenski projekt na področju reševanja ravnanja z odpadki, saj je vanj vključenih 414.000 prebivalcev sedemnajstih občin, med njimi tudi Kamnika in Komende. Projekt RCERO je uvrščen v podpisom predmetne pogodbe Operativni program razvoja okolj- postajajo sovlagateljice projekta ske in prometne infrastrukture RCERO. za obdobje 2007 do 2013, ki ga Kot je ob podpisu pogodbe je sprejela Vlada Republike Slove- povedal župan Mestne občine nije. S 77,5 milijoni evrov (65,88 Ljubljana Zoran Jankovič, bo %) je sofinanciran iz kohezijske- odslej 17 občin podpisnic skupno ga sklada Evropske unije. Nosilni reševalo problematiko ravnanja z investitor je Mestna občina Ljub- odpadki v osrednji slovenski regi-ljana, ostalih šestnajst občin pa s ji na način, ki je prijazen do oko- lja, omogočeno pa je tudi skupno črpanje evropskih sredstev. Objekti RCERA bodo omogočali predelavo odpadkov, kar pomeni, da odpadkov ni potrebno odlagati, hkrati pa bodo omogočali pridobivanje sekundarnih energentov. Zmanjšale se bodo emisije toplogrednih plinov, večje bo varovanje vodnih virov. V projektu RCERO poleg Mestne občine Ljubljana kot nosilke sodelujejo še primestne občine, ki so solastnice Javnega holdinga Ljubljana (Občina Medvode, Občina Brezovica, Občina Dobrova-Polhov Gradec, Občina Škofljica, Občina Dol pri Ljubljani in Ob- Sedemnajst županov osrednjeslovenske regije je uspelo povezati interes sedemnajstih občin v najobšimejši slovenski projekt na področju ravnanja z odpadki. Minuli torek so na Križu pri Komendi slovesno podpisali pogodbo o pristopu občin širše ljubljanske regije k sofinanciranju nadgradnje Regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana - RCERO Ljubljana. čina Horjul) in občine pristopnice (Občina Ig, Občina Velike Lašče, Občina Domžale, Občina Kamnik, Občina Mengeš, Občina Komenda, Občina Trzin, Občina Lukovica, Občina Moravče in Občina Vodice). Vse občine bodo k investiciji prispevale okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov. Skupni organ Svet RCERO Ljubljana bo sprejemal letno poročilo o količini odpadkov, potrjeval ceno storitve, ki bo za vse občine podpisnice enaka in sprejemal odločitve. Kot je povedal kamniški župan Anton Tone Smolnikar, pomeni podpis pogodbe za regijsko odlagališče v Ljubljani za občino Kamnik pomemben korak naprej pri ravnanju z odpadki. »V zadnjih mesecih koncesionar Publicus z občani intenzivno sodeluje pri dograjevanju projekta ločenega zbiranja odpadkov, odlaganje pa v okviru pogodbe pomeni še dodatno kvaliteto. Občina Kamnik je v minulih treh desetletjih že odlagala zbrane odpadke na deponijo Barje, v zadnjih mesecih pa je koncesionar našel odlaganje v drugih deponijah po Sloveniji. Podpis pogodbe pomeni vračanje na to deponijo, pomeni dolgoročno urejanje ravnanja in deponiranja odpadkov in kar je še posebej pomembno, gre za poenotenje cene odlaganja za vse občine podpisnice. Kar največ odpadkov, ki jih ne bo potrebno deponirati, ampak se bodo vrnili v predelavo, bo perspektivno pomenilo tudi zmanjševanje plačil za občane«, poudarja župan Tone Smolnikar. Regijski center za ravnanje z odpadki obsega čistilno napravo za čiščenje izcednih voda (predviden začetek poskusnega obratovanja aprila 2010), objekte za obdelavo odpadkov (predviden začetek poskusnega delovanja decembra 2014) ter izgradnjo tretje faze četrtega in petega odlagalnega polja za odlaganje nenevarnih odpadkov. SAŠA MEJAČ Kamnik nadaljuje s pripravami na ustanovitev univerzitetno-podjetniškega inkubator j a V Mrežnem podjetniškem inkubatorju Celje (MPI), v katerega je do danes vključenih že petdeset podjetji, so v torek, 1. decembra, odprli prvo evropsko projektno pisarno v Sloveniji. Dogodka so se udeležili župan Celja Bojan Šrot, podžupan Kamnika Brane Golubovič, v.d. direktorja MPI savinjske regije dr. Zdravko Pra-unseis, dr. Milan Marčič, prorektor mariborske univerze, in Boris Klančnik, direktor Regionalne razvojne agencije Celje. Glavna dejavnost evropske pisarne bo snovanje projektnih predlogov, iskanje mednarodnih partnerjev, raziskovalnih inštitutov, izmenjava primerov dobrih praks preko Univerze v Mariboru s tujimi izobraževalnimi institucijami po vsej Evropi ter kandidiranje za nepovratna evropska sredstva. Kot so povedali na tiskovni kon- ferenci pred slovesnim odprtjem pisarne, je poudarek na celostni ponudbi vseh storitev, povezanih z mednarodnimi projekti. Slovesnosti sta se udeležila tudi podjetnika Mirjan Zavašnik in Tomaž Zore iz Kamnika, predvsem zato, ker se bo v Kamniku v prvi polovici naslednjega leta odprla poslovna enota celjskega mrežnega univerzitetno-podjetniškega inkubatorja, ki bo tudi na našem območju pripomogla k ustanavljanju novih inovativnih podjetij, ki bodo v bodoče nosilci inovativnih podjetniških programov. Podžupan Brane Golubovič, ki se je ob tej priložnosti srečal z vodstvom univerzitetno-podjetniškega inkubatorja, je poudaril, da je ključ uspeha v skupinskem delu. Podjetnik - inovator bo uspel dokončati svojo pod- m, mmism z ESEESiTi Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik sreda, 23.12. 2009 ob 20. uri, Dom kulture Kamnik nedelja, 27.12. 2009 ob 20. uri, Hala komunalnega centra Domžale solista: Urška Arlič Gololičič, sopran, Aljaž Farasin, tenor dirigent: Simon KREČIČ povezovalka: Marta Starbek Potočan Predprodaja vstopnic: Dom kulture Kamnik, Poslovalnica Kompas, Ljubljanska 82, Domžale VSEM OBČANKAM IN OBČANOM ŽELIM LEPE IN DOŽIVETE BOŽIČNE PRAZNIKE. V PRIHAJAJOČEM NOVEM LETU NAJ VAS SPREMLJAJO ZDRAVJE, MIR, VESELJE, SREČA TER DOBRO MEDSEBOJNO SODELOVANJE IN RAZUMEVANJE. OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI ISKRENO ČESTITAM! MIHA NOVAK, NAČELNIK UPRAVNE ENOTE KAMNIK, S SODELAVCI jetniško idejo, širša družbena skupnost pa bo dobila dodano vrednost v obliki gospodarskega razvoja. »Prepričan sem, da mora za dolgoročni razvoj neke skupnosti ta razvoj temeljiti na visoko tehnoloških projektih ter podjetjih, ki vlagajo v razvoj in ljudi. Razvoj visoko tehnoloških podjetij pa omogoča prav mrežni univerzitetno podjetniški inkubator in v Kamniku smo se na podlagi podjetniške iniciative odločili za povezovanje z uspešnim inkubatorjem, ki ima znanje in reference,« je zaključil Brane Golubovič. V povezavi z mrežnim uni-verzitetno-podjetniškim inkubatorjem Celje se bo za Kamnik ustanovila strokovna skupina, ki bo pokrivala različna področja inovacij ter podjetniških idej. Ta skupina strokovnjakov bo ocenjevala strokovnost projekta, možnost za poslovni uspeh ter možno število zaposlitev na območju naše občine. Če se projekt prebije skozi sito zahtev, se takemu projektu omogoči vsa pomoč MPI-ja in pravna zaščita ideje oziroma projekta. Za ta namen bo v letu 2010 usta- novljen poseben občinski fond, ki bo kril stroške začetnega patentiranja. Vedeti moramo, da je prvo obdobje življenja ideje najobčutljivejše, kajti prav lahko se zgodi, da ideja odide drugam. Bodisi namerno ali pa nenamerno. Po načelu daš - dam, pa bi se ob nakazilu potrebnih sredstev za patent podpisala pogodba, ki bi obvezala podjetnika - inovatorja, da bo svoje podjetje razvijal na kamniškem območju ob predpostavki, da bo Občina s svojo prostorsko politiko zagotovila ustrezna zemljišča za gradnjo inkubatorja. Glede na izkušnje celjskih kolegov bi lahko Poslovna enota Kamnik v letu 2011 že zagotovila prve prostore za nova podjetja. Tudi zaradi tega je Občina v proračunu 2010 predvidela sredstva za zaposlitev vodje poslovne enote. Ob tem bosta celjski univer-zitetno-podjetniški inkubator ter Univerza v Mariboru s svojim znanjem in infrastrukturo aktivno sodelovala pri začetnih korakih kamniške poslovne enote ter nudila vso pomoč našim podjetjem in inovatorjem v naši občini. 6D GIMNAZIJA KAMNIK 3 D EKONOMSKO IZOBRAŽEVANJE ŠOLSKI CENTER RUDOLFA MAISTRA KAMNIK V šolskem letu 2010/11 se bodoči dijaki lahko vpišete v Gimnaziji v programe gimnazije, na Srednji ekonomski šoli pa prvič lahko izbirate med dvema programoma, že obstoječim ekonomskim tehnikom in novim programom predšolske vzgoje, kjer maturanti dobijo poklic vzgojitelj/ica predšolskih otrok. Programje zanimiv in zaradi vse večjega števila rojstev tudi prinaša nove možnosti zaposlitve. Podrobnejše informacije dobite pri šolski svetovalki, tel.: 01/830 32 13, na el. naslovih darinka.vrhovec@guest.arnes.si in tatjana.novak@guest.arnes.si in na internetni strani www.sc-rm.net Urejanje starega mestnega jedra z namenom ohranitve in oživitve Urejanje poti na Mali grad tudi s šutenske smeri Potem, ko je Občina Kamnik v poletnih mesecih uredila prvi del poti iz smeri Glavnega trga do Veronikinega portala na Malem gradu, so v novembru pričeli z urejanjem dostopa tudi s strani Šutne, ki bo ob ugodnih vremenskih razmerah predvidoma zaključen v decembru. na sei precej obnovitvenih posegov, za ureditev dostopov z osvetlitvijo pa bo iz sredstev za revitalizacijo mestnega jedra v celoti odmerila slabih 80.000 evrov. Z urejenimi dostopi bo Mali grad z znamenito romansko kapelo in delno obnovljenim renesančnim stražnim stolpom še privlačnejša točka. Med junijem in avgustom letos je malograjsko kapelo obiskalo 500 domačih in tujih turistov, vse bolj pogosto pa nekdanji grajski hrib služi kot prireditveni prostor, kjer se v poletnih mesecih zvrsti kar nekaj odmevnih prireditev (Festival Kamfest, Srednjeveški dnevi, itd). Kot je povedala Lilijana Juhart Mastikosa, vodja oddelka za družbene dejavnosti na Občini Kamnik, je osnovno vodilo Občine ob omenjenih projektih in investicijah oživitev starega dela mesta s ciljem, da ponovno pridobi na veljavi, ki mu po njegovih umetnostno-zgodovinskih kvalitetah tudi pripada. Desetletja neurejen in neosvetljen, večkrat tudi že kar nevaren dostop Mali grad je tako domačine kot turiste kar odvračal od obiska tega bi-'a našega mesta. Občina je sicer v zadnjih letih na Malem gradu opravila Terasa Galerije Veronika dobiva novo podobo Opravljena je sanacija terase nad Kavarno Veronika, ki je s prekritjem dobila tudi lično novo zunanjo podobo. Ker objekt, v katerem se nahajata kavarna in galerija, spada med kulturne spomenike lokalnega pomena, je Občina za projekt investicije pridobila tudi mnenje ter soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine. V sklopu prizadevanj Občine za ohranitev kulturne podobe mesta je investicija, ki bo Občino stala 43.500 evrov, nujno potrebna iz funkcionalnega in tehničnega razloga. Podžupan Brane Golubovič ob tem dodaja, da Občina tudi s to investicijo skrbi za ohranjanje naše kulturne dediščine, saj se je v tej stavbi nekoč nahajala Narodna čitalnica, ki je skupaj s kavarno izražala kamniški meščanski in nacionalni ponos. »Verjamem, da bomo korak za korakom prenovili celotno stavbo ter še dodatno obogatili program v njej, s čimer bomo na svoje mesto postavili še en kamenček v mozaiku oživitve mestnega jedra, ki mora z urejenostjo in programom postati zbirališče vseh občank in občanov, ob tem pa zanimiv tudi za turiste«. SAŠA MEJAČ Zagorelo v skladišču parafina Kamniški gasilci so prejšnji ponedeljek, 7. decembra, gasili požar v podjetju Samson d.o.o. na območju Titanu. Zagorelo je v skladišču, ki je povsem uničeno, so pa v hitri intervenciji uspeli rešiti proizvodno delavnico. Kot so sporočili z Uprave RS za zaščito in reševanje, je v podjetju Sam-son zagorelo petnajst minut pred 20. uro, ogenj, ki seje zaradi večje količine vnetljivih snovi hitro širil, pa je uničil celotno skladišče, v katerem so shranjevali parafin, barve, topila, polizdelke, plastično embalažo in druge snovi. Ogenj in gost dim sta bila vidna daleč naokoli, v akciji gašenja in odstranjevanja posledic pa je sodeloval 101 gasilec iz PGD Kamnik, Nevlje, Duplica, Smarca, Srednja vas in Kamniška Bistrica. »Na samem prizorišču smo bili že nekaj minut po klicu, a če ne bi bilo v naših vrstah nekaj gasilcev, ki delajo na območju Titana, ne bi vedeli, kako in kje gasiti, saj stavba ni bila primerno opremljena s požarnim redom. Prav tako smo naleteli na neuporabno hidrantno omrežje, saj je deloval le en hidrant pri vratarnici, nekaj jih je bilo celo zasutih. Vodo smo zato vozili s cisternami in črpali iz bližnjega potoka,« je povedal Jože Oblak, poveljnik PGD Kamnik, ki je vodil intervencijo. Dodal je, da je bilo gašenje zelo zahtevno zaradi nevarnih snovi in nenehnih izbruhov ognja v sodih s parafinom. Jasna Paladin Foto: Primož Oblak, PGD Kamnik VARNO V NOVO LETO! S to mislijo smo se razšli udeleženci vsakoletnega srečanja članov SPV Občine Kamnik in sodelavcev, ki sodelujejo v akciji »Prvi šolski dan«, med njimi predsedniki krajevnih skupnosti, člani društva upokojencev, ZŠAM, zavod Kotlovnica, SDM, Policijska postaja Kamnik. Poročilo, ki ga je podala Markovčeva, je bilo najbolj razveseljivo, saj v nesrečah niso bili udeleženi otroci. Vendar nas ti statistični podatki ne smejo uspavati, ampak se moramo še naprej truditi za varnost najbolj ranljive skupine, to so otroci. Veliko na tem področju lahko storijo starši in učitelji z vzgojnim in zglednim učenjem o varnem obnašanju na cesti. V prosti razpravi, v katero so se vključili prav vsi sodelujoči, smo ugotovili tudi to, da praktični prikazi, kot so »Pasavček«, pri otrocih pustijo trajne navade. Še vedno pa velja ponudba Boruta Žagarja iz Avtošole Šmarca, da je pripravljen brezplačno nuditi svetovanje na Osnovnih šolah o varnosti v cestnem prometu. Bližajo se novoletni prazniki in s tem povečana uporaba pirotehnike. Znano je, da se objestni posamez-niki-šolarji izživljajo tudi tako, da pirotehnične predmete odmetavajo tudi na avtobusih. To pa je hudo ogrožanje varnosti, na kar šofer avtobusa nima vpliva. Torej nasvet mladim; izogibajte se takih dejanj, ki lahko pripeljejo v nesrečo sošolce in tudi druge. Tovrstne okrogle mize, kot je potekala v ponedeljek, 7. decembra, v mali sejni dvorani Občine Kamnik bi si še želeli. Hvaležni smo predstavnici PP Kamnik Alenki Markove, ki je poudarila, da brez tako številnih prostovoljcev, kot jih imamo v Kamniku, takšne varnosti ne bi mogli zagotoviti. Tem ugotovitvam se pridružujem tudi sama z eno samo skupno željo, da bi bilo naslednje leto resnično VARNO ZA VSE. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Kamnik predsednica Ančka Podbevšek V Kamniku potekalo srečanje raziskovalnega konzorcija projekta RuDI O aktualni tematiki razvoja regij in podeželja POLIGON GIBANOVA V TUNJICAH ZAŽIVEL V novembru so se v Kamniku zbrali predstavniki raziskovalnega konzorcija projekta RuDI (Rural Development Indica-tors), katerega članica je tudi Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Projekt je financiran v okviru sedmega okvirnega programa EU Projektni konzorcij, ki ga tvorijo raziskovalci iz enajstih držav, ti pa se dvakrat letno srečajo na konzorciju, ki je tokrat med 18. in 20. novembrom potekal v prostorih Malograjskega hotela v Kamniku. Projekt RuDI obravnava aktualno tematiko regionalnega razvoja in razvoja podeželja, zato v okviru delovanja veliko pozornosti posvečajo stikom z nosilci odločanja pri teh politikah, da bi raziskovalci pridobili neposredne izkušnje in mnenja. Ob tej priložnosti so predstavniki tokratnih gostiteljev, Biotehniške fakulte- te Ljubljana, na dogodek-uradno večerjo v Prašnikarjev dvorec povabili tudi kamniškega župana Toneta Smolnikarja, ki je bil še posebej zadovoljen, da je srečanje potekalo ravno v Kamniku. V pozdravnem govoru je posebej omenil delež kmetijskih dejavnosti v kamniških občini. »Vem, da so naše kmetije majhne, razdrobljene, predvsem v hribovskih predelih, kjer je borba za obstoj še kako velika. Občina si neprestano prizadeva, da bi kmetije'ostale in se ne bi delile ter da bi našim kmetom omogočali normalno življenje. Tu je poleg občinskih sredstev izredno pomembna pomoč pri pridobivanju državnih in evropskih sredstev«, je ob predstavitvi kamniškega gospodarstva povedal župan Smolnikar. Po besedah dr. Aleša Kuharja, organizatorja srečanja ter višjega predavatelja na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, je srečanje raziskovalnega konzorcija RuDI v Kamniku odlično uspelo. »Uspeli smo uskladiti cilje za nadaljnje delo, kar je pogosto precejšnja težava pri tako raznovrstnih mednarodnih skupinah. Med načrte dela smo vključili tudi nekaj zanimivih slovenskih vprašanj. Tako bomo proučevali razvoj trga z živili, ki jim je dodeljena oznaka posebne kakovosti, kot sta zaščitena označba porekla in geografska označba. Na tem področju ima tudi kamniško kmetijstvo precej potenciala. Gostje so se v Kamniku odlično počutili, predvsem pa jih je očarala kakovost ponudbe v Malograj-skem dvoru in Prašnikarjevem dvorcu. Naslednje srečanje bo v Belgiji, kjer bomo s kolegi zagotovo obujali spomine na Kamnik«, je povedal dr. Aleš Kuhar. Vadbeni poligon vključuje tudi orodja za vaje za boljše ravnotežje. V Zavodu Zdravilni gaj Tunjice smo odprli vadbeni poligon Gibanova, ki združuje uporabo energijskih polj in gibanja v naravi. Od slavnostne otvoritve letošnjega oktobra se je tako nad pričakovanji zvrstilo več testnih skupin iz kamniških in okoliških osnovnih šol in vzgojnih zavodov, s katerimi smo izvajali razne gibalne vaje. Projekt je podprt s subvencijo Islandije, Liechtensteina in Norveške. Poligon se razteza na štiristo metrih in ima deset postaj s tremi težavnostnimi stopnjami, ki obsegajo ogrevanje, intenzivno vadbo ter raztezanje; udeležence v skupinah vodijo usposobljeni vaditelji, med vajami pa s šolarji pijemo tudi Živo vodo, ki v gaju izvira, s tem pa krepimo imunski sistem. Kamniški osnovnošolci, NOVOSTI NA PODROČJU RAVNANJA ^-puBLICUS Z ODPADKI V OBČINI KAMNIK flfflC Spoštovani občani Kamnika! Novembra smo na območju Kamnika pričeli z uvajanjem sprememb na področju ravnanja z odpadki. Prva od novosti je bila uvedba ločenega zbiranja odpadne embalaže po sistemu »od vrat do vrat« pri objektih individualne gradnje. V ta namen so gospodinjstva po pošti prejela rumene vreče za ločeno zbiranje odpadne embalaže. Ker pa smo v tem času na podjetje prejeli precejšnje število klicev občanov, da se jim zdi zbiranje embalaže v vrečah neprimerno, smo se odločili, da bomo tistim občanom, ki se bodo za to odločili, omogočili tudi zbiranje v posodah. Kdor želi prejeti posodo za zbiranje odpadne embalaže namesto rumenih vreč, naj to sporoči na telefon 01/723 82 42 ali 01/561 17 10 oz. po e-pošti na info@publicus.si in posodo vam bomo brezplačno dostavili. Na območju blokovskih naselij bomo zbiranje odpadne embalaže po sistemu »od vrat do vrat« vzpostavili januaija 2010. Tudi stanovalci blokovskih naselij boste v ta namen prejeli rumene vreče, hkrati pa bomo določeno število zabojnikov za ostanek komunalnih odpadkov opremili z velikimi rumenimi nalepkami, ki bodo označevale, da so ti zabojniki namenjeni le odlaganju rumenih vreč. Uvedba rumenih vreč sicer predvideva tudi spremembo frekvenc odvoza odpadkov (tako črno posodo za ostanek komunalnih odpadkov kot rumene vreče se prazni oz. odvaža 1-krat na 14 dni, pri čemer se odvoz črnih posod in rumenih vreč izmenjuje -en teden se praznijo črne posode, naslednji teden pa prevzemajo rumene vreče), vendar pa bomo na območju blokovskih naselij zaradi zagotovitve urejenosti odjemnih mest v začetnem obdobju tako ostanek komunalnih odpadkov kot tudi zabojnike za odpadno embalažo še naprej praznili tedensko. Že sedaj pa lahko uvedbo ločenega zbiranja odpadne embalaže ocenimo pozitivno. Količine odloženih odpadkov so se od uvedbe rumenih vreč opazno znižale. Če je bilo še do oktobra v povprečju odloženih 570 ton odpadkov mesečno, seje ta količina že v novembru znižala na 375 ton, kar predstavlja skoraj 35 % znižanje. Glede na to, daje novi sistem ravnanja z odpadki šele v začetni fazi, lahko ob podobnem sodelovanju občanov v bodoče pričakujemo še nadaljnje zniževanje količin odloženih odpadkov na odlagališču. Naslednja pomembna novost je vezana na odvoz kosovnih odpadkov. V skladu z občinskim odlokom se z januarjem 2010 uvede nov način prevzemanja kosovnih odpadkov, in sicer na poziv uporabnikov. V ta namen bo vsako gospodinjstvo še ta mesec po pošti prejelo dva (2) kupona, s katerima boste lahko naročili brezplačen odvoz kosovnih odpadkov. Kupona bosta veljavna za tekoče leto 2010 in ne bosta prenosljiva na druge stranke. Naročila terminsko ne bodo omejena, si pa bomo zaradi organizacije odvozov pridržali pravico do 3-tedenskega odzivnega časa. Na podlagi prejetega izpolnjenega kupona se bomo o natančnem terminu prevzema kosovnih odpadkov telefonsko dogovorili z vsako stranko posebej. V kolikor boste več kot dvakrat v koledarskem letu želeli naročiti odvoz kosovnih odpadkov, bo ta storitev plačljiva v skladu s trenutno veljavnim cenikom. Za vsa ostala dodatna vprašanja oz. pojasnila v zvezi z novim načinom ravnanja z odpadki smo vam na voljo na tel. 01/723 82 42 ali 01/5611710 ter po e-pošti na naslovu info@publicus.si. S predvidenimi novostmi vam želimo čimbolj približati ločeno zbiranje odpadkov in vam ga ponuditi na praktičen in enostaven način. V želji, da bi še naprej tako uspešno sodelovali pri varovanju okolja, vam želimo vesele praznike ter srečno in uspešno leto 2010. Vaš Publicus, d.o.o.,Ljubljana ki so že pred projektom rekreativno obiskovali Zdravilni gaj, so bili, po besedah učiteljev, po obisku pri pouku bolj zbrani in kreativni. Tako je nastala ideja, da bi energijo Zdravilnega gaja otrokom ponudili preko igre, rekrea- cije in gibalnih vaj na vadbenem poligonu. Naš cilj je, da bi poligon GIBANOVA v prihodnosti postal zanimiva obšolska dejavnost oz. mesto za enodnevne šolske izlete naših otrok in mladostnikov. DRAGO VRHOVNIK TERME SNOVIK SO ZELENI ZGLED SLOVENSKEGA TURIZMA Terme Snovik so na nedavnem Slovenskem turističnem forumu, ki je potekal 3. in 4. decembra v Radencih, osvojile novo priznanje za ekologijo Zeleni zgledi slovenskega turizma in sicer za Zelene prakse v turizmu. Na natečaj, ki ga je pripravila Slovenska turistična organizacija, so prijavili projekt z naslovom »Terme Snovik prijazne okolju in ljudem«, v katerem je predstavljen način obveščanja in ozaveščanja gostov, otrok in zaposlenih v Termah Snovik. Nagrada snoviškim termam, ki so tudi ponosna nosilka evropskega znaka za okolju prijazne turistične namestitve - EU marjetice, pomeni kolektivu novo potrditev, da so njihova prizadevanja za razvoj sodobnega in okolju prijaznega turizma v tem koncu Tuhinjske doline pravilna in uspešna. SAŠA MEJAČ cvetličarna Katja NARAVNI ZDRAVILNI GAJ TUNJICE VESEL BOŽIČ in SREČNO NOVO LETO 2010 VD KAMNIK d.o.o., Žale I, 1240 Kamnik, @01/831 70 85 ETER IN A KAMNIK d.o.o. Perovo 20, Kamnik Tel. ambulante: 01/830 95 77 dežurni tel.: 051 626 941 www.veterina-kamnik.si veterinakamnik@siol.net Viem vam in uaMm IjMldjenčJzam vodcima vedel in i/tecno-, ^dnxwo- leta 2010! Zavod za gozdove Slovenije prodaja poslovno stavbo na lokaciji Pot na Poljane 1, Kamnik, v izmeri 86 m2 s pripadajočim zemljiščem v izmeri 706 m2 na pare. št. 361/6 k.o. Kamnik Izhodiščna cena je 106.250,00 EUR. Rok za zbiranje ponudb je 8. 1. 2010 do 8.30 ure. Za dodatne informacije se obrnite na vodjo lovišča Kozorog Kamnik Darka Veternika, tel. 031-235-709. EXPOSED - naj več ji projekt FKK Leto 2009 se bliža koncu in Foto klub Kamnik je pred dnevi praznoval svoj peti rojstni dan. Za nami je pet navdušujočih, kreativnih, uspešnih let in prav je, da peti rojstni dan obeležimo z največjim projektom kluba do zdaj. To je mednarodna fotografska razstava z naslovom EXPOSED, ki poteka pod pokroviteljstvom mednarodne fotografske zveze FIAP, ameriške fotografske zveze PSA in fotografske zveze Slovenije FZS. To ni le največji projekt našega kluba, ampak tudi največji tovrstni natečaj v Sloveniji v letošnjem letu. Več kot 7000 fotografij nam je poslalo okrog 800 avtorjev z vsega sveta. Mednarodna žirija bo podelila medalje in nagrade vseh treh zvez, nagrajene fotografije pa bodo na ogled najprej v razstavišču Doma kulture Kamnik, kjer bo razstava odprta 27. januarja prihodnje leto, pozneje pa tudi v drugih razstaviščih po Sloveniji. Poleg projekta EXPOSED pa smo v letošnjem letu pripravili tudi izredno veliko drugih dogodkov. Avgusta smo zadnjič izvedli projekt OKO KAMNIKA. S projektom pod tem imenom se boste še srečali, vendar ne več v taki obliki. Projekt v novi preobleki se bo predvidoma začel odvijati maja naslednje leto in bo trajal nekaj mesecev. Klub ima že nekaj let svoje prostore v Mladinskem centru Kotlovnica, kjer aktivno sodelujemo pri programu in ostalih aktivnostih centra. Letos smo tako sodelovali pri festivalu Pozdrav iz Kotla, priredili več delavnic (programi za obdelavo fotografij, studijska fotografija, temnica, ...), potopisnih predavanj in drugih predavanj o fotografiji, v galeriji pa pripravili več fotografskih ražstav, med njimi tudi nekaj samostojnih predstavitev naših članov. S samostojnimi fotografskimi razstavami tako v MC Kotlovnica, kot tudi v drugih razstaviščih po Sloveniji in tujini, so se letos predstavili naši člani Dušan Letnar, Ana Pogačar, Klemen Brumec, Mojca Ketiš in Nejc Trampuž. Marca smo v goste povabili člane Foto kluba Koroška, s katerimi smo preživeli res zanimiv skupni dan v Kamniku in na Veliki planini, pa tudi sicer smo se člani odpravili na precej fotografskih izletov in dogodkov po Sloveniji in tujini. Pred kratkim smo v sodelovanju z novonastalo spletno televizijo koTV odprli foto-vi-deo atelje oz. studio, v katerem Aleš Senožetnik - panorama Kamnika. prirejamo različne studijske delavnice. Tako smo letos člani fotografirali z novimi studijskimi bliskavicami in se celo lotili akt fotografije. Člani tudi pridno razvijamo v klasični temnici, ki je bila letos prenovljena in polno opremljena. Za širšo javnost smo pripravili več fotografskih tečajev, ki se jih je udeležilo precejšnje število tečajnikov, letošnja novost kluba pa je vsekakor izdelava koledarja za leto 2010. Sestavljen je iz čudovitih panoramskih fotografij Kamnika, vsako fotografijo pa dopolnjuje misel. Vse o nas in našem delovanju tudi na naši spletni strani www.fotoklub-kamnik.si. Želimo vam uspešno leto 2010.in dobro luč! Za Foto klub Kamnik Ana Stanovnik Perčič Razstava izbranih del gorenjskih likovnikov KOLAŽ KOT IZRAZ IN SPOROČILO V galeriji Veronika je do 10. januarja odprta regijska razstava izbranih del gorenjskih likovnikov, ki predstavlja izbor najbolj zanimivih pristopov in likovno dovršenih kolažnih stvaritev. V okviru Koordinacije JSKD za Gorenjsko predstavljajo izbrana likovna dela območne izpostave JSKD Domžale/Tržič, Škofja Loka, Kranj in Kamnik, ki sodelujejo v izboru za državno razstavo JSKD R Slovenije v letu 2010. V letošnjem letu je državni Javni sklad RS za kulturne dejavnosti v Ljubljani s strokovno svetovalko za likovno dejavnost gospo Andrejo Koblar Perko objavil razpis na problematiko kolaža. In tako so se likovniki z Gorenjske ustvarjalno soočili s to svojevrstno tehniko. Odkrivali so bogato paleto njenih izraznih možnosti, tako likovno-formalnih kot vsebinskih. Razstavljale! so se zavezali snovi, materiji kolaža, formalni igrivosti zlaganja, sestavljanja in lepljenja najrazličnejših koščkov papirja, uporabi vrvic, čipk, tekstila ali kar majice same ter mnogih drugih V zanimivi tehniki kolaža na regijski razstavi sodelujejo tudi Kamničani. Z leve: Irena Redja, Vojko Turšič (JSKD Domžale), Mira Resnik, Stane Balantič, Alenka Sušnik in Dušan Sterle (na fotografiji manjkata Dika Dolenc Majce in Mitja Kokol). tepe Božične prazni^, ' vnovmktupavebte sreče, zdravja in veselja/ Vrhpolje 186, tel.: 01/83-91-293, 051/300-357 Obiščite nas: torebi- sobota od Id' - 2t, nedetja od L2# - lS' veterinarska ambulanta N#)E Vaška pot 38a, Radomlje tel.: 0599 58 914, GSM: 070 550 590, e-mail: veterina.noe@siol.net http://www.veterina-noe.net ^ ambulanta ^ hrana in osnovna oprema za male živali Lepe praznike, v novem letu pa veliko veselja z vašimi ljubljenčki! predmetov. Že sam izbor materialov je domiseln, selektiven in pomenljiv. Za območno izpostavo Kamnik razstavljajo Stane Balantič, Dika Dolenc Majce, Mitja Kokol, Irena Redja, Mira Resnik, Dušan Sterle in Alenka Sušnik. Izbor del je pripravila Anamarija Stibilj Šajn, univ. dipl. um. zgod., ki je ob odprtju razstave 11. decembra predstavila tehniko kolaža in razstavljena dela, od katerih bodo najboljša predstavljena na državni razstavi. Kolaž je tehnika, v kateri je ustvarjanje zanimivo in avtorja vodi v pravo likovno igro. S kolažem lahko izraziš tisto, kar ti barva in črta ne omogočata, tisto, kčir ne moreš izvabiti iz konvencionalnih kiparskih materialov. Z uporabo kolaža je likovnim stvaritvam dana multimedialnost, tako značilna za sodobno umetnost. Likovna igra komponiranja postaja ogledalo družbe, njenih problemov, stisk, napak, pa tudi tistega, kar je v njej svojevrstno in prijetno. VERA MEJAČ JANUAR 2010...srečno!!! Kulturni dom Franca Bernika Domžale sobota, 9. januar 10h - Sobotna otroška matineja Lutkovno gledališče Jože Pengov Dušan Čater: PETER KLEPEC lutkovna predstava ponedeljek, 11. januar 20h - MESTNI KINO DOMŽALE TIGER IN SNEG (La tigre e la neve) romantična komedija, režija: Roberto Benigni, igrajo: Roberto Benigni, Jean Reno, Nicoletta Braschi, Tom Waits, Emilia Fox četrtek, 14. januar 20h SNG Nova Gorica / Gledališče Koper Iztok Mlakar: DU0HTAR POD MUS komedija, režiser: Vito Taufer, igrajo: Iztok Mlakar, Urška Bradaškja, Gregor Zorc, Boris Cavazza / Renato Jenček, Lara Komar / Vlenia Zobec, Teja Glažar, Gorazd Žilavec; Songe in glasbo Iztoka Mlakarja izvajajo: Anže Vrabec / David Trebižan, David Šuligoj, Roman Kobal petek, 15. in ponedeljek, 18. januar 20h Slovensko ljudsko gledališče Celje Simon Bent: ELLING komedija, režija: Andrej Jus, igrajo: Renato Jenček, Kristijan Guček, Aljoša Kottak, Miro Podjed, Barbara Medvešček sreda, 20. januar 20h MATJAŽ ROBAVS (bariton), ANDREJA KOSMAČ (klavir) Program: Franz Schubert, Zimsko popotovanje / VVinterreise D.911, operni večer četrtek, 21. januar 20h - GALERIJA DOMŽALE QUATRO POR TANGO Jan Sever (klavir), Matjaž Porovne (violina), Uroš Lečnik (kontrabas), Ratko Žižič (bandoneon), VSTOP PROST KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE Ljubljanska 61, 722 50 50 www.kd-domzale.si '*■ . ■ • e Turistično-informacijski center Kamnik tel: +386 1 831 82 50, www.kamnik-tourism.si KOLEDAR PRIREDITEV AGENCIJA ZA TURIZEM IN PODJETNIŠTVO KAMNIK www.kamnik-tourism.si Sobota. 19. december, od 10. do 16. ure. Glavni trg. Kamnik PREDSTAVITEV ŠENTJERNEJSKE VINSKE CESTE V organizaciji Turističnega društva Šentjernej in Občine Šentjernej se bodo na stojnicah na Glavnem trgu predstavili vinogradniki in turistične kmetije iz Šentjerneja in okolice. Sobota. 26. december, ob 16. uri. Župnijska cerkev na Šutni. Kamnik BOŽIČNI KONCERT Mešanega pevskega zbora Cantemus Kamnik Zborovodkinja: Andreja Martinjak MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK http://www.kam.sik.si Torek. 22. december, ob 19. uri. Matična knjižnica Kamnik ANTON MEDVED Prireditev ob 140. obletnici pesnikovega rojstva. Slavnostna govornika dr. Emil Cesar in dr. Niko Sadnikar. Študentski klub Kamnik in Matična knjižnica Kamnik vabita: Kje: Matična knjižnica Kamnik Kdaj: sreda, 23. 12., ob 19.30. Kdo: Igor Fabjan Kaj: KARIBI (otok Martinigue, Sv. Lucija in Dominica) - POTOPISNO PREDAVANJE DOM KULTURE KAMNIK www. domkulture. ora Petek. 18. december, ob 19. uri Mestna godba Kamnik z gostom Anžejem Dežanom NOVOLETNI KONCERT Za izven Vstopnina: 12 € Sobota. 19. december, ob 9.30 Območna obrtna zbornica Kamnik Gledališče iz desnega žepka MOTOVIČICA in Dedek Mraz Zaključena prireditev Sreda. 23. december, ob 20. uri Simfonični orkester Domžale - Kamnik 39. NOVOLETNI KONCERT solista: Urška Gololičič-sopran, Aljaž Farasin-tenor dirigent: Simon Krečič za Glasbeni abonma in izven Vstopnina: 12 €, otroci do 12. leta brezplačno Četrtek. 14. januar, ob 9. uri Kmetijsko gozdarska zbornica PREDAVANJE ZA KMETIJSKO OKOLJSKI PROGRAM Zaključena prireditev Petek. 15. januar, ob 17. uri ŠOLSKA IMPRO LIGA slovensko tekmovanje v gledališki improvizaciji za srednješolce Za izven Vstopnina: 5/2 € Sobota. 16. januar, ob 20. uri IMPRO LIGA: VESELIČKA vs ESTONIJA Državno prvenstvo v gledališki improvizaciji Gostitelj večera: VID VALIČ Za izven Vstopnina: 8,5 € Sreda. 27. januar, ob 19. uri Foto klub Kamnik EKPOSED Otvoritev mednarodne fotografske razstave Za izven Vstopnine ni! PRIREDITVE SAMČEV PREDOR - ULIČNO GLEDALIŠČE SAMČEV PREDOR Torek. 29. december, ob 19. uri KDPM in Gledališče Ane Monro BOH - predpremiera uličnega Spektakla PRIREDITVE ŠUTNA - KULTURNO DVORIŠČE EVROPE ŠUTNA 10 Torek in sreda. 22. in 23. december, ob 17. uri BOŽIČNA DELAVNICA ZA OTROKE S HELENO STERLE Prost vstop Torek. 29. december, ob 20. uri ZADNJA VEČERJA - pogostitev ob predpremieri uličnega Spektakla Boh hrana in pijača, za izven ŠUTNA 24 Ponedeljek. 28. december, ob 19. uri NOVOLETNI STAN D UP - gledališče za izven, vstopnine ni Sreda. 30. december, ob 19. uri ULIČNA POEZIJA za izven, vstopnine ni Informacije: www.domkulture.ora , 031/775 700 ali 01 /839-76-06 Rezervacije in prodaja vstopnic: KDPM pisarna Šutna, Šutna 24, Kamnik: Ponedeljek: 15.00 do 19.00 , torek, sreda, četrtek, petek: 10.00 - 14.00 tel. številka: 031 775 700 in uro pred prireditvijo na blagajni Doma kulture Kamnik s*. TURISTIČNO DRUŠTVO TUHINJSKA DOLINA 26. in 27. december ob 17. uri V Bizjakovih dolinah pri Termah Snovik Žive jaslice - božična zgodba ob Zaključku prireditve obisk Božička Kamnik Zapojmo, zaplešimo v izvedbi Cantemusa Po Haydnovem Stabat Mater, ki ga je Mešani pevski zbor Cantemus iz Kamnika odpel letos poleti v domači župnijski cerkvi Marije Brezmadežne, je za jesenski koncert izbral povsem drugačne, poskoč-nejše melodije, ki so vse po vrsti namigovale na ples, in jih temu primerno povezal z naslovom Zapojmo, zaplešimo. Zbor se je predstavil pod taktirko zborovodkinje Andreje Martinjak v nekdanji kamniški čitalnici, današnji Galeriji Veronika. Skupaj z navdušenci nad zborovskim petjem so se Cantemusovci napotili po stezah ljudskih viž, ki so jih za zborovsko izvajanje priredili različni slovenski skladatelji. Izbrane pesmi so prihajale z vseh koncev naše dežele: od Gorenjske, Štajerske, Bele krajine, pa do Prekmurja, Primorske in celo Rezije, ki je precej daleč od oči, pa vendar zelo blizu srca. Besedila, nekatera tudi v narečju, so govorila o šegah in navadah Slovencev, kot denimo Kresna pesem inJurjevanje. Slovenci pa smo znani ne samo po lepem petju, ampak tudi po dobrem vinu, od tod pesmi o vinu in napitnice: Majol-majol- čica, Bratci veseli vsi ter Zdravica. K petju in vinu sodi tudi ples, o katerem je bilo govora v Godcu pod lipo, v prekmurski ljudski Marko skače ter belokranjskih ljudskih Jabolko rudeče in Igraj kolce. Kot hvalnica lepoti zahodne pokrajine že onstran slovenske meje je v ritmu rezijanskega plesa prepričala Rezijanska. Pevec Antona Foersterja pa je spet povabil k petju kot tudi istrska Kantaj Nineta, ki je v komaj zaznavno otožnost zavita navrgla še ljudski nauk o minljivosti vsega na tem svetu, tudi mladosti in ljubezenskega hrepenenja. Z jesenskim koncertom je Cantemus dopolnil praznično vzdušje ob 780-letnici svojega mesta Kamnik. Da so lahko pripravili program in ga zapeli občinstvu, so jim pomagali Občina Kamnik, Glasbena šola Kamnik ter Agencija za razvoj turizma. Glede na vesele obraze vseh, ki so našli čas in pot v Galerijo Veronika, so bile viže prava popestritev v teh turobnih dneh. Prav gotovo so koga med zbranimi zasrbele tudi pete ali pa si je kakšno lepo zamrmral na poti domov. A. J. Šutna - kulturno dvorišče Evrope sredi Kamnika V teh dobrih desetih letih smo se v Kulturnem društvu Priden možic naučili, da se najdlje pride, če se nova ideja kar se da hitro tudi na ogled postavi. Skeptiki in natančneži lahko na tem mestu upravičeno dvignejo roko (nekateri imajo v tej roki že peto pivo), češ, potem so stvari narejene na pol, nedorečene. Se strinjam. A včasih je za premik enega velikega kamna boljši hiter udarec z macolo kot pa iskanje soglasij in konsenzov na neskončnih sestankih. Res pa je, da kamen lahko nenadzorovano odleti v sosedovo šipo ali pa se, bognedaj, razleti na majhne koščke, ki ne gredo vedno v smer, ki si jo želimo. Sutna je en tak kamen. Odprimo jo za promet. Zaprimo jo za promet. Odprimo. Zaprimo. Odprimo. Zaprimo. V nedogled. Če ni ljudi, ni dejavnosti. Če ni dejavnosti, ni ljudi. Hja, kaj pa zdaj? Kura? Jajce? Pa vzameš macolo, ki se ji reče kultura, ki je, kako prikladno, subvencionirana od spredaj in zadaj in napolniš prazne prostore z dogodki. Takimi majhnimi, ki dopolnijo bolšji sejem in nedeljske sprehode. Dogodki, ki postanejo del velikih bratov in sester - Mestovanja, Veronikinega festivala za otroke, Srednjeveških dnevov, Ulične Ane Desetnice, Kam-festa, Narodnih noš... Že leto dni tako deluje izpostava KDPM na Šutni 10, nasproti Lekarne. Do sedaj je služila kot prostor za zbiranje različnih interesnih skupin. Tam se, recimo, zbirajo Štajnovci, zanesenjaški arhitekti, ki so Kamfestu dali čolne. Tam je neutrudna Ivanka Učakar prirejala knjižne čajanke. Prostor je bil logistični center Kamfesta, uporabljali pa smo ga tudi na Veronikinem festivalu in Festivalu narodnih noš. Tam je nastajal elaborat Kamnik - kulturno dvorišče Evrope. In Šutna 10 je odlično odigrala vlogo odskočne deske na naslednjo lokacijo - Šutno 24. Večji prostor je prvi prostor Kulturnega dvorišča Evrope, ki bo namenjen tudi kulturnim prireditvam. Že decembra bomo v njem pripravili večer stand up komedije, sodoben literarni večer, prireditev za otroke, rdeča nit vseh teh prireditev pa bo sodelovanje domačih ustvarjalcev, bodisi v vlogi gostitelja, predizvajalca ali gosta. Tudi informacijski biro KDPM se seli na Sutno 24, Šutna 10 pa ostaja toplo zavetje različnih posameznikov in skupin, ki ustvarjalno pomagajo k razvoju Kamnika kot modernega kulturnega središča v najlepši možni stari preobleki. Več o tem tudi na www.kdpm.org. o prireditvah pa v Napovedniku in Prireditveniku. Smernice razvoja našega mesta nedvomno vodijo v smer kreativnosti in možnosti za vse, ki jim ni vseeno, v kakšnem mestu živimo. Vabljeni torej na Šutno. Kar tako, mimogrede. Za KDPM Goran Završnik Glasbena šola Kamnik Kajuhova pot 1 1 ŽELI SVOJIM UČENCEM, NJIHOVIM STARŠEM IN VSEM Kamničanom vesele božične PRAZNIKE. Tudi novo leto naj bo SREČNO IN BOGATO Z GLASBO! RAČUNOVODSKE STORITVE za družbe, s.p. in društva PRVI MESEC BREZPLAČNO MIBOS d.o.o. e-mail: mibos@volja.net | Zikova ul. 4, Kamnik________________tel.: 01/831-45-15, 031/305-4511 Kamnik gostil simpozij o Juriju Japlju V Frančiškanskem samostanu v Kamniku je 3. in 4. decembra potekal dvodnevni simpozij, posvečen jezikoslovcu, pesniku in prevajalcu Juriju Japlju, ki je konec 18. stoletja s svojim delom doprinesel veliko k razvoju slovenskega knjižnega jezika. Simpozij, ki sta ga pripravila Društvo sv. Jakob iz Kamnika ter Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, je bil usmerjen v predstavitev del in spoznanj o Juriju Japlju, dobi, v kateri je živel in ustvarjal, ter njegove vplive na poznejše rodove, tudi današnje. V uvodu so nekaj besed spregovorili prof. Marjeta Humar, predsednica društva sv. Jakob, dr. Marko Snoj, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, pater Pashal Gorjup, gvardijan Frančiškanskega samostana Kamnik ter Brane Golubovič, podžupan Občine Kamnik, ki je simpozij tudi finančno podprla. Ta je v svojem govoru poudaril pomembno vlogo Jurija Japlja, ki se je v Kamniku rodil in tu preživljal svoja otroška leta. »Jurij Japelj je svoj prispevek k današnji samostojnosti dal s peresom in papirjem ter tako močno prispeval k razvoju slovenskega knjižnega jezika ter s tem tudi k naši današnji samostojnosti, saj bi brez svojega jezika danes težko imeli svojo državo in bili enakopravni del Evropskih narodov« je v svojem govoru izpostavil podžupan Golubovič. Simpozij se je začel s predavanjem dr. Matjaža Ambrožiča o cerkvenih razmerah v Japljevem času ter nadaljeval s predavanjem dr. Andreje Eržen o jezikovnih razmerah tistega časa. Simpozij se je zaključil slavnostno - v Frančiškanski cerkvi je potekal spominski koncert s Haydnovo mašo, katere besedilo je poslovenil Jurij Japelj, ter pesmimi Frančiška Mihaela Paglovca. Slušno skupnosti Vesele božične pravnike O, in Srečno novo leto' 4 bistriti 1910 Rotary club Kamnik > KROVSTVO KLEPARSTVO 041/654-288 031/654-288 - izdelava obrob vseh vrst - montaža strešnih oken - licenčni partner: Trimo, Esal, Bramac in ostalih kritin - termo izolacije, hidroizolacije ravnih streh - postavljanje in obnova ostrešij - storitve z bagrom in dvigalom Palfinger Resnik s.p. EVOzi in storitve 051/654-288 resnik.sp@siol.net Črni vrh 5 Laze v Tuhinju Vesel božič, novo leto 2010 pa naj bo srečno in uspešno! Odmev uspešno na regijskem tekmovanju Po zelo uspešnem oktobrskem gostovanju na Poljskem smo pevci mešanega pevskega zbora Odmev zabeležili še en uspešen nastop. Udeležili smo se regijskega tekmovanja odraslih pevskih zborov, ki je tokrat potekalo v prenovljenem in zelo akustičnem Sokolskem domu v Škofji Loki. Na tem tekmovanju sodelujejo najboljši zbori iz posameznih gorenjskih občin. Mi smo se uvrstili z uspešnim nastopom na letošnji reviji pevskih zborov občin Kamnik in Komenda. Vsak zbor se je predstavil s štirimi skladbami, ki jih je ocenjevala strokovna žirija v sestavi: Ambrož Čopi, Danica Pirečnik in VValter lo Nigro. Nastopilo je sedem mešanih zborov, dva ženska in moški zbor. Žirija je najbolje ocenila ženski zbor Grudnove šmikle iz Selc, ki so prejele zavidljivih 90 točk. Zbor vodi Marjeta Naglič, ki je v lanski sezoni tudi prehodno prevzela taktirko Cantemusa. Naš zbor Odmev se je s 85,3 točkami uvrstil na 2. mesto, 3. mesto je osvojil Domžalski komorni zbor z zborovodjo Fernandom Mejijasom s 85 točkami. Zlato priznanje so osvojili še trije zbori: Komorni zbor Limbar Moravče pod taktirko Tomaža Pirnata, APZ France Prešeren Kranj, ki ga vodi Primož Kerštanj, in ženski pevski zbor Dupljanke pod vodstvom Katje Klančnik Jelenc. Naša zborovodkinja prof. Ana Smrtnik je dobila še posebno priznanje za najboljšo zborovodkinjo mešanih zborov. Poleg omenjene nagrade smo Odmevovci prejeli še nagrado za najbolje izvedeno sodobno skladbo - mojstrovino Damjana Močnika Christus es natus. Bravo Aha! Radi te imamo. Vsa ta imena v zborovski glasbi veliko pomenijo, zato smo bili nad rezultati resnično navdušeni. Ker se želimo udeležiti tudi tekmovanja na državni ravni v Mariboru, nam je to izhodišče dobra motivacija za nadaljnje delo. Je pa svoje naredila izjemna akustika dvorane, o kateri lahko kamniški pevski zbori samo sanjamo. Za nami je uspešna jesen, a pripravljamo še redni letni koncert, ki bo to nedeljo, 20. decembra, ob 17. uri v dvorani nad Kavarno Veronika v Kamniku. Program koncerta tokrat ni namenjen strogi žiriji, pač pa publiki, ki uživa v lepem petju. MARINA KOŽELJ RAZSTAVA ROČNO IZDELANIH VOŠČILNIC V ŠOLI IDEJ V ponedeljek, 30. novembra, je v Šoli Idej potekala otvoritev razstave ročno izdelanih voščjlnic, ki jih razstavlja Metka Bizjak, učiteljica tehniškega pouka na OŠ Frana Albrehta. Leta in leta je zbirala in urejala novoletne voščilnice, ki so jih izdelali učenci pri tehniškem pouku. Skupaj z Natašo Makovec, lastnico Šole Idej, sta zasnovali in uredili razstavo, ki je na ogled še do 21. decembra. Odprtja razstave so se udeležili Metkini prijatelji, sodelavci, nekdanji sodelavci, ravnatelj OŠ Frana Albrehta Rafko Lah in drugi, ki iščejo ideje za svoje voščilnice. Metka Bizjak je izjemna oseba, ki je že od nekdaj ustvarjalna in polna idej. Učenci jo imamo radi, ker nam s prisrčnimi pohvalami poveča motivacijo. Pogosti stavek, s katerim motivira učence, je »Ful je dobr«. Iz preproste stvari zna ustvariti nekaj lepega. Priljubljena je tudi med učitelji, ker v zbornico prinese sproščenost in pozitivno energijo. Njena sproščenost in ustvarjalnost se pokažeta tudi v njenih delih in zamislih. Učenci OŠ Frana Albrehta so z učiteljico Mirto Vrhovnik pripravili krajšo kulturno prireditev ob odprtju razstave. Mirta Vrhovnik je z nekaj besedami opisala svojo sodelavko Metko. Zala Vrabec in Janja Kepec sta zaigrali na prečno flavto, Kaja Cajhen na violino, Blaž Benkovič je zapel Metkino najljubšo pesem Edelvveiss, Špela Hribar in Patricija Lozančič pa sta povezovali program. Oglejte si razstavo in kdo ve, mogoče dobite odlično zamisel za novoletne voščilnice. Nina Perhavec in Kaja Cajhen V Šoli Idej na Šutni je še do 21. decembra na ogled razstava ročno izdelanih voščilnic, ki jih razstavlja Metka Bizjak (na sliki skrajno levo), učiteljica tehniškega pouka na OS Frana Albrehta. Leta in leta je zbirala in urejala novoletne voščilnice, ki so jih izdelali učenci pri tehniškem pouku. C ; ~ ; a Ljubljanska 45/b, 1241 Kamnik tel.: 839 45 87, fax: 839 45 88 e-mall: isp@slol.net, www.isp.sl • projektiranje, inženiring, zastopstva • plinske napeljave, ogrevanje, vodovod, prezračevanje, klimatizacija • protipožarni sistemi limo vam vesel božič in rečno novo leto 20io^ Srečno in uspešno 2010! MFC m * Lltostrojska 44b, Ljubljana www.mfc~2.si Tel: +386 (0) 1 51 30 500 Tel:+386 (0) 1 51 30 525 Moste pri Komendi Domžale - Srednje Jarše. Kamnik - Mali grad. 3 ss Domžale - Miklošičeva. - Zeleni gozdiček. 2 ss, 1.5 ss. 1.03.2. nad., duplex. 109,1 m2 stan. 4 ss. 84,3 m2.1. 76. 48.62 m2.1.08, 1. nad.. J-lega. 29.1 m2 neto stan. površine. 1.03,3. nad.. adapt. 1.09. pritličje, oprema po dogovoru. JJe- površine, balkon 9,7 m2, terasa 15 m2, individualni balkon 7.2 m2. JV-lega. ga. shramba, pm v garaži, opremljeno, individualni števci, shramba 5 m2. vsi priključki, shramba, individualni števci, dvigalo, števci, shramba. 2 lastni- pm v garaži, dvigalo. nova kuhinja, prazno in ZK urejeno, prodamo. ška pm. vpisano v ZK. vpisano v ZK. prodamo, takoj vseljivo, prodamo. Cena: 125.500 EUR prodamo. Cena: 196.000 EUR Cena: 155.000 EUR Cena: 97.000 EUR | Veseli srečno 2010! 9 9 Matična knjižnica Kamnika«,tvoj«, 60 je^ Ob novem letu se zahvaljujemo vsem, ki ste se z nami veselili 60-Ietnice knjižnice. Vsem našim sodelavcem, uporabnikom, članom, bralcem, obiskovalcem in gostom v novem letu želimo zdravje, zadovljstvo, blaginjo, dobro branje in hiter dostop do informacij. Vabimo vas, da postanete naši člani in se vpišete v knjižnico. mmm * Digitalna razstava starih kamniških razglednic na http://www.kam.sik.si/tabid/136/Default.aspx Gradnja nove šole v Kamniku leta 1940 - fotografija, ki bo ob gradnji nove šole Toma Brejca še kako aktualna za pogled nekoč in danes. snetkov na steklenih ploščah v obdobju od leta 1900 do 1930 in prek osem tisoč posnetkov na filmih v obdobju "od leta 1937 do 1940. Poleg tega so ohranjene še nekatere izdelane fotografije v obdobju od leta 1931 do leta 1937, katerih negativi niso ohranjeni. »S tako ohranjeno dokumentacijo, ki jo dopolnjujejo spominski zapisi in koledarji, se brez težav znajdemo v množici posnetkov, ki označujejo prostor in čas, s pogosto dodanim komentarjem Petra Nagliča pa še dodatno čutimo in prepoznavamo ozračje tiste dobe«, je delo in zapuščino amaterskega fotografa Izkopavanje okostja mamuta v Nevljah leta 1938. Petra Nagliča opisala Torkarjeva. Kot je povedala, so v katalogu in na razstavi zaradi izjemne obsežnosti ohranjenega gradiva predstavili fotografsko gradivo v izboru, predvsem gradivo, ki je vezano na Kamnik in njegovo bližnjo okolico in s čimbolj raznoliko motiviko. Skozi objektiv Petra Nagliča tako odkrivamo poglede na preteklost, ljudi, dogodke in podobe vasi in mest, ki nam doslej niso bili znani, na starosvetnosti, ki jih danes ni več ali pa so popolnoma spremenile svojo podobo. VERA MEJAČ SKOZI OBJEKTIV PETRA NAGLIČA S fotoaparatom je vdihnil trajnost dogodkom svojega časa Letos mineva 170 let od slovesne razglasitve izuma foto- la predvsem družinska ščetarska grafije. Prva leta izumiteljev so pripeljala do razvoja poklicne obrt oziroma podjetje, ki ga je fotografije. V večjih slovenskih mestih so ateljeji nastajali v po očetovi smrti vodil z bratom 50. in 60. letih, v manjših mestih, kot so Kamnik, Idrija, Ra- Karlom. Fotografija je postala dovljica pa v 80. in 90. letih 19. stoletja. V Kamniku je imel po- dejavnost, ki ji je posvetil večino membno mesto atelje Aparnik, ki je od leta 1895 deloval skoraj prostega časa. Pravzaprav je pre- pol stoletja. Osemdeseta in devetdeseta leta 19. stoletja so bila segal meje ljubiteljskega fotogra-pomembna v svetu fotografije tudi zato, ker se je fotografija fa, saj je imel doma urejen atelje začela uveljavljati tudi med amaterji, ne samo med poklicni- in temnico, razvijal je fotografije, mi fotografi. Med prvimi fotografi amaterji je tudi Kamničan jih lepil na karton in tudi proda-Josip N. Sadnikar. jal, čeprav je bilo to postranske- ga pomena. Predvsem je bil vse življenje navdušen fotograf, od zgodnje mladosti, ko je snemal še na steklene plošče, pa do smrti. S svojim delom je ustvaril neprecenljiv zaklad dokumentov svojega časa. Dogodkom svojega časa, pomembnim in manj pomembnim, je s fotoaparatom vdihnil trajnost in jih ohranil naslednjim rodovom. Dosledno jih je evidentiral in dokumentiral. Med fotografijami najdemo številne izjemne posnetke ljudskih običajev, vsakdanja opravila kmečkih ljudi, ljudskih posebnežev, družinske slike, društveno in gospodarsko življenje v Šmarci in Kamniku, številne Dediščino Petra Nagliča, tudi razstavljene fotografije, predmete in novogradnje, dogodke opremo, je ohranil njegov vnuk Matjaž Šporar, ob njem sestra Alenka »Njegova fotografska zapuščina Ogorevc in direktorica kamniškega muzeja mag. Zora Torkar. Zadaj je odlično ohranjena, vzorno dati-razstavljeni fotografiji iz leta 1910 z naslovoma Shod katoliških društev rana in popisana, kar je naredil že v kamniškem zdravilišču in kopališču Kurhaus ter Udeleženke gospo- $am Peter Naglič, in je v družin-dinjskega tečaja v Šmarci. Ob odprtju razstave so večer polepšali učenci Glasbene šole Kamnik pod vodstvom prof. Andreje Humar. Z leve: Jaka Mandič, Janja Kepec, prof. Andreja Humar, Klara Novak in Zala Vrabec. Izjemno bogato ter odlično ohranjeno in datirano fotografsko zapuščino pa je zapustil amaterski fotograf Peter Naglič iz Šmarce. Njegov vnuk Matjaž Šporar jo je našel na domačem podstrešju, jo ohranil, del fotografij in nekaj fotografske opreme pa je prvič na ogled na razstavi v Medobčinskem muzeju Kamnik na gradu Zaprice. Ob odprtju nadvse zanimive razstave 24. novembra je direktorica kamniškega muzeja mag. Zora Torkar predstavila življenje in ustvarjalnost Petra Nagliča, 'predvsem pa njegovo bogato fotografsko zapuščino, katere izbor je na ogled v muzeju vse do maja prihodnjega leta. Peter Naglič (1883-1959) je od prvih posnetkov po letu 1900 do smrti posnel izjemno veliko število fotografij. Bil je amaterski fotograf, zaslužek mu je prinaša- Peter Naglič v svojem ateljeju. ski lasti. V popisih prepoznamo njegovo natančnost in vestnost, kajti vse steklene plošče so oštevilčene in shranjene v škatlah, prav tako so oštevilčeni posnetki na posameznih filmih. Celotna zbirka ohranjenega originalnega gradiva obsega prek osemsto po- www.volkswagen.si Ne spreglejte ugodne priložnosti in prihranite do 3.000 EUR. Ponudba velja za različne modele vozil Volkswagen. Obiščite nas in si izberite svoj Volkswagen. Kombinirana poraba goriva: 4,1 - 9,31/100 km. Emisije C02:107-244 g/km. Višina prihranka je odvisna od modela vozila. Število vozil na zalogi je omejeno. Akcija traja do odprodaje zalog oz. do 31.1.2010. Avto Debevc Mengeš, Gorenjska c. 13, 01/72 30 330 Trzin, Ljubljanska c. 17, 01/56 42 388 'ŽCo/e&tčv 'Debevc feCt v&iet dogič. čet i rečeto etouo četa 20/01 www.pun-nepremicnine.si 8 18. december 2009 L Vrnite življenje na Šutno Kamniška Šutna zagotovo velja za eno najlepših ulic ne le med slovenskimi, temveč tudi med drugimi evropskimi srednjeveškimi mesti. Preprosto: je ljubka in ravno prav dolga. Rekel bi, da je tudi dovolj čista in prijazna. Le tako prazna, brez življenja je. To ni nič novega, bo dejal marsikdo, ki je morda že naveličan razprav o Šutni, ki je že večkrat nudila svojo filmsko kuliso številnim režiserjem in snemalcem. Z malo truda bi lahko v relativno kratkem času spremenili marsikaj in Šutni počasi vrnili življenje. Saj ni vse v tem, da je treba starodavno ulico odpreti za promet. To je v primeru mojega razmišljanja na drugem mestu, saj razmišljam o Šutni pod prometnimi pogoji, kakršni trenutno veljajo. Torej, z vprašanjem o odprtju ali neodprtju ni treba spet razburjati občinskih svetnikov ali občinske uprave, kaj šele stanovalcev, ki uživajo relativni mir. Šutni je treba dati predvsem vsebino. To seveda ne pomeni, da je treba vse, poslovni dejavnosti namenjene prostore, spremeniti v bifeje, bistroje, picerije ali gostilne. Gostinskih lokalov na Šutni je ravno prav. Na občini, tam na Glavnem trgu 24, je zagotovo kar nekaj ljudi, ki jim ne bi smelo biti vseeno, kaj se dogaja na Šutni. Končno bi tudi v uradu župana ali pa celo na Agenciji za turizem in podjetništvo našli koga, ki bi ga moralo za Šutno vsaj malo skrbeti, da jim ne bi tik pred njihovimi očmi povsem propadla. Da ne bi poslušali samo očitkov, kako preprosto in lahko je kritizirati, mi prihaja na misel kar nekaj idej, kako rešiti in zbuditi spečo kraljično. Torej, naj začnem: na levi in desni strani Šutneje natanko toliko in toliko lokalov, trgovin in drugih poslovnih prostorov. Menim, da ne_bi smel biti problem, da bi najprej naredili natančno analizo o stanju na Šutni. To pomeni, da bi morali do podrobnosti popisati trenutno ponudbo v odprtih lokalih, ob tem pa še ugotoviti, kdo so lastniki ostalih, torej zaprtih lokalov, kako veliki so ti lokali, kakšno najemnino bi lastniki zahtevali in podobno. Morda bi skušali tudi ugotoviti, za kakšno dejavnost so prav ti lastniki lokalov pripravljeni le-te oddati morebitnim novim najemnikom. Ko bi tako dobili kolikor toliko natančno sliko o stanju na Šutni, bi seveda morali pripraviti oceno, kaj Kamnik poleg slaščičarne, lekarne, cvetličarne in nekaj trgovin s čevlji sploh potrebuje. Torej, katere trgovine, gostinske lokale in delavnice bi umestili na Šutno, da bi dobili novo in svežo ponudbo. Ulica bi tako lahko kar naenkrat postala zanimiva, privlačna. In končno tudi obiskana. Pogrešam torej pobudo, bolje rečeno pobudnika, ki bi sklical lastnike odprtih in zaprtih lokalov, najemnike in tiste, ki bi to lahko tudi postali. Slovenci še kako dobro poznamo peš cone v sosednjih mestih, kot sta na primer Celovec in Trst. Tam prav nihče ne tarna, da do trgovine ni prišel z avtomobilom. Prišel je peš, ker bo prav tam našel tisto, kar išče. Pa še nekaj: ponudba trgovine se ne odvija samo v njeni notranjosti, temveč tudi na ulici. To je torej tisti magnet, zaradi katerega je podoba ulice živa, pisana. Če bi na kamniški Šutni lokale napolnili s kar najbolj raznoliko vsebino, bi se zagotovo radi pomudili na taki ulici, si kaj pogledali in končno tudi kupili. Ob taki uresničitvi moje zamisli bi morala biti Občina po svoje radodarna. Odpovedati bi se morala sicer skromnemu zaslužku na račun oddaje občinske zemlje pred lokali. Marsikaj pogrešam v Kamniku. Pa ne le jaz. Stara teta rada veze prtičke, pa nikjer ne dobi pravega blaga in sukanca. Sin tarna, da mora za vsako računalniško malenkost v Ljubljano, pa izgubi veliko časa in denarja. Žena rada bere knjige, še posebej tiste, ki so namenjene alternativnemu zdravju, pa jih dobi samo v beli prestolnici. Šutna ima še eno posebnost, to je Maistrovo rojstno hišo. Tudi tega dejstva ne gre prezreti, ko razmišljam o speči kraljični. Naj se končno že zmenijo, kaj bo v njej, saj je gradiva o pesniku in generalu veliko, fotografij tudi. Imamo Medobčinski muzej, za katerega sem prepričan, da bi znal pripraviti primerno vsebino. Tu pa sta Cerkev in vojska. Morda pa bi namesto kakšne patrije denar namenili tudi v spomin generalu, ki ima ogromne zasluge, da smo to, kar smo in kar imamo danes. Častimo ga že, podeljujemo priznanja, imamo Maistrov spomenik, ulico in most, pa še srednješolski center, zato je skrajni čas, da se tudi v zvezi z njegovo rojstno hišo končno nekaj premakne z mrtve točke. Mislim, da nam pri problemu Šutne in Maistrove rojstne hiše primanjkuje dialoga, odkritega pogovora in odprtih kart, predvsem pa ciljev, ki sem jih naštel. MIHAEL RESNIK PISMA, MNENJA, ODMEVI Davki po slovensko Spoštovani gospod Robert Ko-kotec, v članku z naslovom Davki po slovensko ste se razpisali o tako imenovanih prisilnih članstvih v raznih zbornicah in združenjih. Kot primer ste izpostavili obvezno članstvo v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (v nadaljevanju OZS), ki po vašem mnenju članarino zaračunava samo nekaterim pravnim subjektom, s tem pa krši ustavo, ki zagotavlja enakost pred zakoni. Kot ste pravilno zapisali, je članarina v OZS obvezna dajatev, predpisana s strani države. Obrtni zakon namreč določa, da morajo biti podjetja, ki opravljajo obrtno ali obrti podobno dejavnost, člani OZS, ki plačujejo članarino, da s tem omogočijo izvajanje z zakonom določene dejavnosti OZS. Članarino zara- čunavamo vsem svojim članom, ne le nekaterim pravnim subjektom, kot trdite vi. Nadaljujete, da pravni subjekti razen članstva, za katerega plačujete članarino v raznih zbornicah, nimate nič. Ker v svojem pismu kažete precejšnje nepoznavanje dejanskih razmer, bi vam radi predstavili nekaj dejstev. OZS je oseba javnega prava, organizirana po obrtnem zakonu, in hkrati stanovska organizacija, ki je nastala po volji članov, da bi jih zastopala pred državo in t.i. velikim gospodarstvom. Obrt in najmanjše gospodarske subjekte že leta uspešno zastopamo, v zadnjem času pa nam je skupaj z našimi člani med drugim uspelo zagotoviti investicijske davčne olajšave za opremo, tovorna motorna vozila in avtobuse (naši člani so za leto 2008 uveljavili več kot 50 ju C: Nova Slovenija IV mCm Krščanska ljudska stranka Za božične praznike vam želimo družinskega miru, ki naj vam odpira vrata v srečno in zdravo leto 2010. čestitamo ob dnevu samostojnosti in enotnosti. OBRAČUN LETA Globoko smo že zakorakali v veseli december, pred nami je le še nekaj dni in kmalu bomo nazdravili novemu letu 2010 ter potegnili črto pod letom 2009. Pregledal sem arhivske izvode Kamniškega občana in ugotavljal, katera vprašanja so nas v preteklih dvanajstih mesecih najbolj razvnemala na sejah kamniškega občinskega sveta. Začetek leta je bil v znamenju gospodarske krize, ki se ji nismo izognili niti v Kamniku. Ali so bili dogodki v Svilanitu in KIK-u posledica gospodarske krize ali pa je bila gospodarska kriza izkoriščena za doseganje drugih ciljev prepuščam v presojo vsakemu bralcu posebej. Občina Kamnik se je odzvala na krizo s povečanjem sredstev za socialne pomoči, s čimer je ublažila posledice, ne pa tudi vzrokov za socialne stiske občanov. Brezposelnim občanom bi danes najbolj pomagali, če bi občina že v sredini devetdesetih let, po vzoru nekaterih drugih občin, pristopila k iz- gradnji modernih poslovno-obrtnih con, v katere bi z ugodnimi pogoji pri najemu prostora ali objekta privabili investitorje (podjetnike), ki bi danes lahko zaposlili odpuščene delavce. Župan je bil najbrž zaslepljen nad mogočnostjo nekdanjih kamniških socialističnih gigantov, zato ni izkoristil vseh možnosti, ki jih je imel za prestrukturiranje kamniškega gospodarstva. V začetku letošnjega leta, ko nas je narava bogato obdarila s snegom, je še vse kazalo, da se Velika planina pobira. Ponudba je bila solidna, obisk pa tudi zadovoljiv. Zalomilo se je maja, tik pred glavno sezono, ko je inšpektor za žičnice odredil zaustavitev gondole. Gondola je znova začela voziti šele konec avgusta. Vmes je bila sklicana seja občinskega sveta, na kateri smo obširno obravnavali problematiko Velike planine. Župan in tedanje vodstvo družbe Velika planina - Zaklad narave so dajali vtis uigrane ekipe, zagotavljali so, da imajo idejo, kako Veliko planino spraviti iz rdečih številk. Resnica se je pokazala že jeseni, ko je med županom in vodstvom družbe počilo. Vodstvo družbe je župana obtožilo, da jim ni zagotovil pogojev za normalno delo, župan pa jim je vrnil z obtožbo o nekooperativnosti. Novembra je bil občinski svet postavljen pred dejstvo, da bo šla družba v stečaj, če ji ne zagotovi 65.000 €. Najbrž je odveč omeniti, da se to dogaja leto za letom. Ker Velika planina nima jasne razvojne vizije, za občinski proračun še naprej ostaja jama brez dna. Podobno kot Velika planina, so tudi kamniški vrtci še en izmed nikoli rešenih problemov. Tudi letos je pred vrati vrtca ostalo več sto otrok. Nezadovoljni starši so z okrog 1000 zbranimi podpisi naredili premik naprej. Znova pa preseneča nenavaden kamniški pristop pri reševanju problemov. Medtem, ko so se v Škofji Loki, Komendi in drugih občinah pomanjkanja prostora lotili z montažnimi (mobilnimi) vrtci, ki so hitra in cenovno ugodna rešitev (nad njimi se navdušujem tudi sam), v Kamniku problem rešujemo z 20-letnim najemom zasebne hiše z letno najemnino okrog 100.000 €, poleg tega bo občina vložila še 300.000 € v opremo (nekateri opozarjajo tudi na problem prometne ureditve ob vrtcu). Več ljudi mi je že reklo, da bi bili za 100.000 € letno pripravljeni odstopiti svojo hišo za potrebe vrtca. Zmanjkalo mi je prostora, da bi podrobneje opisal županovo in Zidarjevo veselje ob polaganju temeljnega kamna za večmilijonsko povezovalno cesto. Žalostno je, da vodilni na občini še vedno vztrajajo, da se je tovorni promet v Tuhinjski dolini bistveno zmanjšal, čeprav vsi vemo, da ni tako. Povsem svoja zgodba je tudi izgradnja novih šol. Več o tem v prihodnjem letu 2010, v katerem upam, da bo kamniška oblast od časa do časa zmogla prisluhniti tudi argumentom opozicije in civilne družbe ter tako tudi v praksi udejanjila parolo o konsenzualni politiki. Obilo zdravja, sreče in veselja želim županu, koaliciji, opoziciji in seveda vsem Vam. Srečno! MATEJ TONIN Zmaga kapitala nad zdravim razumom Zadnja seja Občinskega sveta nam je postregla s kar nekaj zanimivimi temami. Na začetku je bilo videti, da bo seja prav prijetna, na koncu pa smo imeli pri glavni točki precej nasprotna stališča. Glavna tema je bil zazidalni načrt Titan - Svit, ki je bil že večkrat tema sedanjega Občinskega sveta. Ko je g. župan prvič predlagal omenjeni zazidalni načrt, je bil tako slab, da bi zaradi njega moralo eno izmed večjih podjetij na tem terenu zapreti svoja vrata. Takrat je med svetniki prevladalo mnenje, da tak načrt ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Župan je od svojih služb zahteval, da morajo za naslednje obravnave dobiti soglasje vseh lastnikov delavnic na tem področju.,To je zelo pohvalna poteza in mnenja sem, da bi tako moralo biti tudi v bodoče pri vseh naslednjih spremembah prostorskih aktov. Do sedaj, na žalost, tak sistem ni bil stalna praksa. V nadaljevanju so strokovne službe upoštevale zahteve lastnikov podjetij in zaradi tega so dobili tudi njihova soglasja. S takim spremenjenim predlogom je g. župan ponovno prišel pred občinski svet. Takrat je večina svetnikov izrazila svoje zadovoljstvo, nekateri pa smo imeli pomisleke zaradi novih stanovanjskih objektov v predelu, ki naj bi bil namenjen podjetništvu in obrti. Na žalost predlagatelj ni upošteval naših predlogov in je stanovanjske objekte spremenil v poslovno - stanovanjske objekte. Na sami seji smo na mizo dobili tudi dva amandmaja, ki sta prepovedovala gradnjo stanovanjskih objektov na obrtno podjetniški coni. Seveda smo v naši stranki oba amandmaja zelo podpirali. Veseli smo bili, da je tudi g. župan podpiral oba amandmaja. Ponavadi je tako, da če župan podpira neko zadevo, ima za to zagotovljeno tudi precejšnje število glasov svetnikov svoje liste in svoje koalicije. Tokrat pa se je zgodilo prvič, da je g. župan določeno stvar podpiral (kot smo kasneje videli je bila podpora samo na papirju), ni pa za to dobil niti enega glasu svoje liste in svetnikov svoje koalicije. To za moje pojme kaže na hudo županovo dvoličnost. Ne vem tudi, kaj je prepričalo županove svetnike, da so glasovali proti županovi želji. Verjetno pa to tudi ni bila županova želja ampak samo farsa za okolico. Možno pa je, da so med samo sejo prišli določeni novi in dovolj veliki argumenti s strani kapitala, ki so spremenili mnenje večine v našem svetu. Verjetno ne bomo nikoli zvedeli. Argument stranke LDS za podporo predlaganim rešitvam je bil, da če smo že do sedaj delali neumnosti, pa jih delajmo še naprej. To seveda lahko rečejo samo strankarski prijatelji nekoga, ki bi rad pozidal še preostanek Kamnika. Upam, da se boste Kamničani takim norim idejam uprli. Če pa si želite še več problemov z vrtci in šolami, bo drugo leto možnost izbrati med sedanjimi strankami in listami, ki tvorijo koalicijo. Na vsak način moram povedati, zakaj v SDS nasprotujemo, da se na področjih, ki so namenjena poslovnim conam, gradi stanovanjske objekte. Vedeti moramo, da bodo na mejah sedanje cone zgrajene protihrupne ograje, v sami coni pa takih ograj ne bo. Zato bodo ti novi priseljenci hrup povzročali drug drugemu in obstaja možnost, da se bo namesto dobrososedskih odnosov prej ali slej razvilo sovraštvo. Zakaj torej uzakoniti možnost, da se bodo sosedje med seboj kregali? Tega svojim someščanom res ne bi smeli privoščiti. Ker se s predlogom poslovno -stanovanjskih hiš v obrtni coni ne strinjamo, nas je g. župan okarakte-riziral kot nasprotnike podjetništva. To je seveda demagoško, cinično in nesramno. Mi seveda podpiramo tisti del projekta, ki se nanaša na podjetniško cono. Tisti del, ki pa bo prej kot slej povod za kreg, pa je za nas nesprejemljiv. Kreganje in razprtije pa so zgleda v domeni g. župana. Zadnja tema je bila seznanitev Občinskega sveta s stanjem drog v naši občini. Imeli smo priliko poslušati več izpovedi in predlogov, kako rešiti res pereč problem. Seveda vsi upamo, da bi Kamnik postal oaza brez drog, kar pa je v betonski džungli, ki je nastala pod sedanjim županom, morda kar nekoliko pre-optimistično. Upamo pa le lahko. Robert Kokotec, SDS Kamnik milijonov evrov olajšav), za nekatere storitvene obrtne dejavnosti, kot so frizerstvo, cvetličarstvo, čiščenje oken in zasebnih gospodinjstev, popravilo koles, čevljev in usnjenih izdelkov, nam je uspelo znižati DDV z 20 na 8,5 odstotkov, zvišati limit za plačilo DDV po plačani realizaciji z 208.000 na 400.000 evrov, skrajšati rok za vračilo preplačanega DDV na 21 dni, kar bo povečalo likvidnost gospodarskih subjektov, doseči vračilo trošarin na pogonsko gorivo, uporabljeno v komercialne namene (prihranek za vsakega prevoznika znaša v povprečju 3.000 evrov), spremeniti obračunavanje akontacije davka in prispevati velik delež pri subvencioniranju polnega delovnega časa ter čakanja na delo. Že več kot desetletje si tudi prizadevamo zmanjšati finančno nedisciplino in v teh težkih kriznih časih je vlada prisluhnila našemu predlogu in pripravila uredbo, s katero bi bili podizvajalci poplačani za opravljeno delo neposredno v roku 30 dni, ki pa jo je žal blokirala gospodarska zbornica. Vse naštete olajšave koristijo tako naši člani kot tudi vsi drugi gospodarski subjekti, ki so ali pa niso včlanjeni v nobeno zbornico. Služba za odnose z javnostmi pri OZS Enakopravnost za vse tudi pri plačevanju najemnin za neprofitna stanovanja Komentar k članku » Deložacije so tudi v Kamniku« v rubriki »Iz poslanske pisarne« na strani 6 v zadnji številki Kamniškega občana z dne 19-11. 2009 Poslanka DZ RS mag. Julijana Bizjak Mlakar v članku med drugim navaja, da bi se posameznik lahko pogosto izognil prisilni izselitvi iz stanovanja, če bi znal sebi v prid uporabiti določbe stanovanjskega zakona ter meni, da je žal pogosto tako, da so občani oškodovani tudi zato, ker ne poznajo zakonov, nihče pa jim pri tem ne svetuje. V zvezi s temi navedbami je potrebno zaradi realne ocene, predvsem pa korektnega prikaza dejanskega stanja na področju deložacij, navesti nekaj dejstev: Občina je na podlagi Zakona o lokalni samoupravi dolžna zagotavljati med drugim tudi neprofitna najemna stanovanja za vse tiste občane, ki so do tega upravičeni. Dejstvo je tudi, da mora vsaka lokalna skupnost s svojim premičnim ali nepremičnim premoženjem ravnati gospodarno in v skladu z veljavnimi predpisi. Materialni predpis, ki določa pravice in obveznosti lokalne skupnosti ter na drugi strani najemnikov občinskih stanovanj, tudi neprofitnih, je stanovanjski zakon, ki podrobno določa obveznosti in pravice, ki izhajajo iz sklenjene najemne pogodbe. V pogodbi za najem stanovanjske enote je med drugim natančno določena obveznost rednega plačevanja najemnine in obratovalnih stroškov. Nepoznavanje določb stanovanjskega zakona s strani najemnika v tem primeru ne more biti razlog njegovega oškodovanja. Plačevanje najemnine je eden temeljnih elementov najemne pogodbe, kar je vsakemu najemniku že ob sklenitvi razmerja znano in povsem razumljivo. V kolikor najemnik neprofitnega stanovanja plačila najemnine ne izvrši v pogodbeno določenem roku, je lokalna skupnost na podlagi stanovanjskega zakona takega neplačnika najprej dolžna opomniti na njegovo zapadlo obveznost, mu postaviti primeren rok za izpolnitev pogodbene obveznosti, ponuditi morda tudi možnost obročnega plačevanja, in ga tudi opozoriti na vse posledice, ki bi ga sicer lahko doletele. V kolikor najemnik zapadlih obveznosti tudi v dodatnem roku, ki je določen v opominu, ne izpolni, je lokalna skupnost skladno z določbami stanovanjskega zakona dolžna vložiti zoper najemnika tožbo na odpoved najemne pogodbe iz krivdnega razloga in izpraznitev predmetnega stanovanja ter plačilo vseh neporavnanih obveznosti. V končni fazi pa na podlagi pravnomočne sodbe sodišča, kot skrajni zakonski ukrep, sledi prisilna izselitev oziroma deložacija. Občina torej v skladu z veljavnimi predpisi ravna v teh primerih tako, kot je njena zakonska dolžnost. Kljub temu pa občina v primeru obstoja utemeljenih okoliščin iz 104. člena stanovanjskega zakona, izključno zaradi želje po pomoči posamezniku, ki bi zaradi izselitve dejansko ostal brez strehe nad glavo, odlaša s prisilno izselitvijo in v sodelovanju z drugimi institucijami išče druge ustrezne rešitve. Vpraksi to pogosto pomeni, da se posamezniku na različne načine omogoči, da izkoristi vse, tudi najmanjše minimalne možnosti, da se deložaciji nekako izogne. Ob tem pa se občina sooča z vprašanjem ali delovati za vsako ceno kot socialna ustanova ali upoštevati zakonske zahteve gospodarnega ravnanja s premoženjem. Vpreteklosti je bilo kar nekaj takšnih primerov, kar v nasprotju z navedbami poslanke, kaže na pravilno usmeritev strokovne službe občine pri izvajanju nalog na področju stanovanjske politike. Vladimir Korošec, direktor občinske uprave Slovenska ljudska stranka V OO SLS Kamnik Vam želimo, da ob božiču doživite notranji mir in svetlobo Betlehemske noči. V letu 2010 naj vas spremljajo sreča, zdravje in uspehi! Čestitke tudi ob dnevu samostojnosti! SDS 9{aj vam bozicm cas prinese veliko veselja in 9{ovo leto SLOVENIJA veliko sreče. na novi poti OO SDS ‘Kamniff mmmmm Kamniški ObČAN PODJETNIŠTVO - ZDRAVSTVO 18. december2009 9 " Vj lili r Poslansko vprašanje je pomembno orodje poslanca Poslanci imamo vsak mesec na seji Državnega zbora priložnost postaviti ministrom dve ustni poslanski vprašanji. Običajno skušamo poslanci koalicije za ljudi pereče probleme reševati v neposrednem stiku z ministri ali z ministrstvi. Če pa to ne gre oziroma zmanjka časa za osebne stike z ministri, so ustna poslanska vprašanja pomembno orodje, da dobimo potrebne odgovore ministrov. Z javno postavljenimi vprašanji se lahko ministrstva in javnost opozori na nerešene probleme. Doslej mi je uspelo na vsaki seji Državnega zbora v celoti izrabiti to poslansko orodje. Ustna poslanska vprašanja sem postavila ministru za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivanu Svetliku, ministru za gospodarstvo dr. Mateju Lahovniku, ministru za finance dr. Francetu Križaniču, ministru za zdravje Borutu Miklavčiču ipd. Največ vprašanj, ki sem jih doslej postavila ministrom, je bilo s področja zdravstva, delovne zakonodaje in delovanja inšpekcijskih služb. To so bila najpogostejša problematična področja, s katerimi sem se srečala pri oblikovanju zakonodajnih rešitev v poslanski skupini ali pri razgovorih z občani in občankami, ki so me obiskali v moji poslanski pisarni. Poslansko vprašanje ministru za okolje in prostor Karlu Erjavcu Nekateri kamniški okoljevarstveniki so me opozorili, da naj pristojne inšpekcijske službe svojega dela ne bi opravljale v skladu s 110. členom Zakona o varstvu okolja (ZVO) - dostop do okoljskih Podatkov. Zato sem na zadnji seji Državnega zbora povprašala ministra za okolje in prostor g. Karla Erjavca naslednje: - ali lahko in na kakšen način zainteresirana javnost pridobi informacije o okoljskih podatkih oseb, ki po njihovem mnenju onesnažujejo zrak ali povzročajo moteči hrup, - kaj lahko zainteresirana javnost stori, kadar meni, da poročila o opravljenih meritvah, ki so bila po- slana občini, ne ustrezajo dejanskemu stanju in - ali je usta-novljena oziroma ali deluje Okoljevarstvena nadzorna služba iz 158. člena ZVO ter kako in kje bi se zainteresirana javnost lahko seznanila z delom te službe. Ker je bil minister na seji Državnega zbora odsoten, mi bo odgovoril v prihodnjih dneh. Podpora zahtevam sindikatov Minister SD za šolstvo dr. Igor Lukšič in poslanca SD smo na novembrskih protestih podprli zahteve sindikatov po dostojni minimalni plači in bili proti nekaterim drastičnim usmeritvam pokojninske in zdravstvene reforme. Tudi Gibanje za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva, katerega ustanovna članica sem, se je pridružilo sindikalnim protestom. Gibanje šteje preko 74.000 članov in članic. Svoje članstvo obvešča o aktivnostih tudi preko spletne strani www.ohranimo-iavno.si. Ministra za zdravje in javnost tekoče seznanja s pomanjkljivostmi nekaterih predlogov zdravstvene reforme in predlaga ustrezne spremembe. Poslanci smo po ustavi poslanci vsega prebivalstva Sodelovanje poslancev s civilno družbo je zaželena oblika delovanja politikov v demokratični družbi, saj lahko le tako v vseh fazah zakonodajnih postopkov pridejo do izraza interesi prebivalstva. V 82. členu ustave je zapisano, da smo poslanci poslanci vsega prebivalstva in neodvisni od navodil. Zagovarjati moramo javni interes in delovati v dobro prebivalstva. To so besede, ki se v naši družbi slišijo kot utopija, ponekod drugod pa so že realnost. Prav je, da se zavedamo, za katere cilje bi si morali v družbi prizadevati. mag. JULIJANA BIZJAK MLAKAR, poslanka DZ RS REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR Poslanska skupina Socialnih demokratov Spoštovane občanke in občani! Želim vam prijetne božične praznike in srečno novo leto 2010. mag. Julijana Bizjak Mlakar, poslanka Vsem občankam in občanom želimo vesel božič ter zdravo, mirno in srečno novo leto 2010 SREČNO 2010 Naj 6o (Božičpraznit^skupnega veselja, ) N Lian samostojnosti in enotnosti praznif^domoCjubja in novo Četo 2010 pot pogumnih kprakov, iskreno žeCimo vsem prebivalcem občine Kjimnif^ LISTA TONETA SMOLNIKARJA LTS fnfVaJ_smo dosegljivi na www.za-kamnlk.sl, lahko nam pl Se te na '°®za-kamnlk.si ali na naslov LTS-za Kamnik, Maistrova 18, 1241 Kamnik. Predelajo do šestdeset ton nerjavečega jekla letno Jože Toni, ki že 25 let uspešno izdeluje gostinsko opremo iz nerjavečega jekla, je letos prejel najvišje priznanje Obrtne zbornice Slovenije, o čemer smo v Kamniškem občanu že pisali. Kljub gospodarski krizi imajo naročil dovolj, težava pa je plačilna nedisciplina, a za pridno delo svoje delavce plača pošteno, pravi Jože Toni. Gostinska oprema Jože Toni s. p. je družinsko podjetje s sedežem v Podgorju in delavnico ob Ljubljanski cesti na Bakovniku, ki ga je pred petindvajsetimi leti zasnoval Jože Toni, v njem pa so danes zaposleni vsi družinski člani. »Že vse od leta 1966 delam v tej panogi, prej sicer v drugih podjetjih, prav letos pa praznujem petindvajsetletnico svoje obrti. Začeli smo v domači garaži, nato smo delavnico zgradili ob hiši v Podgorju, zdaj pa smo v tej Jože Toni in njegov sin Matjaž, ki bo prihodnje leto ob očetovi upokojitvi prevzel vodenje družinskega podjetja. proizvodni hali ob Ljubljanski cesti,« povzame Jože Toni, ki v svojem podjetju skupaj z devetimi zaposlenimi izdeluje točilne in delovne pulte, hladilnike, omarice, police, nape in drugo opremo iz nerjavečega jekla, ki jo pri njih naročajo hoteli, restavracije, gostilne, bolnišnice in druge ustanove. S svojim kakovostnim delom so doslej uspeli pritegniti tudi nekaj premožnih posameznikov. Prav v teh dneh tako opremljajo jahto hrvaškega finančnega mogotca Zepterja. Da je s svojim delom na pravi poti, je dokazal tudi septembra na letošnjem 42. Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, kjer mu je Obrtna zbornica Slovenije, kot edinemu obrtniku podelila Zlati ceh. To najvišje priznanje med obrtniki je prejel za točilni pult iz nerjavečega jekla, Jože Toni v delavnici, kjer letno predelajo do šestdeset ton nerjavečega jekla. ki je namenjen točenju pijač v gostinskih obratih. »Pult je v celoti plod našega lastnega dela in je bil na sejemskem prostoru prava atrakcija. Vsebuje hladilno komoro s steklenimi vrati in predali za lažji pregled nad zalogo pijač in atraktivno LED osvelitev ter nevtralni del s koritom in odcejalnikom«, opisuje Jože Toni, ki je sam zasnoval tudi večino strojev v njihovi delavnici. Gospodarska kriza tudi njim ni prizanesla, a dela je še dovolj. »Če smo prej redno skoraj vsak dan delali nadure, nam je recesija prinesla osemurni delavnik. V recesiji varčevanje na delavcih nikakor ne pride v poštev. Za dobro delo morajo biti tudi pošteno plačani. Moji zaposleni gospodarske krize v bistvu ne občutijo, plač nismo nižali in dela je dovolj, večja težava je plačilna nedisciplina, saj kupci izdelke naročajo, ne da bi za to imeli denar,« pravi Jože Toni, ki bo vodenje podjetja prihodnje leto prepustil svojemu sinu Matjažu, saj se odpravlja v zaslužen pokoj. JASNA PALADIN SLOVO OD AMBULANTE NA LAZAH Ko sva pred sedemnajstimi leti oživila splošno ambulanto na Lazah v Tuhinju, nihče ni razmišljal, da bo bela hiša na griču skozi leta potrebovala zdravljenje in nego. Cas pa je pokazal svoje. Lastnica prostorov ambulante je Krajevna skupnost Tuhinj, kateri sva redno plačevala najemnino. Nujne manjše posege in obnove, da je ambulanta sploh lahko delovala, sva financirala sama. Žal se Krajevna skupnost v preteklih letih na več najinih pobud glede reševanja razmer skorajda ni odzivala. Predvidevava, da denarja za sanacijo nima. Zaradi vsesplošno zaostrenih razmer in zniževanja plačil v zdravstvu tudi midva nisva sposobna vzdrževati, obnoviti in nadgraditi še druge ambulante, poleg osnovne v Kamniku. ZZZS nama namreč sredstva nameni le za eno ambulanto. V beli hiši na griču nas je skozi vsa ta leta kar velikokrat zeblo, ko je odpovedala preko dvajset let stara peč, ki letno pokuri preko 6.000 litrov olja. Centralno kurjavo, vodovodne, električne in telefonske povezave je nujno potrebno v celoti prenoviti. Sanitarije in čakalnica so povsem neustrezne in nedostojne za opravljanje tovrstne dejavnosti. Dostop bolnim in poškodovanim ni prilagojen. Oken v ambulanti že leta ne odpirava, saj zaradi okvar okovja to ni mogoče, poleg tega bi zaradi dotrajanosti okvirjev lahko izpadlo steklo. Vhodna in notranja vrata je potrebno popraviti oziroma menjati. Da objekt ni ustrezno varovan, vedo tudi že vlomilci, ki so imeli otročje lahko delo pri vstopu skozi okno. Sanitarna inšpekcija in strokovni nadzor zdravniške zbornice opozarjata, da delo ambulante v takšnih pogojih ni mogoče. V novem letu prehaja celotno slovensko zdravstvo na nov informacijski sistem, kar pomeni, da ambulanta na Lazah potrebuje v celoti novo računalniško opremo in ustrezno telekomunikacijsko povezavo s svetovnim spletom. V takšnih pogojih s sredstvi, ki jih ZZZS nameni za najini ambulanti v Kamniku, ne moreva kriti potrebnih stroškov še ene lokacije. Tako bova vse najine »Lažne« paciente od začetka leta 2010 sprejela v ambulanti v Kam- 0BM0ČHA 0BRTN0-P0DJETNIŠKA ZBORNICA KAMNIK Vsem našim članom in zaposlenim ter upokojenim obrtnikom želimo lep božič ter sreče, zdravja in poslovnih uspehov v letu 2010! Če še ne veste, kaj bi ob decembrskih praznikih podarili svojim bližnjim ali nemara kar samemu sebi, vam ponujamo pomoč: ZAČETNI TEČAJ ITALIJANŠČINE po sodobnem programu in v majhni skupini Več informacij: Šolski Center Rudolfa Maistra IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Tel.: 01-830-32-28 (začnemo januarja 2010) niku, Novi trg 26a, kjer se bodo lahko telefonsko dogovorili za uro obiska in kjer jim ne bo treba zmrzovati pred vrati, dokler se ne pripeljeta zdravnik in sestra. Tu je tudi laboratorij, EKG, RTG in lekarna.. Na Lazah sva vodila ambulanto štirikrat tedensko. Z leti se število opredeljenih pacientov na Lazah ni zviševalo, temveč jih je celo manj, trenutno vseh skupaj okrog 700. V Kamniku jih imava blizu 4.000. Laboratorijska in vsa ostala diagnostika poteka v Kamniku. Oddaljenost kamniške ambulante ob le dobrih desetih kilometrih in urejenih cestnih povezavah ne bi smela biti več ovira za nikogar, potrebne obiske na domu pa sva in jih bova opravljala tudi v bodoče. Vse zdravstvene kartone iz ambulante na Lazah bova prenesla v Kamnik. Seveda bo za nekatere težje, a tistih, ki v ambulanto na Lazah pridejo peš, je zelo malo, do pet na dan. Gledano v celoti meniva, da bomo z delom na eni lokaciji pridobili vsi, tako pacienti kot midva. Sedanjega predsednika in predstavnike Krajevne skupnosti Tuhinj, župana Občine Kamnik in ustrezne organe Občine Kamnik sva seznanila z nastalim položajem. Sredstev za potrebna prenovitvena dela nima nihče. Podrobneje se bomo o problematiki pogovorili tudi na sestanku s predstavniki vodstev krajevnih skupnosti Tuhinjske doline, ki ga bo v prihodnjih dneh sklical župan občine Kamnik. Za konec želiva povedati še to, da bo misel na belo hišo na griču in »Lažno ambulanto« pri vseh, ki smo kdajkoli delali v njej, prijetna in topla. Damjana Plešnar Cvirn, dr. med. Mag. Dragotin Ahlin, dr. med. V|CIVI Vl.V.U./ Kamnik, Ljubljanska cesta 6 "Jproieki Te'-: oi/83 is015 www-aluprojekt.si, info@aluprojekt.si ALU OKNA IN VRATA ALU ZIMSKI VRTOVI ALU FASADE Strankam in poslovnim partneijem voščimo lep božič ter srečno in uspešno leto, kije pred nami! Ambulanta dr. Ahlina: pon., sreda, petek: dopoldan, torek, četrtek: popoldan Ambulanta dr. Plešnar-Cvimove: torek, četrtek, petek: dopoldan, pon., sreda: popoldan Naročanje na tel. številko: 01 8391 598 OB tej priliki ždiva vsem najinim pacientom sreče v novem letu, vsem »Lažnim« pacientom pa, da Bi se doBro počutili v najinih kamniških ambulantah, kamor jih prisrčno vabiva. Mag. Dragotin Ahlin, dr.med., spec. Damjana Plešnar-Cvim, dr.med, spec. OBVESTILO PACIENTOM DR. AHLINA in DR. PLEŠNAR-CVIRNOVE Kamniku. Novi trg 26a in sicer: Od 1. 1.2010 dalje delava v Miklavž obiskal Kamnik Tudi letos je Kamnik obiskal Miklavž s svojim spremstvom - z angeli in parklji. V soboto, 5. decembra, zvečer se je pod Malim gradom, kjer je bil pripravljen oder, ob mraku zbrala velika množica otrok in staršev. Prireditev se je pričela z nastopom glasnika, ki je oznanil, da se Miklavž bliža Kamniku. Najprej so igralci (otroci in odrasli) Kulturnega društva dr. Franceta Steleta predstavili igrico Oh, ti darovi, ki jo je napisal Franc Juvan. Glavni junak igre je šolar Janez, ki se mu je skozi leto nabralo kar preveč slabih stvari: razbil je tri šipe, dobil slabe ocene pri matematiki ipd., kljub temu pa pričakuje veliko daril: smučke, računalnik, rolerje, zračno puško ... Ker pa slabo vedenje ne more biti poplačano, ga obdarijo parklji z zarjavelim kolesom, z računalom na kroglice ... Janeza, ki so ga parklji zelo prestrašili, je rešil Miklavž. Miklavž je v svojem nagovoru dejal: »Veste, za srečo niso potrebna velika darila, marsikdaj je dovolj prijazen pogled, lepa beseda. Najbolj od vsega pa smo potrebni medsebojnega razumevanja. Otroci, razumite svoje starše, vzgojiteljice v vrtcu in učitelje, da vam želijo dobro, da vam zmeraj ne morejo ustreči, pa tudi potrebno ni. Starši, vzgojitelji in učitelji, z razumevanjem sprejmite, da so otroci včasih nagajivi, tudi preveč zahtevni. Podarimo si to nocoj in vse dni v letu. Spomnite se tudi tistih otrok, ki jim starši letos ne bodo mogli kupiti lepih daril. Podarite jim kaj, kar si želijo. Če pa tega ne morete, jih prijazno sprejmite v svojo družbo. Z medsebojnim razumevanjem in pomočjo drug drugemu bomo prižgali srečo v srcu vseh otrok in odraslih. S to mislijo se poslavljam od vas. Vam otroci, vašim staršem, vsem, ki se trudijo, da vam je lepo v življenju, želim blagoslovljen božič, v novem letu pa naj vas spremljata dobra volja in zadovoljstvo.« Miklavž je otroke obdaril z bonboni in z zgoščenkami otroških pesmi iz produkcije Dream Studia Krt. Igrica je vključevala glasbene in svetlobne efekte, ki pa so bili prilagojeni otrokom. Prireditev je zaokrožil prikaz tradicionalnih Miklavževih daril. Pred banko so bile namreč stojnice, na katerih so Tunjičanke predstavile tipična Miklavževa darila in domače pecivo. Vse to so zastonj delile vsem, ki so se udeležili miklavževanja. Vstop v prihajajoče praznike s skavti Mamutovega stega Žive jaslice po skavtsko in »Kaj ti bo plamen, če srca ni zraven« Vsakotedenska srečanja, jesenski, zimski in poletni tabori, organizacija dobrodelnega in dobro uspelega koncerta Ecce bomo v sodelovanju s komendskimi in homškimi prijatelji, organizacija projekta Zaklad iz zagat, ki je v Kamnik v septembru pripeljal 60 otrok iz vse Slovenije, sodelovanje v vseobčinski čistilni akciji, snemanje dveh filmov in njuna predstavitev v okviru Skavtskega filmskega festivala (en bo v začetku prihodnjega leta predstavljen tudi v Kamniku), izobraževanje in usposabljanje voditeljev na državni ravni, sodelovanje pri državnih projektih, vodenje tabornih šol, je le nekaj iz širokega spektra letošnjih aktivnosti kamniških skavtov in skavtinj Mamutovega stega. Decembrskemu odprtju obnovljenih prostorov, v kar so kamniški skavti vložili veliko časa in truda, sledi akcija Luč miru iz Betlehema. Na videz nekaj majhnega in nič posebnega, a v resnici, v svojem bistvu, nekaj velikega, kar žal nima vsak in kar je za vse! Ta plamen bo v objem Kamničanov na Glavni trg prišel v soboto, 19. decembra, ob 17.45 uri. Po prireditvi ob 18.30 uri pa bodo skavti s svojo mladostno zagnanostjo popestrili prihod Luči miru iz Betlehema v Frančiškanski cerkvi. Na božični večer, ko je vse tako mirno/tiho, prijazno, nam bodo »Prve kamniške žive jaslice« pri otroški polnočnici v Frančiškanski cerkvi ob 18.30 uri in po njej še ob 19.20 uri na dvorišču Frančiškanskega samostana 'približale Jezusovo rojstvo oz. zgodbo z zanimivim naslovom »Hrup vs. Mir = Zgodba človeštva«. O prihajajočem decembrskem dogajanju smo se pogovarjali s Tadejem Vršičem (po skavtsko Športni gams) in Tomijem Tomšičem (Napredni eko sokol). Luč miru iz Betlehema je danes mednarodna decembrska skavtska akcija z namenom širjenja miru, medsebojne povezanosti, strpnosti in sodelovanja med ljudmi. Kako pa se je ta projekt sploh začel, zakaj je skavtski? Projekt Luč miru se je začel v 80. letih v okviru dobrodelnega koncerta v Avstriji, ki ga je organiziral ORF. Namen koncerta je bil zbrati čim več sredstev za pomoč revnim ljudem. Organizatorji prireditve so se spraševali, kaj v zahvalo za nastop na koncertu pokloniti glasbenikom in prišli do idčje, da bi vsem poklonili svečko, na kateri bi bil plamen iz votline Kristusovega rojstva. Res so šli v Betlehem, kjer ogenj gori 365 dni v letu, ga pritaknili na svečko in ga pripeljali na Dunaj. Naslednje leto so pomislili, da bi iz tega lahko nastalo nekaj več. Luč iz Betlehema so povezali s sporočilom o miru in ga v času božiča začeli širiti po vsej državi z namenom, da bi na božični večer plamen gorel v čim več domovih. ORF so ogenj pomagali raznašati skavti. Najprej so bili raznašalci le avstrijski skavti, kasneje pa so se akciji začeli pridruževati skavti iz drugih držav, leta 1991 smo se priključili tudi Slovenci. Betlehemska luč miru v Sloveniji je projekt Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov v sodelovanju z zamejsko skavtsko organizacijo (AGESII), zvezo odraslih skavtov Slovenije (ZBOKSS) in zvezo tabornikov Slovenije (ZTS). Letos 12. decembra bo plamen hkrati razsvetlil Ljubljano, Novo Gorico in Mursko Soboto ter nato že devetnajsto leto zapored slovenske in tudi kamniške domove. Kako in kdaj bo plamen prišel v Kamnik in med Kamničane? Sredi novembra je delegacija skavtov odšla v Betlehem in plamen prinesla na Dunaj, kjer na tretjo adventno nedeljo poteka sprejem Luči miru za skavte iz vse Evrope, nato pa ga ti ponesejo v svoje države. V Sloveniji so letos 13. decembra potekali trije regijski sprejemi, plamen pa je po sprejemu v Ljubljani pripotoval v Kamnik. Kamniški skavti vsako leto pripravimo lokalni sprejem Luči miru, ki je iz leta v leto nekoliko drugačen. O vsebini letošnje prireditve vam lahko zaupamo le to, da bo na sprejemu Luči miru sodelovalo deset Kamničanov, ki so bili letos del delegacije, ki je sprejela »lučko« na Dunaju. S prireditvijo želimo predvsem opozoriti na samo akcijo, radi pa bi tudi, da se ta simboličen, preprost in kratek sprejem čim bolj dotakne ljudi. Skavti Mamutovega steka nato raznesemo plamen po župnijah po vsej občini, pa tudi do župana oz. občinskega sveta, Turistično informacijskega centra, Študentski kluba in Študentskega servisa, v Dom starejših občanov... Glavni namen Luči miru je, da bi prišla in gorela v čim več kamniških domovih. Namenjena je vsem ljudem, ne le verujočim. Luč miru je lahko »izgovor«, da greš do nekoga, na katerega si čez leto malo pozabil, mu s prinešeno »lučko« poveš, da ti nekaj pomeni, da ga imaš rad. Toda akcija Luč miru ni le to, akcija ima tudi dobrodelno noto. Akcija dobi vsako leto nov pomen s konkretno pomočjo izbrani nevladni organizaciji oziroma skupnosti ljudi. V preteklih letih smo na primer pomagali Zavodu Sonček, pet in več članskim družinam v socialnih stiskah, odvisnikom od drog, letos pa je izkupiček akcije namenjen projektom centra Ecce homo. Z nakupom ene izmed 1800 sveč, ki so tokrat prišle v Kamnik, ter drugimi prispevki bomo pomagali pomoči potrebnim ljudem z izkušnjo v zaporu. Tudi letos nam na božični večer, tako kot v preteklih osmih letih, pripravljate »Žive jaslice« oz. uprizoritev Jezusovega rojstva. Kako se pripravljate na predstavo? Smo prvi v Kamniku in bližnji okolici, ki smo začeli z uprizoritvijo živih jaslic, tako da bi se lahko poimenovali »Prve kamniške žive jaslice«. Naš namen je ljudem približati zgodbo Kristusovega rojstva na način, kot si ga predstavljamo mi. Predstavo vedno organiziramo sami, glavni scenarist je kdo od voditeljev oz. otroci, letos je to najstarejša starostna skupina skavtov - Popotniki in popotnice. Pri pripravah na igro, oblikovanju, dopolnjevanju scene, učenju igre, iskanju oblačil in pri sami igri sodeluje celotna skavtska skupina, to je približno 50 skavtov in skavtinj, starih od 8 do 25 let. Običajno v mesecu novembru »pade« vsebinska ideja za Ena sveča, en plamen, en človek in en nasmeh. predstavo, v začetku decembra je koncept scenarija oblikovan. Srečujemo se enkrat na teden, ena sobota pa je namenjena generalki. Kljub pripravam je pri igri vselej prisotna naša pristnost, improvizacija, čuti se, da igramo s srcem, da ni vse naučeno. In kako poteka predstava? Kaj nam lahko zaupate o vsebini letošnje? Predstava je sestavljena iz dela v cerkvi in dela na samostanskem vrtu. Med otroško polnočnico v cerkvi s pomočjo lutk ali dramskih iger uprizorimo zgodbo, ki je prvenstveno namenjena otrokom, po maši pa se dogajanje preseli na prosto. Letošnje žive jaslice z naslovom Hrup vs. Mir = zgodba človeštva bodo zelo zanimive. Popeljali vas bomo skozi prepolno in preživah-no velemesto Betlehem in morda odkrijete, zakaj tam ni bilo prostora za utrujenega popotnika in njegovo nosečo ženo. Nato bomo odšli še na mirne, preproste betlehemske poljane in morda ugotovili, zakaj se je Jezus rodil prav tam. Namignemo lahko še to, da bo na določene momente zelo hrupno, na določene pa zelo mirno. Radi se pohvalimo, da smo imeli zadnji dve leti pravo (živo) sveto družino, Jožefa, Marijo, kot tudi Jezuščka. Upamo, da bo tako tudi letos. In, tudi žive jaslice so namenjene vsem, verujočim in neverujočim! Pogovarjala se je KATJA TROTOŠEK Fotografija: iz arhiva skavtov Mamutovega stega Mekinj sko-nevel j sko miklavževanje ^ /- .• v . i. _«_ i —1„ x c „ u:r Letošnje miklavževanje so pripravili in izvedli: Dominik Krt, Ana Stele, Janez Humar, Janez Leskovec, Matjaž Sedušak, Justin Klanjšek s svojo ekipo, Ciril Rems s svojo ekipo in še mnogi drugi. Organizatorji se zahvaljujejo vsem, ki so opravili nič koliko zastonjskih ur, občini Kamnik za finančno podporo, TIC-u, Komunalnemu podjetju za podporo pri organizaciji, gasilcem, redarjem in dr. Tereziji Ftičar za zagotavljanje varnosti udeležencev. Kamniško miklavževanje zaradi čudovitega prizorišča pod Malim gradom in zavzetih organizatorjev gotovo sodi med najlepša v Sloveniji. Kot mnoge druge je tudi otroke iz neveljske in mekinjske fare v soboto, 5. decembra, obiskal sveti Miklavž. Popoldne tistega Miklavževega večera so se srečali v mekinjskem Domu. Tudi tokrat so mekinjski veroukarji (Ambrož Krt, Aljoša Spruk, Brina Golob, Lucija Pevec, Tajda Kuret, Neža Jerman in Urška Pečevnik) pripravili mikla-vževo igrico. Letošnjo z naslovom »Hvala Bogu in ljudem« je napisal Franc Juvan. V njej so otroci videli kako se godi ne najbolj pridnemu dečku Franciju (Kristijan Sušnik). Ta fantič je zelo slabo ravnal z darili, ki mu jih je prejšnje leto prinesel dobri svetnik. Kaj hitro je raztrgal žogo, prav tako tudi jopico, avtomobilček pa je pokvaril že v dveh dneh. Ni ubogal staršev in tudi molil je med letom bolj malo. Zato mu letos Miklavž ni prinesel malega barvnega televizorja, ki si ga je Franci tako želel. Morda mu ga bo prinesel prihodnje leto, če se bo poboljšal. Za režijo in pripravo igralske ekipe sta tudi letos poskrbeli sestra urš. Sabina in učiteljica Bernarda Rifel. Odlično odrsko osvetlitev in ozvočenje je pripravil Tomo Smolnikar. Priložnostno Miklavževo pesem so zapele pevke mekinjskega cerkvenega otroško-mladinskega zbora pod vodstvom Barbare Pirc. Pevski nastop v igrici je na kitari spremljala Polona Pevec oz. Nataša Pezdir. Uvod v prireditev je s štirimi deklicami, nosilkami sveč: upanje, mir, vera in ljubezen, izvedel Ivo Semprimožnik. Pri pripravi daril za več kot Zaupanje, iskrenost in toplina tudi naša je vrlina. Sreča, prijateljstvo in mir, to naj bo v novem letu vaš okvir. Odmerek poguma, kanček modrosti in obilico družinskega veselja vam želimo in se skupaj z vami teh čarobnih dni veselimo. Pozdrav na kamniški in domžalski konec, kjerkoli ste, naj novo leto uspešno bo za vse. Zavarovalnica Triglav -dobro zavarovanje za mirno spanje. ^ triglav ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D. Miklavž z angelci in vragci ter Franci na samostanskem vrtu v Mekinjah. šestdeset otrok so bile Miklavži v pomoč prostovoljke neveljski Karitas. Da je prireditev dobrt uspela gre zahvala OŠ Mekinje, Kf Mekinje, ŠKD Mekinje ter članotf N.Si in ostalim prostovoljcem ii Mekinj in Nevelj. MILAN WINDSCHNUREf Prihajajo trikraljevski koledniki Tudi letos po Božiču, predvser pa v času od 1. do vključno 6. je nuarja, praznika Svetih treh kraljei nas bodo po domovih obiskali tr kraljevski koledniki. S pesmijo in besedo nam bod< zaželeli mir, srečo in zdravje v nc vem letu 2010. Kot vedno jih bom' z veseljem sprejeli. Ob tem jih bom morda še naprosili, da nam na hiši (stanovanjska) vrata s kredo napiše jo: 20 + G + M + B + 10, po izročil za blagoslov tej hiši v novem letu. Denarne darove, ki jim jih bost po tradiciji darovali, bodo posredi vali ubogim v misijonih in pomo potrebnim tudi v naših krajih. Toplega snidenja z vami se že v< selijo Gašper + Miha + Boltežar. Odbor za oživljanj starih običaje dabor Kamnik Kranjska 3a, Kamnik tel.: 01/831 04 81, 051/399 577 - . 0» ™ 19% popust VSE ZA VAŠ PRIJETE Praznični december med Kamničani Hodim po mestu Novi Praznik, vse je okrašeno, povsod luči, v oknu prve hiše hitro, zelo hitro utripajo rdeče in modre lučke, v oknu druge se lesketa podoba jelenčkov z vozom, na katerem je svetleč napis coca cola, pogledam v trgovino, v njej je polno ljudi, hrup, vsi hitijo, v nakupovalnem vozičku gospa vozi velikega medveda in pralni stroj, nek gospod nosi polno košaro sladkarij. Stopam naprej po ulici in slišim otroka, ki prijatelju pod ogromno okrašeno smreko razlaga, da mu je dobri decembrski mož prinesel krasen avto, smuči in letalsko vozovnico v ZDA. Pridem domov, utrujen prižgem televizor in na ekranu se po ogromnem nabito polnem supermarketu s kotalkami pripelje božiček in mi ponudi gumijast bonbon in zvezdasto čokolado. Ugasnem televizijo, zaprem oči in kmalu, počasi, tiho in mirno že stopam po mestu Stari Praznik. Punčka pripravlja pehar, sveti Miklavž fantku v ročico stisne okusne krhlje, pomarančo in tople nogavice. V družini prižigajo drugo svečko na venčku, otroka z babico in dedkom postavljata jaslice, mama in očka krasita majhno jelko, diši po piškotih, zbrala se je celotna družina, pojejo, z baklami se velika skupina spušča proti cerkvi... Bližje kateremu mestu smo Kamničani? Bližje kateremu mestu ste vi? Smo se prepustili toku moderne družbe ali v sebi vendarle še nosimo tisto staro, tisto pravo? Poglejmo, kaj nam je o prihajajočih praznikih povedalo nekaj naključno vpraša- nih prebivalcev našega mesta. Družina Mrak Pestotnik Naše otroke doma obdaruje Miklavž, v sklopu vrtca in službe pa je organizirano obdarovanje dedka Mraza. Z darili ne pretiravamo, gledamo na to, da so uporabna. V času praznikov doma običajno postavimo jelko in jaslice. Okraske izdelajo otroci sami. S tem poskrbimo za praznično vzdušje. Praznujemo doma, ker so otroci še majhni in je tako najbolj praktično. Družina Golob V naši družini je med dobrimi decembrskimi možmi najbolj izpostavljen Sveti Miklavž. Pri teti Heleni nam kaj prinese božiček, v službi pa otroke obdari dedek Mraz. Ker je Miklavž skromen mož in tako v našo družino prinaša le krhlje in podobne stvari, podobno skromna sta tudi boži- KAMNIŠKE PLANINE, UPODOBLJENE V JASLICAH moža z dodatnim zvonikom ter kapelo Svetega Petra, ki stoji nad cerkvijo. Nova je tudi kapelica iz .Kamniške Bistrice, ki stoji poleg Doma v Kamniški Bistrici in izvira. Na desni strani jaslic lahko na dvignjenem področju vidite Veliko planino s kapelico Marije Snežne, planšarskim stanom ter Preskarjevo bajto. Omeni! bi še apnenici za žganje apna. Vse makete so popolne kopije prvotnih stavb. Urša Lanišek Izdelovalec jaslic Tone Podjed je že tretje leto zapored na dvorišču svoje hiše v Godiču 81 c postavil jaslice, ob katerih vsakemu obiskovalcu zastane dih. Razstavljene jaslice si lahko ogledate vsak dan od 9. do 20. ure do svečnice, 2. februarja. Gospoda Toneta smo povprašali o nastajanju njegovih jaslic. Kje ste dobili idejo za postavitev jaslic? Nikoli prej se nisem ukvarjal s takimi stvarmi, ker enostavno nisem imel časa, ko sem bil v službi. Potem pa sem šel v pokoj in imel prostega časa na pretek. Tako sem začel izdelovati različne izdelke iz lesa, med katerimi je bila prva pastirska bajta z Velike planine, sledil ji je kozolec, ki je značilen za naš okoliš. Izdelovanje figur je postalo moj hobi in pri vsakem izdelku sem se izpopolnjeval. Ideja, da bi postavil jaslice, pa je prišla spotoma. Kako in koliko časa potekajo priprave in postavitev samih jaslic? Izdelava posameznih figur poteka skozi vse leto, postavitev pa se prične mesec dni pred božičnimi prazniki. Pri tem pomaga vsa družina. Prav tako je treba najti material, kot je na primer mah, kamenje, pesek, različno drevje itd. Tega pripeljemo izpod Kamniških planin. Kaj lahko vidimo v jaslicah? Jaslice prikazujejo vznožje Kamniških planin oziroma območje v okolici izvira reke Kamniške Bistrice. Največja in najnovejša pridobitev je cerkev Svetega Pri- PRAZNIČNI DECEMBER V TERMAH SNOVIK! Božičkova akcija PLAČA 1, PLAVATA 2 V času od 18. 12. do 29. 12. boste ob nakupu vstopnice za kopanje drugo vstopnico dobili brezplačno. Ostali popusti ob tem ne veljajo. Podarite svojim najbližjim DARILNE BONE TERM SNOVIK. zadovoljna leto 2010! PRAZNOVANJE PO SLOVENSKO-BOLGARSKO ZA NOVO LETO SE NAZDRAVLJA DVAKRAT! Dr. Aleš Kuhar, slovenski agrarni ekonomist, profesor na Biotehniški fakulteti, raziskovalec ter nekdanji svetovalec ministra za kmetijstvo, že nekaj let živi s svojo ženo bolgarskega rodu dr. Antoaneto Golemanovo v našem mestu, sebe pa vedno bolj označujeta za kamniškega Prekmurca in kamniško Bolgarko, saj ju začetna navdušenost nad življenjem v Kamniku še vedno ni minila. Aleš je obiskoval v našem mestu že srednjo šolo, vendar si ni nikoli predstavljal, da se bo čez vrsto let tu tudi udomačil. V smehu pove, da je veterinar, cepljen z ekonomsko vedo, s srcem pri pedagoškem in raziskovalnem delu ter goreč zagovornik svoje stroke. Skorajda ni dneva, da se ne pojavi v enem od slovenskih medijev, zato je ob aktualni problematiki, s katero se strokovno ukvarja, nas pa vedno bolj obremenjuje, vedno znova idealni sogovornik. Aleš in Antoaneta uspešno združujeta svojo poklicno pot in zasebnost, nenazadnje ju že priimek povezuje s hrano, in Aleš pogosto v smehu nakaže na njuno profesionalno deformacijo, saj o hrani zares veliko razmišljata in se o njej pogovarjata, seveda pa jo z veseljem tudi uživata. Pogovor v njunem krogu lahko pogosto nanese na aktualne teme naše občine in ob nedavno zaključenem srečanju mednarodnih strokovnjakov skupine RuDI v Kamniku seje pogovor s področja agrarne ekonomije ponovno razvnel. Aleš razmišlja tudi o novih razvojnih možnostih Kamnika na področju kmetijstva in živilske industrije. Ideje so razmeroma eno- Kamničan dr. Aleš Kuhar, slovenski agrarni ekonomist, profesor na Biotehniški fakulteti, raziskovalec ter nekdanji svetovalec ministra za kmetijstvo, z ženo bolgarskega rodu dr. Antoaneto Golemanovo. Navdušena sta nad življenjem v Kamniku, sebe pa vedno bolj označujeta za kamniškega Prekmurca in kamniško Bolgarko. Fotografija je z njune letošnje poroke v Zlatogradu (Bolgarija), ko je veselo in izredno gurmansko druščino razvajal kuhar Ivan Zvezdev, v Bolgariji piznana in priljubljen vsaj toliko kot Jamie Oliver v Angliji. Kuhal je odlično, preverjeno! stavne, vendar, žal, na tem področju v Kamniku ne vidi napredka, čeprav je občina na nekaterih drugih področjih pridobivanja evropskih sredstev razmeroma uspešna. Kmetje iz okolice Kamnika bi lahko uspešno razvijali blagovno znamko prehrambnih izdelkov, saj za to obstajajo idealni pogoji. Če so lahko kmetje v Italiji, Franciji, Avstriji prepoznavni po lokalnih živilskih izdelkih, zakaj to ne bi bilo možno pri nas, se sprašuje. Kamnik z okolico ima izredne danosti za živinorejo, vendar primanjkuje ustrezne iniciative, kmetje niso povezani in ne izkazujejo zadostne tržne usmerjenosti, ključno pa je pomanjkanje znanja, pri čemer pogreša jasnejše posredovanje države. Zagotovo bi bil zanimiv cilj, da kmetje namesto izvoza surovega mleka pridelujejo sir, kar je bolj donosno. Take aktivnosti zahtevajo podjetniško miselnost, znanje in pogum, česar pa očitno primanjkuje. Tovrsten pristop zagotavlja večjo donosnost in stabilnost prihodkov za kmete. Po mnenju dr. Kuharja ima Kamnik prav tako dober potencial na področju mesa govedi, ki je že danes zaradi okolja, v katerem kmetje redijo živali, nadpovprečno kvalitetno. To dejstvo bi bilo potrebno sporočiti kupcem in na tej osnovi graditi razvoj. Na tak način prirejeno meso je zagotovo kakovostnejše od tistega, ki izhaja iz industrijske reje. Problem tiči tudi v osveščenosti in zaupanju potrošnika v domačo hrano, do česar pa je prišlo zaradi pasivnosti industrije in države na tem področju ter agresivnega razvoja trgovine. Božič po bolgarski tradiciji, novo leto mednarodno, velika noč po prekmursko Zakonca Kuhar navdušeno pripovedujeta, da je v njuni družini vsak dan praznik, saj je hrana zelo pomemben del vsakdana, ne le med prazniki, ko je osrednji element druženje ob hrani in vinu za mizo. V njunem razmerju se prepletata tradiciji Prekmurja in Bolgarije z mednarodnimi vplivi prijateljev. Odločila sta se, da praznujeta božič po bolgarski tradiciji, novo leto mednarodno, veliko noč po prekmursko. Preprosto. Antoaneta in Aleš za praznike vedno kuhata skupaj, zelo pogosto pa se jima pridružijo prijatelji, njuna širša družina. V Bolgariji je božič izrazito družinski praznik in se ga vsako leto znova veselita. Na sveti večer je po bolgarski tradiciji pomembno, da je praznični jedilnik brez mesa, postrežen z neparnim številom jedi. Na mizi je vedno najmanj sedem jedi, med drugim žito, fižol, sarmice brez mesa, oreščki. Obvezen del večerje je posebna pita s kovancem. Kdor zagrize v kos s kovancem, bo imel celo leto obilo sreče in zdravja. Bolgarsko obložena miza za božič je veliko bolj postna kot slovenska. Zanimiva posebnost je tudi, da po božični večerji hrana ostane na mizi do naslednjega jutra, da se lahko v miru nahranijo tudi pokojni predniki. Aleš in Antoaneta po božični večerji s prijatelji vsako leto obiščeta polnočnico na Veliki planini. Za novo leto pa za svoje prijatelje pripravita tradicionalno bolgarsko jed banico, sirovo pito, v katero položita kasmeti oz. listke z željami za novo leto. Po peki se banica razreže na kose in poje v družbi prijateljev. Kdor v svojem kosu najde željo, se mu bo ta v prihajajočem letu uresničila. Ta prijeten običaj vedno znova poskrbi za veliko smeha in veselja na prvi novoletni dan. Antoaneta meni, da imajo v Bolgariji praznovanja več tradicionalne vsebine in so bolj kolektivna kot v Sloveniji. Tradicija se prenaša iz roda v rod in Antoaneta je to z veseljem prenesla v naše mesto med svoje prijatelje. Rada se tudi spominja na zanimiv bolgarski obred survakanje, ko so otroci na novo leto takoj po polnoči s svojo survačko iz drenove šibe hodili od vrat do vrat in sosedom s pesmijo in trepljanjem survačke želeli zdravo leto. Antoaneta ima rada tudi slovenske obrede, sprva pa se ji je zdelo le nenavadno, da ima v slovenski družbi med praznovanjem alkohol tako osrednje mesto. Vendar tudi Aleš in Antoaneta rada nazdravita za novo leto. Vselej dvakrat. Najprej po bolgarskem času, uro kasneje še po slovenskem. Antoaneta za praznike ne pogreša svoje družine in Bolgarije, saj si je s pomočjo moža in dobrih prijateljev ustvarila svojo bolgarsko tradicijo v Kamniku, kjer se oba počutita zelo lepo in domače. Poleti sta z Bolgari, ki živijo v Sloveniji, in ljubitelji Bolgarije ustanovila Društvo slovensko- bolgarskega prijateljstva, ki je registrirano v Kamniku. V prihodnje nam bosta še zagotovo predstavila zanimivosti te, s tradicijami in lepotami polne dežele. BOJANA KLEMENC Na OŠ Marije Vere na Duplici Glasbene božično novoletne čestitke učencev in delavcev V nabito polni šolski telovadnici OŠ Marije Vere je v četrtek, 3. decembra, potekal pisan božično novoletni koncert, ki so ga skrbno pripravili učenci in sodelavci šole. Ob iztekajočem se letu se spomnimo, kaj se nam je to leto zgodilo lepega in kaj smo storili dobrega, je v svojem nagovoru med drugim dejala ravnateljica Violeta Vodlan in poudarila, da naj bi nas v prihodnosti pri uresničevanju naših sanj in želja spodbujali le lepi spomini iz preteklosti. Vsem udeležencem, še posebej pa učencem in sodelavcem, je zaželela v novem letu veliko novih začetkov in uspehov. Čestitkam za srečno in uspešno leto 2010 se je pridružil tudi podžupan Brane Golubovič, ki je presenečen nad množično udeležbo dejal, da je ta rezultat dobrih učiteljev in uspešnega dela šole. Poudaril je, da je občina izpolnila obljube, dane na začetku tega leta: med drugim ostajajo brezpla- PIKINO POPOLDNE V OŠ TOMA BREJCA Pika Nogavička je knjižni lik, ki nastopa v knjigi Astrid Lindgren kot močna, pogumna in prijazna deklica. Živi v družbi konja, opice in prijateljev Anice in Tomaža, prihaja pa iz daljne Švedske. Na naši šoli knjižničarka vsako leto pripravi Pikino popoldne. Povabi tudi nekaj starejših učencev, da ji pomagajo pri peki palačink in prodaji srečk za srečolov. Poleg tega počnemo tudi zabavne vragolije in stvari, ki bi jih zagotovo počela Pika. Izdelujemo žrebancem knjižnega kviza o Piki Nogavički, posebno nagrado pa je letos prejela Doroteja Šuster iz 2.a razreda. Njeno sličico Pike so učenci izbrali kot najboljšo, zato je krasila naslovnico vabila na letošnje rajanje. Popoldan popestrimo tudi z baloni, bonboni ter glasbo, ki jo radi zapojemo kar sami. Na Pikinem popoldnevu se vsako leto zelo zabavamo in upamo, da se naslednje leto ponovi. Knjižničarka pravi, da bomo takšno zapestnice iz mavričnih kroglic, prebiramo knjige o Piki Nogavički, izdelujemo majhne Pike (lutke), ližemo sladke bonbone in se imamo super. Lahko sodelujemo pri popravljanju Pikinega vabila, v katerem mrgoli napak in na koncu izberemo najboljšo, najbolj smešno in sploh najbolj ta pravo Piko, ki se udeleži našega popoldneva. Seveda ne manjka nagrad, ki jih podelimo iz- popoldne pripravljali do 200. obletnice rojstva pisateljice. Letos bi Astrid praznovala 103. rojstni dan, mi pa smo na veselje Pike rajali že tretje leto. Še ogromno let je torej pred nami. Ta dan je namenjen prav otrokom, da se prepustijo domišljiji in se spoprijateljijo s knjižnimi liki. Alja Šuster in Anamarija Ogrinec, učenki OŠ Toma Brejca Tomšičeva 17, Kamnik, tel. 83 91 888 Našim strankam HVALA za zaupanje in se priporočamo tudi v prihodnje. Up božič Ut sreče in idrat/ja Po ugodnih cenah nudimo: VSE ZA KOLINE - PVC posode, kolofonija, spile, deže za mast, RP sodi za vino, lonci veliki, pasterizator za vkuha-vanje, el. sušilci sadja, gob, zelišč, PVC sodi za zelje od 27 do 1001, PVC prti za mize, posoda, gospodinjski aparati... VSE ZA ŠIVANJE: šivanke, sukanci, elastike Velika izbira aranžiranih daril. Če nimate idej za darilo, podarite DARILNE BONE. Obiščite nas od 7h-19\ ob sobotah od 8h -12h! čne vozovnice za Veliko planino za otroke do 10., leta, za zimsko šolo v naravi je v prihodnjem proračunu namenjenih po 110 evrov na učenca, zagotovljena bodo sredstva za obšolske dejavnosti in podobno. V pestrem programu, ki sta ga povezovala Maša Škrinjarič in Anže Javornik, so sodelovali otroški in mladinski zbor ter zbor delavcev šole pod vodstvom Alenke Markuš, harmonikarji Manca Berlec, Neža Ambrož in Miha Vrhovnik. Predstavili so se mladi kitarist Andraž Tillinger, klarinetist Žan Planinc in saksofonistka Tjaša Dobrin Kemperl. Baletni delček programa so predstavili Anamarija Lah, Tjaša Dobrin Kemperl in Tina Špindler Kemprl, hip hopov-ce so zastopali Anja KobUšek, Vid Maver, Tamara Klemenc in Nika Marolt, latinsko ameriški ples pa sta zaplesala Kaja Judež in Martin Mestek. Za glasbeno poslastico večera pa je poskrbela Branka Božič, ki je s svojima pesmima o zemlji in ljubezni k petju pritegnila vso dvora- no: odprimo srca za vse ljudi... Na koncu pa so se vsi nastopajoči od navdušenih staršev in drugih udeležencev ob prižganih kresničkah skupaj poslovili z božično pesmijo... Za lep program zaslužijo tako učenci kot delavci in vodstvo šole vse priznanje! F. S. Z združenimi glasovi so vsi nastopajoči voščili obiskovalcem božično novoletnega koncerta v OŠ Marije Vere vesele praznične dni in obilo sreče v novem letu. V dijakih in profesorjih ŠCRM bije dobrodelno srce Na Šolskem centru Rudolfa Maistra Kamnik večkrat letno pristopijo k dobrodelni dejavnosti. Organizirali so že veliko krvodajalskih akcij, zelo uspešno izvedli akcijo, pri kateri so zbirali vzorce krvi za morebitne darovalce kostnega mozga, vsako leto pa se pridružujejo tudi državnim akcijam dobrodelnosti. Prvi teden v decembru so tokrat poimenovali Teden dobrodelnosti in na svetovni dan boja proti AIDS-u najprej izvedli akcijo »Aids ne izbira, mi lahko«. Z nakupom zapestnice se je lahko vsak dijak, profesor ali kdorkoli drug na simboličen način pridružil Unicefovemu ozaveščanju boja proti AIDS-u. Naslednji dan so dijaki izvedli še dobrodelno akcijo za pomoč Fundaciji za pomoč otrokom. Z obrisano solzico našim malim junakom oz. z nakupom solzice Swarovski so donatorji mnogim težko bolnim otrokom v Sloveniji omogočili nakup zdravil in zdravstvenih pripomočkov, ki ga zdravstveno zavarovanje ne omogoča. Da je akcija, katere pobudnica je bila profesorica Marta Zabret, s svojo dobro voljo in odlično organiziranostjo pa so jo izpeljali dijaki, uspela, priča dejstvo, da so v eni sami šolski uri pošle vse solzice. V tem kratkem času so tako za Fundacijo za pomoč otrokom zbrali več kot 1.500 evrov. Poslanka Državnega zbora mag. Julijana Bizjak Mlakar, ki se dobrodelnemu dogodku zaradi državnozborskih obveznosti ni mogla pridružiti, je ŠCRM-ju poslala pismo, v katerem je med drugim zapisala: »Teden dobrodelnosti in dobrodelna aktivnost Podajmo roko - obrišimo solzico sta me ganila. Najprej zato, ker ste pobudniki te dobrodelne aktivnosti prav dijaki in učitelji srednje šole, ki jo čutim kot svojo. Tudi sama sem bila dijakinja te gimnazije, nato pa sem na njej poučevala in bila tudi pomočnica ravnateljice. Ganjena sem bila tudi zato, ker so solzice Swa-rovski namenjene težko bolnim otrokom v Sloveniji, da se jim omogoči nakup zdravil in zdravstvenih pripomočkov, ki jim jih obvezno zdravstveno zavarovanje ne omogoča. Dobrodelne aktivnosti ŠCRM kažejo na željo po spremembi sedanjega stanja v državi in s tem po spremembi vrednot v družbi. Potrjujejo tudi, da učitelji opravljate dobro delo, dijaki pa, da postajate odgovorni in aktivni udeleženci družbe. Želim, da bi postala ta dobrodelna akcija vseslovenska « S polaganjem solzic v svoja srca ali njihovim obešanjem okrog vratu so se dijaki, profesorji ŠCRM in drugi donatorji pridružili opozorilom na vse težje stanje naših Kamnik, Maistrova 32 tel.: 01/839 12 33 www.hi-kamnik.com podskalo@kks-kamnik.si Mladinski hotel Prenočišča Pod Skalo Vesel božič, v novem letu pa obilo sreče, zdravja in uspehov. bolnih otrok, na to, da so otroci in njihovi starši, skrbniki ali rejniki osamljeni v boju za svoje čisto običajne človekove ali otrokove pravice, prisluhnili so tistim, ki so vse bolj oropani upanja in vere v sistem in ljudi. Postali so podporniki boljše prihodnosti hudo kronično bolnih in poškodovanih otrok. Na vse to je v svojem pozdravu opozorila ustanoviteljica fundacije Olga J. Bahun. Več kot uspela dobrodelna decembrska projekta kamniških srednješolcev, ki o solidarnosti, pravičnosti, medčloveških odnosih, poštenosti ne le govorijo, vendar v skladu s temi vrednotami tudi delujejo, je po besedah podžupana Braneta Goluboviča še en dokaz več, da Kamnik ima občutek za solidarnost do sočloveka. KATJA TROTOŠEK Solzice, kijih je Fundacija za pomoč otrokom dala izdelati prav za akcijo na ŠCRM Kamnik, so (pre)hitro pošle. Akcijo bodo zato ponovili v februarju. 60 let S C M gimnazije Šolski Center Rudolfa Maistra Novi trg 4i a, Kamnik 30 let ekonomskega izobraževanja Vsem dijakom in njihovim staršem, udeležencem izobraževanja odraslih ter poslovnim partnerjem želimo prijetne praznike in uspešno leto 2010! Učitelji in vodstvo ŠCRM (EkeeffiBs pfl ©rito® Stahovica 20, telefon 01/83 25 410 odprto od 10. do 22. ure, torek zaprto POSLOVNA KOSILA, POROKE IN ZABAVE ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE Za ljubitelje domačih in divjačinskih jedi. Vsem našim gostom se zahvaljujemo za zaupanje in priporočamo tudi v prihodnje! Želimo lep božič, novo leto pa naj bo bogato z zdravjem, srečo in veseljem! mnmmjDmmmmumm TEHNIČNA TRGOVINA B)_^jn]j\j£ goranjeCEAITE^v ’.7 trgov.0^' Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203 r- AKCIJSKI DECEMBRSKI POPUSTI V, 1 Vsem našim strankam se ob izteku leta zahvaljujemo za zaupanje in se priporočamo tudi v prihodnje. Voščimo vesel božič in srečno, prijazno leto 2010!, UGODNO PONUDBO Sl OGLEJTE V NASI PRODAJALNI in na www.pernecom.si UGODEN NAKUP GOSPODINJSKIH APARATOV GORENJE NA KREDIT DO 24 MESECEV BREZ OBRESTI CALCIT KAMNIK ZMAGAL V DERBIJU NAJBOLJŠIH SLOVENSKIH EKIP Odbojkarice Calcit Kamnika so v derbiju slovenskih ekip v Srednjeevropski ligi v gosteh premagale ekipo Nove KBM Branik in tako dosegle četrto zmago. V Evropskem Pokalu Chal-lenge pa so v obeh tekmah izgubile proti grškemu Iraklisu in se tako poslovile od tekmovanja. Moški so po pričakovanjih zabeležili še dve zmagi. Kamničanke so v Solun odpotovale z mešanimi občutki. Forma ni bila na visokem nivoju, v Interligi so premagale Žilino, o Solunkah niso vedele prav veliko, razen da za njih igra odlična Srbkinja Barnakova, ki smo jo že videli igrati za Novo Gorico. Kljub vsemu so v Grčiji pokazale, da bi lahko z malo sreče iztržile boljši optimizma, ki pa ga je malce skalil nepričakovan poraz v Interligi proti Celovcu v gosteh. Že v prvem sem se je pokazalo, da Kamničanke niso v pravi formi. Kljub vodstvu na začetku in valu navdušenja na tribunah, pa je predvsem Barnakova poskrbela za preobrat v setu in gostje so na sredini seta že vodile z 12:7 in nato zadržale blokerko Kiriakidojove povedle z 20:19. V končnici so Kamničanke napravile še nekaj napak in gostje so si skočile v objem, saj je osvojen drugi set pomenil njihovo napredovanje v tretji krog in potovanje v Subotico. V tretjem setu je gostujoči trener Strantzalis dal priložnost igralkam s klopi, ki so priložnost za igranje v evropskem pokalu dobro izkoristile in povedle s 16:10. Nato so se Kamničanke zbrale in znižale najprej na 14:17, a so Grkinje odgovorile z 22:15. Ko so že vsi pričakovali konec seta, so Kamničanke na servis Obolnarjeve zopet naredile 11 bi s 1 Ai:;v' tBttIS ■te. »3111 Is G l ■ ■ > ] F- f%|- jjjjp81 »TJ ■ J9 Kamniške odbojkarice so v Solunu zaigrale proti grškemu Iraklisu v evropskem pokalu Challenge. rezultat. Kamničanke so namreč v zaključku prvega seta, kot že nič kolikokrat, popustile in set izgubile. V drugem setu so bile veliko boljše in izid izenačile na 1:1. V tretjem setu pa so bile vse do 20:16 veliko boljše nasprotnice, a zopet popustile in dovolile domačim preobrat v tekmi. V četrtem setu pa smo na terenu spremljali le domačo ekipo, ki je tako slavila s 3:1. Kamničanke so domačo tekmo pričakale z veliko prednost. Domači trener je poizkušal tudi z menjavo Turnšek Kocjan, ki pa v tem setu ni prinesla sadov. Še bolje kot prvega so Kamničanke začele drugega, saj so z asom Toonove in tremi bloki Strel Kosmačeve povedle s 4:0. Ob bučni podpori so Kamničanke nadzorovale drugi set in povedle celo s 16:11. Nato pa so po vstopu na servis Daoltzoglou-jeva namesto Giakuobove popustile in Grkinje so z razpoloženo mali preobrat in se približale na 22:23- Gostujoči trener je v igro zopet poslal Barnakovo, ki je z malo sreče zaključila tretji set in s tem tudi tekmo. Grkinje so se zasluženo od srca veselile zmage in napredovanja, pred Kamničan-kami pa je težak mesec, v katerem morajo dvigniti skrhano formo, saj jih 9. in 10. januarja na domačem terenu čaka naskok na njihovo prvo domačo lovoriko, ki je po sobotni zma- gi Kamničank nad doslej nepremagljivo ekipo Nove KBM Branik še bližje. Kamničanke so izkoristile poškodbo mariborske prve organizatorke igre Kočarje-ve in že v prvem setu presenetile domače. V drugem in tretjem setu so se domače pobrale in seta gladko dobile, nato pa so Kamničanke zaigrale bolje in tekmo podaljšale v peti set, ki so ga gladko dobile in tako zabeležile četrto zmago v Interligi. Če bi Kamničanke premagale v drugem krogu doma Bratislavo in v predzadnjem Celovec, bi bile v igri za Final Four, tako pa se bodo še naprej borile za zlato sredino, kar pa je še vedno v okviru postavljenih ciljev pred sezono. Kot smo napovedali, pa so kamniški igralci v zadnjih krogih gladko premagovali svoje nasprotnike (Šempeter, Kropa in Maribor). Nepričakovano pa se je zalomilo v zadnjem krogu, ki so ga Kamničani zaradi Videomeha igrali v Stranjah, kar pa ne bi smel biti razlog za tesno zmago proti Svitu s 3:2. Kamničani so bili v dobljenih setih veliko boljši, zalomilo pa se je v drugem in tretjem setu, ki so ju izgubili na 24. Tako je po Bistrici proti kamniški hali odplavala pomembna točka v boju za prvo mesto po prvem delu državnega prvenstva, ki ga bodo Kamničani poizkušali pridobiti nazaj v zadnjih tekmah v tem letu proti ekipama Triglava in Prvačine. Kamničani so trenutno na dmgem mestu, točko za Prvači-no, kjer gostujejo v soboto, v sredo, decembra pa bo v Kamniku gostovala ekipa Triglava. Konec meseca bodo Kamničani igrali na zaključnem turnirju Pokala OZS, ki se bo odvijal v Novi Gorici. Lepo priložnost za uvrstitev v finale pa imajo tudi Calcitovci, saj igrajo proti ekipi Galex Mira, kar je veliko bolje, kot če bi igrali ■ z ACH Bledom. Tretjeligašem v zadnjih dveh kolih ni šlo vse po načrtih, saj so izgubili proti Črnučam v gosteh in doma proti Brezovici in so tako v spodnjem delu lestvice. V A ligo pa se je poleg kadetov in kadetinj, ter starejših dečkov uspelo uvrstiti tudi obema ekipama starejših deklic, kar je tudi novost v zgodovini kamniške odbojke. V nedeljo pa bodo na pol-finalem turnirju v Kanalu igrali mladinci. CICOl. Kegljačice Ete končale jesenski del na 2. mestu Končan je jesenski del v vseh državnih ligah. Zopet so se najbolj izkazale igralke Eta Kamnik in samo z enim porazom v devetih kolih zaostale le za svetovnimi klubskimi prvakinjami iz Celja. Igralke Silvana Belcijan, Boža Rabat, Tadeja Kokalj, Majda Lužar, Ivka Nardoni, Damjana Pirman, Lidija Pirman in Andreja Razlag so jesenski del odlično odigrale. Izkazale so se že v Apatinu na NBC pokalu, kjer so zasedle 4. mesto. Že pred sezono smo si zadali cilj drugo mesto v ligaškem tekmovanju. Tudi druga ekipa Eta Kamnik je končala na drugem mestu v drugi ligi. © VARSTVO, d.o.o. KAMNIK, Steletova C. 233 (kamniška dvojčka) Tel.: 01/8310 890 GSM: 041/722 991 e-mail: varstvo@varstvo-kamnik.si www.varstvo-kamnik.si ► Varnost pri delu: Služba varnosti pri delu; Ocene tveganja - Izjava o varnosti; Pregledi delovne opreme; Preiskave mikroklime in osvetljenosti; Teoretična in praktična usposabljanja; Meritve hrupa; Gradbišča - koordinacija Hana in nadzor ► Varstvo pred požarom: Izdelava študij požarne varnosti; Izdelava Požarnih redov in načrtov; Teoretična in praktična usposabljanja; Meritve električne instalacije in strelovodnih naprav. ► Kemikalije: Naloge odgovorne osebe za nevarne kemikalije; Izdelava varnostnih listov; Teoretična in praktična usposabljanja. ► Varstvo okolja: Izdelava načrtov gospodarjenja z odpadki, poslovnikov; Označevanje odpadkov. Vse strokovne naloge opravljamo v okviru podeljenih pooblastil s strani pristojnih ministrstev in z našimi poslovnimi partnerji! Želimo vesel božič ter srečno, varno in poslovno uspešno novo leto! Letos smo končno v elitni ligi tudi v moški konkurenci. Po tihem naskakujemo mesta, ki prinašajo evropske nastope. Po končanem jesenskem delu si 6 ekip z 10-imi točkami deli 2. mesto. Tako bo spomladanski del toliko bolj zanimiv in ga bomo morali odigrati brez napak. V jesenskem delu smo si doma privoščili kar dva poraza z ekipama, ki bi ju morali premagati. En poraz smo izničili z zmago v gosteh z Radensko za 4 keglje. Vso sezono nas pestijo problemi s poškodbami in padcem forme. Trener Franci Spruk je poleg stalnih prvotimcev Franci Grubar, Marko Oman, Zdravko Štrukelj in Slavko Žorman preizkusil kar 8 igralcev. Gašper Burkeljca, Marjan Dolinšek, Drago Flerin, Štefan Flerin, Marjan Golob, Brane Potočnik, Aleš Prosen in Matej Turk so se menjavali iz tekme v tekmo. Tudi druga ekipa Calcita je uspešna v drugi ligi, po končanem jesenskem delu so na drugem mestu. Tekme spomladanskega dela v vseh ligah se bodo pričele 16. januarja. Trenutno pa poteka mednarodni 5. Memorial Slavka Šuštarja st., na katerem nastopajo igralci iz vse Slovenije in tujine. Ženske Moški 1. Lanteks 9900 19 1. Konstruktor 980 1 16 2. Eta 980 1 16 2. Triglav 9504 10 3. Adia 9603 12 3. Novolit 9423 10 4. Miklavž 9504 10 4. Interokno 9504 10 5. Konstruktor 9504 10 5. Calcit 95 04 10 6. Ljubelj 9405 8 6. Konjice 9504 10 7. Brest 9405 8 7. Radenska 9504 10 8. Ljubljana 9207 4 8. Proteus L1V 9315 7 9. Gorica 9207 4 9. Sinet 9306 6 10. Bela Krajina 9009 0 10. Ljubljana 90 18 1 Delo z mladimi nadaljujemo pod vodstvom trenerja Aleša Prosena. Vabimo vse, ki se želijo priključiti našemu klubu, da kontaktirajo z nami preko e-maila ales.prosen&kks-kamnik.si. Treningi potekajo dvakrat tedensko v torek in četrtek, od 14.30 do 18. ure. Vse o delu našega kluba si lahko ogledate tudi naši internetni strani www. kk-kamnik.si. Kegljaški klub Kamnik LEON PIRMAN Srečno v Cetu 2010 in čim manj mejnik sporov Vam žed cJj> apoloni! J Igeodetski biro J Medvedova 25,1241 Kamnik tel.: 01 839 72 46, faks: 01 839 72 47 gsm: 031 695189 _____ info@apolonij.si www.apolonij.si GORSKI TEKAČI KGT PAPEŽ Z ODLIKO IN PRIZNANJI ZAKLJUČUJEJO SEZONO Gorsko-tekaška sezona se je pričela s tekom Rekord Šmarne gore, nadaljevala s tradicionalnim tekom k cerkvici sv. Primoža v odlični organizaciji Ivana Urha in pod okriljem KGT Papež. Odlično pripravljenost sta pokazala z vzdržljivostnim tekom na Kališe Rok in Klemen Markuš. Številni tekači KGT Papež so pridno trenirali in se prvič v sezoni odlično izkazali na državnem prvenstvu štafet na Šumberku. Državna prvaka sta bili ekipi pionirjev v sestavi Miha Kreč, Matevž Škrtič in Mitja Kotnik ter članska ekipa v sestavi Marjan Zupančič, Sebastjan Zarnik, Rok Markuš. Ekipa mladincev v sestavi Denis Milič, Matic Slabe in Marko Alpner je dosegla odlično 2. mesto, ekipa članic v sestavi Nina Kocjan, Špela Papež, Ema Gradišek pa 3. mesto. Tekači so tekli na sedmih tekmah v Pokalu Slovenije v gorskih tekih (Osolnik, Grad, Ratitovec, Grintovec, Gore nad Idrijo, Vodiška planina, Šmarna gora). Končne razvrstitve tekačev KGT Papež so bile odlične pri mlajših in odraslih kategorijah. Najboljši v skupni razvrstitvi Pokala v različnih kategorijah od 1.-3. mesta (Karmen Orehek, Miha Kreč, Igor Šalamun, Bojan Kemperl, Ivan Urh, Tone Klemenc) so prejeli posebna priznanja in odlikovanja na slovesni podelitvi in razglasitvi najboljših gorskih tekačev v Sori pri Medvodah. KGT Papež je prejel posebno odlikovanje za 1. mesto na ekipnem prvenstvu Slovenije, kot najštevilčnejši klub na Grand Prix tekmi na Šmarno goro, Dušan in Mira Papež pa priznanje za odlično organizacijo ekstremnega teka na Grintovec. Odlične uvrstitve so tekači KGT Papež dosegali tudi na državnih prvenstvih. Na DP veteranov na Osolniku je prepričljivo zmagal Igor Šalamun, na odličnem 4. mestu mu je sledil Bojan Kemperl. Na DP gor-dol na Gradu na Goričkem so dosegli odlične uvrstitve v različnih kategorijah: Miha Kreč in Tone Klemenc sta bila druga, Ana Majnik, Matevž Škrtič in Ema Gradišek pa tretji. Na DP - gor na Ratitovec so dosegli: Igor Šalamun in Ivan Urh zlato medaljo, Matevž Škrtič, Karmen Orehek, Miha Kreč in Tone Klemenc pa bronasto. Na teku na Grintovec v odlični organizaciji KGT Papež, ki je štel kot državno prvenstvo za otroške kategorije, so dosegli odlične uvrstitve: Karmen Orehek-2.m., Mitja Kotnik in Klemen Golob-4.mesto, Matevž Škrtič-5.mesto. Tek pa je štel kot tekma za Grand Prix, zato je devet tekačev KGT Papež doseglo kategorizacijo državnega razreda (Zarnik, Triler, Mikloša, Zupančič, Rok in Klemen Markuš, Janša, Mlakar), kot najboljši Slovenec teka je slavil Sebastjan Zarnik. Mirko Janjatovič pa si je pridobil kategorizacijo na Grand Prix tekmi v Mayrhofnu v Avstriji. Na izbirni tekmi za svetovno prvenstvo na Gorah nad Idrijo se je v reprezentanco Slovenije uvrstil Sebastjan Zarnik, ki se je uvrstil v prvo polovico najboljših tekačev sveta. Vodja slovenske reprezentance na 25. svetovnem prvenstvu v Italiji je bil Dušan Papež, član odbora Združenja za gorske teke, ki je v imenu AZS in v organizaciji KGT Papež prijavil kandidaturo Slovenije za organizacijo 26. svetovnega prvenstva 2010 v Sloveniji - tek na Veliko planino, ki je med gorskimi tekači odmevala kot novica leta 2009. Na finalu tekem v Pokalu Slovenije na Šmarni gori (tudi WMRA GRAND PRIX tekma) so se odlično odrezali naši tekači, in dosegli kategorizacijo (Zupančič, Triler, Volkar, Kemperl, Urh, Janša, mladinca Slabe in Milič). Ivan Urh in Tone Klemenc na podelitvi priznanj najboljšim gorskim tekačem s predsednikom AZS dr. Petrom Kukovico (foto Ivo Leskošek). Tradicionalni triatlon jeklenih v Bohinju, preizkušnja najbolj vzdržljivih, je prinesel odlične uvrstitve tudi članom KGT Papež. Marjan Zupančič, sicer šestkratni zmagovalec Jeklenih, je bil odlični drugi. Med 146 tekmovalci se je zelo dobro uvrstil tudi Bojan Kemperl na 18. mesto. Klemen Triler pa je bil tekač v štafeti, ki je dosegla 1. mesto, Matjaž Mikloša pa v štafeti na 3. mestu. Zupančič se je izkazal na svetovnem veteranskem prvenstvu, saj je dosegel odlično 4. mesto, na svetovnem prvenstvu v gorskem maratonu pa 17. mesto. Klemen Trilerje v končni uvrstitvi v Grand Prix tekmovanju na odličnem 10. mestu. Tudi mladi tekači so dosegali razveseljive rezultate v tujini. Coca Cola Junior Marthon: Igor Čosič, Iza Škrtič -1 .m., Iris Kreč, Karmen Orehek, Miha Kreč - 3.m., Matevž Škrtič, Mitja kotnik - 2.m., v Kitzbuhel Horn v Avstriji je Mitja Kotnik pritekel srebro, Miha Kreč pa 5. mesto v hudi konkurenci specialistov za gorski tek, v nemškem Bad Reichenhall na ravninskem teku so pometli s konkurenco in absolutno zasedli 1.-3. mesto Mitja, Miha, Matevž, kar kaže na kvalitetno vadbo pod vodstvom Ivana Urha, Mirana Škrtiča, Uroša Tomca in Špele Papež. Tekači so se udeležili tudi priprav v Rovinju, devet najmlajših tekačev pa tekaškega tabora na Vojskem, tabor na Mali planini je odpadel zaradi slabega vremena. V jesenskem obdobju se je še povečalo število najmlajših tekačev, kar je zelo razveseljivo. Najmlajši večkrat tedensko pridno trenirajo pod vodstvom trenerjev, razdeljen) v več skupin. Rezultati kažejo na kvalitetno delo trenerjev in tekačev. Članstvo se povečuje, preko 70 nas je že. Klub dosega zavidljive rezultate na lokalnem, državnem in svetovnem nivoju z dosežki svojih tekačev, kot tudi priznanja na najvišjem nivoju za organizacijo dveh tekem: gorskega teka k sv. Primožu in ekstremnega teka na Grintovec, ki je štel za WMRA Grand Prix tekmo in državno prvenstvo. V decembrskih dneh smo se zbrali na občnem zboru. Poslušali smo predavanje o zdravi in pravilni prehrani športnika, pregledali rezultate in dosežke v sezoni 2009, podelili nagrade najboljšim, vsi tekači so prejeli anorake. V smernicah za naslednje leto smo si zadali nove naloge, predsednik kluba pa nam je podal izčrpno poročilo o poteku in intenzivnih pripravah na 26. svetovno prvenstvo v gorskih tekih leta 2010. S kvalitetnim delom, treningi, s poštenimi medsebojnimi odnosi rezultati tudi v prihodnje ne morejo izostati. MIRA PAPEŽ H Prijetne praznične dni Vam želimo, pa zdravja in sreče v letu 2010 obilo! 'Avtokleparstvo 'autdličarstuo Dušan,Papež Podjelše 2, Kamnik telefon 01/8391 169 GSM: 041/683 016 wohi,° Pri nesreči vam ponujamo našo pomoč in usluge. Možnost izposoje nadomestnega vozila. Pogodbeno sodelovanje z zavarovalnicami. KAMNIK, Perkova 13, tel.: 831-13-58, 041-679-389 MONTAŽA IN SERVIS OUNIH GORILNIKOV, AVTOMATSKIH KRMILNIH NAPRAV, MONTAŽA IN SERVIS PLINSKIH PEČI VAILLANT, BUDERUS. Vsem želimo lepe božično-novoletne praznike ter uspešno in prijazno leto, ki prihaja! Mschlenk Kamnik - Schlenk d.o.o. Fužine 9 Sl - 1240 Kamnik NEOSTIK DRŽI. Vesele božične praznike in srečno v novem letu 2010 Vam želi kolektiv BELINKE KEMOSTIK d.o.o. Lepe božične praznike, novo leto pa naj bo srečno in prijazno! . i 1 ■/ , W \ 0% mm mam lOI S F T I Hm ■ j : Ih, tiskarna wiC/lllfey ■ M »eBlmmESi,« 'te**** r- Vas poslovni partner na poti kpdličnosti -ČL ” - Vsem poslovnim partnerjem se EPP .ejgr ' *•>., ' , / . /7. ■’> zahvaljujemo za sodelovanje! v ^ h Želimo Vam vesele božične praznike in srečno ter uspešno novo leto 2010 " v 1 - > - Stki Tiskamo Nudimo • časopise • eno in večbarvni ofsetni tisk • revije • zgibanje • kataloge • lepljenje • brošure • šivanje z žico • plakate • mehko vezavo (broširanje) • zloženke • letake • knjižice (zvezke)... X SET-Podjetje za usposabljanje invalidov, d.o.o. Vevška c. 52, 1260 Ljubljana-Polje TEL.: 01/587-44-11 FAX: 01/528-24-74 E-naslov: info@set.si www.set.si www.citmen.si CITROEN Berlingo popust 900 € + BOŽIČNI BONUS 1.000 € Sitka je Simbolna Predstavljeni model- Be-imgo. Emisija CO- predstavljenega modela. 140 g/tm. : IW»ont« mod*; 5.«.« JA* Rimdb«.<*» vmb iz zalog« 12.2009, ZAPELJITE SE V NOVO LETO 2010 S CITROENOM, SREČNO. CREATIVE TECHNOLOGIE CITROEn AVTO DETR, d.o.o. SLOVENSKA CESTA 66, 1234 MENGEŠ, TEL. 01 723 73 13 Mengeš E-MAIL: AVTODETR@SIOL.NET <&Naj bodo prihajajoči božično-novoletni prazniki prijetni, novo leto 2010 pa srečno in zadovoljeno. Kam Bus DRUŽBA ZA PREVOZ POTNIKOV, TURIZEM IN VZDRŽEVANJE VOZIL d. d. Perovo 30, Kamnik Informacije: 01/8309-414, 415 www.kam-bus.si avtobus@kam-bus.si vam poleg javnega linijskega prevoza potnikov nudi tudi: - najem visokoturističnih avtobusov, - najem oglasnih površin na avtobusih, - vulkanizerske storitve na osebnih vozilih, kombijih in avtobusih ter - pranje kombijev, avtobusov, tovornih vozil do 7,51 in avtodomov. Obenem želimo vsem svojim potnikom in ostalim uporabnikom naših storitev, vesele božične praznike ter srečno, zdravo in uspešno novo leto 2010! Želimo vam sreče in zdravja v letu 20 J 01 MESTNE LEKARNE Dežurni lekarni od 01.01.2009 do 31.12.2009: LEKARNA KAMNIK sobota, nedeljo in prazniki od 17.00 do 20.00 LEKARNA DOMŽALE nedelja in prazniki od 09.00 do 12.00 www.mestnelekarne.si 01 839 70 37 01 839 70 40 LEKARNA KAMNIK - Šutna 7, 1240 Kamnik lekarna.sutna@mesfnelekarne.si LEKARNA NOVI TRG - Novi trg 26,1240 Kamnik lekarna.novitrg@mestnelekorne.si 8. rojstni dan Mercator centra Kamnik Praznovanje namenjeno predvsem otrokom Zvesti kupci in obiskovalci naj- nim dogajanjem. Tudi tokrat je večjega nakupovalno-družabnega dvodnevni dogodek privabil ve-središča v naši občini so v začetku liko število obiskovalcev, še zlasti decembra že kar nestrpno priča- najmlajših, saj je bila večina prire- kovali Mercatorjevo praznovanje ditev ob praznovanju namenjena z že tradicionalno torto velikanko prav njim. Tako so v petek, 11. in vselej zanimivim rojstnodnev- decembra, otroci pod vodstvom Praznovanje 8. rojstnega dne Mercator centra Kamnik, ki ni le nakupovalno središče, ampak tudi prostor glasbenih in ustvarjalnih dogodkov za odrasle in otroke, je tudi letos privabilo veliko število obiskovalcev. Še zlasti najmlajših, saj je bila večina prireditev ob praznovanju namenjena prav njim. V soboto, 12. decembra, so ob pomoči izkušenega izdelovalca lutk ustvarili pisane in izvirne lutke- maskote Lumpija: Lukija, Umo, Mikija, Pijo in Iljo. Obiskovalci, so se posladkali z že tradicionalno Mercatorjevo rojstnod-nevno torto velikanko, v katero so ob 8. rojstnemu dnevu Mercator centra Kamnik zarezali Urban Plestenjak, direktor maloprodajnega območja, poslovodja Ines Horvat in Jožica Rupar, vodja Mercator centra Kamnik. Ta vikend se bo v Kotlovnici »žgalo«... Ta kotlovniški vikend (18. in 19. december) bo pester in zapolnjen kot že dolgo ne: v petek bodo na odru »žgali« trije bendi, ki bodo prava poslastica za vse ljubitelje težkometalne glasbe, v soboto pa nas čaka divja zabava v slogu devetdesetih let- karaoke s hiti prejšnjega desetletja z bogatimi in mamljivimi nagradami, zato le dobro ogrejte svoje glasilke. S karaokami se bo razgibano in uspešno leto 2009 v Kotlovnici tudi zaključilo, dogajanje pa se bo preselilo v center Kamnika na festival Mestovanje, ki ga pripravlja Mladinski svet Kamnik s soproducenti, med katerimi je tudi MC Kotlovnica. Kaj nas čaka v prihodnjem letu? Ekipa mladinskega centra Kotlovnica pa že zre v prihajajoče leto in načrtov nam ne manjka. V Kotlovnici se nam bo namreč takoj po novem letu v okviru Evropske prostovoljne službe pridružila prostovoljka Austra iz Latvije. Sodelovala bo v projektu Create Your Space, ki je podprt s strani programa Mladi v akciji Evropske komisije. Ker je po izobrazbi notranja oblikovalka, bo poskrbela za prenovljeno vizualno in vsebinsko podobo Kurilnice, osrednjega prostora mladinskega centra. Veseli december pa je ob kopici zabav, obdarovanj in praznovanj tudi čas, ko se spomnimo na svoje prijatelje. Tudi MC Kotlovnica bi se rada zahvalila vsem svojim podpornikom in partnerjem, še posebej Občini Kamnik, Kulturnemu društvu Priden Možic, Domu kulture Kamnik, Mladinskemu svetu Kamnik, Študentskemu klubu Kamnik, Turističnemu društvu Kamn'k ter kamniškim šolam in drugim organizacijam, s katerimi sodelujemo. Ne smemo pozabiti niti na pohvalo in zahvalo pridni ekipi mladinskega centra in nenazadnje našim zvestim obiskovalcem. Srečno in vse lepo v 2010 tudi v imenu MC Kotlovnica! Tjaša Petročnik MC Kotlovnica aranžerke (nekateri tudi ob pomoči ali nasvetih svojih mamic) izdelali ljubke adventne venčke, ki zaznamujejo praznični december. Malo starejši so v pritličju prisluhnili narodnozabavnim vižam domačega ansambla Nagelj in marsikoga so kar zasrbele pete. Praznovanje osmega rojstnega dne Mercator centra Kamnik se je nadaljevalo v soboto s pravim Lumpi žurom z maskotami in plesalci, otroci pa so se z zanimanjem udeležili tudi ustvarjalne delavnice. Seveda praznovanje rojstnega dne ni pravo brez torte in ta je pri Mercatorju še posebej velika in okusna. To dobro vedo sladkosnedi, pa naj bodo mlajši ali starejši. Razrezali so jo Urban Plestenjak, direktor maloprodajnega območja, Ines Horvat, poslovodja Hipermarketa in Jožica Rupar, vodja Mercator centra Kamnik. Po besedah direktorja Urbana Plestenjaka, so zadovoljni, da jim je kljub kriznim časom v Kamniku uspelo z domačnostjo, prijaznostjo zaposlenih, posodobitvijo Hipermarketa, prilago- ditvijo ponudbe in s sodobnim načinom prodaje zadržati veliko število kupcev. Kot je obljubil, se bodo tudi s prihodnjimi aktivnostmi približali kupcem. Tokrat pa zadovoljstva ni mogla skriti niti vodja MC Kamnik Jožica Rupar, ki je za Kamniški občan povedala:«Ob koncu leta bi želela poudariti, da so za vse odlične rezultate zaslužni prav vsi v našem Mercator centru Kamnik, od zaposlenih do študentov, ki se iz dneva v dan trudijo po svojih najboljših močeh in sledijo viziji, da so poštenost, delavnost, urejenost in prijaznost največje vrednote, katere ostanejo zapisane v srcih naših kupcev, da se z veseljem vračajo k nam dan za dnem. Prav vsak je pomemben člen v tej verigi in timsko delo nam zagotavlja uspeh, zato želim celotnemu kolektivu Mercator centra Kamnik ob prihajajočih praznikih voščiti vesel božič in srečno leto 2010 tudi preko Kamniškega občana, kajti dober glas seže v deveto vas. « SAŠA MEJAČ Žive jaslice v Snoviku Turistično društvo Tuhinjska dolina, v katerem že od ustanovitve deluje s predstavljanjem in ohranjanjem dediščine na prireditvah etnološka sekcija, bo tudi letos v Bizjakovih dolinah pri Termah Snovik pripravilo Žive jaslice. Božično zgodbo bodo člani turističnega in drugih društev v dolini predstavili 26. in 27. decembra ob 17. uri. | AKCIJSKA PONUDBA j SLADKOR, MOKA, JEDILNO OLJE j I Zbiramo naročila za novo koruzo po | I nižji ceni! I I JABOLKA za ozimnico, za prešanje in | I žganjekuho PO UGODNI CENI! | VSE ZA KOLINE AGROPROMET CERKLJE \ Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40 Lep božič in prijazno leto 2010! KLINIKA 1 ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTEN JAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana Tel.: 01/56-55-120 www.klinika-vtz.si Oofič, a Cetcc jksUh&fa, jun. $*Ounvfa č*t &ieče! Gostišče GTC 902 ČRNIVEC Tirosek 73 ® 03/83 94 602 041/689 865 „ 1 Ob izteku leta se vsem našim gostom zahvaljujemo za zaupanje in vas gostoljubno pričakujemo tudi v novem letu 2010. Naj bo srečno in zadovoljno, božič pa lep in vesel. FRIZERSTVO PEDIKURA MANIKURA Katja. Mihelin, i.fc. Podgorje 94 KAMNIK GSM: 041 752 255 Stopile v novo leto urejeni in zadovoljni s seboj! Praznični izdelki učencev OŠ 27. julij šli za med Tudi učenci OŠ 27. julija se skupaj z učitelji vsako leto veselijo prazničnih decembrskih dni. Kot pravijo, so priprave na praznike še posebej vesele in zanimive, saj sami izdelajo izvirne in lepe božično-novoletne izdelke za okrasitev doma ali praznično darilo. Večinoma uporabijo naravne materiale in nekateri izdelki so prave umetnine. Letos so jih ponudili v prodajo na stojnici v Mercator centru Kamnik. Z neustavljivo zagnanostjo in rožnatimi lički so obiskovalce prijazno vabili k stojnici, ob vsakem občudovanem in prodanem izdelku pa smo videli veselje v njihovih očeh. Izkupiček od prodaje jim bo namreč omogočil marsikatero dejavnost in pomagal napolniti koš dedka Mraza, ki jih bo obiskal v prihodnjem tednu. SAŠA MEJAČ Bele nitke za otroški smeh... Članice in člani Klekljarskega društva Čebelica Moste- Nevlje uspešno končujejo letošnje leto. Številni prikazi klekljanja in razstave, ki so jih spomladi zapisali v delovni načrt, so uresničeni v celoti, celo razširjeni in nadgrajeni. Odmevna je bila razstava v občinski stavbi ob 780-letnici mesta Kamnik, ne samo v domačih logih, tudi širše. Slovenske klekljarice, ki so razstavo obiskale, so bile navdušene nad doma narisanimi in skleklja- nimi motivi kamniških in velikopla-ninskih znamenitosti, grba, Malega gradu, Veronike, trničev, pisav zanje in planinske koče... Nedelja klekljanja in odprtja razstave v Budnarjevi muzejski hiši je bila po vrsti deževnih dni spet obsijana s soncem, bleščeča v jesenskih barvah, prijazna tudi zaradi obiskovalcev. Jesen pa je klekljarice spodbudila še drugače. Če svetloba pojema v naravi, jo je potrebno prižgati v srcih. Tako moščanske kot neveljske klekljarice s Primožem so začele klekljati božično-novoletne motive, da bi razveselile v Mostah šolarje osnovne šole, v Nevljah pa družino v stiski. Neveljske klekljarice bodo svoje izdelke prodajale v ponedeljek in torek, 21. in 22. decembra, od 17. do 20. ure na Glavnem trgu. Ves izkupiček bo dobila družina, ki ji želimo polepšati praznike in ublažiti stisko. Tina Romšak JOŽE TONI s.p. PODGORJE 94A, KAMNIK Tel.: 01 831 22 46 GOSTINSKA OPREMA Z v TRGOVINA IN SERVIS A ŠPORTNE OPREMI PEROVO 30, ----KAMNIK ^ M . S ............................ m m Srečno m športnih užitkov polno leto 2010! SERVIS SMUČI in BORDOV VSE ZA TEK NA SMUČEH ^ SCOTTOV ZIMSKI PROGRAM POGREBNIK d.o.o. Pogrebne storitve, Dvorje 13 4207 Cerklje TEL.: 04/25-21-424 GSM: 041/624-685 Opravljamo storitve: ..j • PREVOZI S KRAJA SMRTI (na dom, v mrliško vežico, na upepelitev - po Sloveniji in tujini) • PRODAJA POGREBNE OPREME • SPREJEM NAROČIL IN DOSTAVA CVETJA • NAROČILA PEVCEV IN TROBENTE • POVEČAVA FOTOGRAFIJE POKOJNEGA • FOTOGRAFIRANJE IN SNEMANJE POGREBA • OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH • IZKOPI ŽARNIH IN KLASIČNIH JAM • UREJANJE POKOPALIŠČ IN GROBOV • VZDRŽEVANJE POSLOVILNIH VEŽIC • PREKOPI • NAGROBNI SPOMENIKI, KLESANJE IN ZLATENJE ČRK • OZVOČENJE PRI POGREBU • NOSAČI • UREDITEV DOKUMENTACIJE (matični, ZZZS), • SVETOVANJE NOČEMO DA LJUDJE UMIRAJO, TODA, KO DO TEGA PRIDE, JIM SKUŠAMO NUDITI KAR NAJBOLJŠE. www.pogrebnik.com Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil DUŠAN KRUMPESTAR (1956-2009) Od njega smo se poslovili 9. 12. 2009 na pokopališču pri sv. Ani v Tunjicah v ožjem družinskem krogu. Njegovi domači Ni večje bolečine, kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dneh spomine. (Dante) ZAHVALA V mesecu novembru se je tiho poslovil od nas naš dragi mož, oče, dedek, brat in stric MILAN ŠKRABA (1930 - 2009) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, nekdanjim sodelavcem, znancem in Zvezi borcev za vsa izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju Kliničnega centra v Ljubljani in ZD Kamnik, še posebej dr. Plešnar-Cvirnovi. Hvala gospodu župniku za opravljen pogreb, gospodu Andreju Glažarju za poslovilne besede, pevcem in trobentaču. Žalujoči vsi njegovi Podgorje, november 2009 Srce tvoje več ne bije, bolečine ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA V 70. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedi, brat in stric LUDVIK ZAJEC Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom", prijateljem in znancem za darovano cvetje in sveče, ustna in pisna sožalja ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Še posebej hvala patronažni sestri Lojzki in osebnemu zdravniku dr. Bogdanu Logarju. Posebna zahvala župniku g. Hočevarju za opravljeno sveto mašo in pogrebni obred, pogrebcem, pevcem za lepo petje v cerkvi in na pokopališču ter Danilu Lipovšku za besede slovesa. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat hvala. Žalujoči vsi njegovi Špitalič, december 2009 vj.evslds^A Pm LOOK Vesele praznike in prijazno leto 2010! Klavdija Kovačič, s.p. Kamnik, Groharjeva la ^ 01/831 17 87 zaželjeno naročanje Obiščite nas: pon.-pet.: 8h-19h sobota: 7h-12h STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE tel.: 01/722 70 89, 041/956 537, i ippi 041/676 198 faks: 01/722 89 98 www.irmi.si, e-mail: steklarstvo.irmi@siol.net * ALU in PVC okna in vrata u# * izdelava termopan stekla v' \« y * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel >6° * peskanje stekel ** * fuzije - vitraži * okvirjanje slik Življenje tone v noč, le žarek upanja si išče pot. Ostala pa je le bolečina in tiha solza večnega spomina. ZAHVALA V 90. letu nas je tiho zapustil naš stric STEFAN SVETLIN Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem ža izrečena sožalja, sveče, cvetje in svete maše. Hvala patronažni službi ZD Kamnik, g. župniku za opravljen obred, pevcem kvarteta Krt za zapete žalostinke in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Podgorje, Godič, december 2009 V šepetu vetra slišen bo tvoj glas, v oblakih viden tvoj obraz. V srcih naših večen bo spomin, edinstven, kakor bil si ti. ZAHVALA Umrl je naš ljubi mož, oče, dedi, tast, brat in stric VITO TRIVIČ Hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom, njegovim nekdanjim in našim sodelavcem za izrečena sožalja, pomoč v težkih trenutkih, podarjeno cvetje in sveče. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi • Kamnik, Jošavka, december 2009 Samo tri stvari so neskončne: zvezdno nebo, morje s svojimi kapljami vode in srce v solzah... G. Flaubert ZAHVALA Izgubili smo našega moža, očeta, dedija, pradedija, brata, bratranca, svaka, strica in tasta ADOLFA POTOČNIKA po domače Čubrovega Adolfa s Križa (1926 - 2009) Dežne kaplje so nam prale solze iz oči, ko smo v petek, 4. decembra, pospremili k zadnjemu počitku na komendsko pokopališče našega očeta. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, sovaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh dneh stisnili roko in se prišli posloviti od pokojnika, darovali cvetje, sveče, darove za svete maše in cerkev. Posebna zahvala gre doktorju Sedlaku, dr. prof. Omejcu in dobri sestri Anici iz Kliničnega centra v Ljubljani. Hvala duhovnikom za spremstvo na zadnji poti in darovano pogrebno mašo. Prav tako hvala vsem pevcem, organistu in trobentaču za poslovilne melodije. Hvala tudi gasilcem in praporščakom, ki so našega dragega očeta pospremili in ponesli v grob ter mu namenili besede v slovo. Iskrena hvala tudi pogrebni službi za občuteno organizacijo pogreba. Bog vam vsem povrni. Spomin in dela ostanejo za nami. Hvala vsem, ki ste in boste spoštovali vse, kar je naš dobri oče dobrega storil v svojem življenju za vse nas. Vsi njegovi December 2009 Kamniški OBČAN ‘0S 01/83 91 311, 041/662 450 SUHA BUKOVA DRVA prodam, Prosim, če mi kdo podari glas-možna dostava in razrez. Tel.. beni stolp in zimsko bundo št. 50. 041/220-870. Tel.: 070/225-232 ZAHVALA Ob izgubi našega TOMAŽA HUMARJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vsem, ki ste bili z nami v mislih, molitvah in dejanjih v dnevih negotovosti... Upali smo, da se Tomaž vrne domov, a Božja volja je bila tokrat drugačna... V dnevih krutega spoznanja so nam bila v uteho vsa pisna in ustna sožalja, vsi stiski rok, objemi in besede tolažbe... Spoznanje, da ste imeli radi Tomaža takšnega kot je bil, nas je pomirjalo. Hvala za vso pomoč, ki ste nam jo nudili, zavest, da v nesreči nismo sami, nam je bila v veliko uteho. Zahvaljujemo pa se tudi vsem, ki ste in še boste nudili pomoč njegovima mladoletnima otrokoma, da bo njuna pot do samostojnega življenja lažja. Tomaž nam je dajal smeh in solze. Vse to bomo pogrešali. Misel nanj nikoli ne bo umrla. Hvala še enkrat za vse pozitivne misli in molitve, ki so bile in so še namenjene Tomažu in nam. Družina Humar November 2009 24. oktobra je v Baslu v Švici izgubila dolgoletno borbo z drogami in z življenjem naša LARA LANDA (1973 - 2009) Pokopali jo bomo 29. decembra ob 11. uri na kamniških Žalah. Vsem, ki jo boste pospremili na njeni zadnji poti, vam bomo hvaležni. Hči Ronja, brat Igor in mami Joži Landa Bručan ZAHVALA V 89. letu je tiho odšla od nas naša teta ANGELA VRHOVNIK Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, podarili cvetje, sveče in darove za svete maše, nam pa izrekli sožalja. Zahvala župnikom za lepo opravljeno zadnje slovo in domačim pevcem za ganljivo petje. Žalujoči: vsi njeni December 2009 Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti, in to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) ZAHVALA V tišini jutra Marijinega praznika je mirno zaspala naša draga mama, babica, prababica, tašča, sestra, teta PEREGRINA KLANŠEK roj. URŠIČ iz Tunjic pri Kamniku (1926 - 2009) V besedico HVALA bi strnili vse misli, občutke, globoko razumevanje vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem, znancem za iskreno pomoč, podarjeno cvetje, sveče, svete maše, za vse molitve in spremstvo na njeni zadnji poti. Za strokovno in skrbno pomoč se iskreno zahvaljujemo dr. Logarjevi in sestri Jani, g. župniku Jožetu Razingerju za lepo opravljeno mašo, Tunjiškemu oktetu, organistki Olgi, cerkvenemu mešanemu pevskemu zboru in Dominiku Krtu za prečudovito glasbo in petje ter Valentinu Zabavniku za besede slovesa. Zahvala tudi Francu Zobavniku in Vovkovim za njihovo srčno podporo in pomoč. Žalujoči vsi njeni December 2009 Lepotilni salon7y& tekstilna trgovina Moste pri Komendi 74, i tel.: 01/8341-660 ///- Zahvaljujemo se Vam ja jaupanje ir. Vam jdimb j/ mirne bojicWprajpke ter nadvse uspešno, vesel#in jdravoSovo iao 2010. Kolektiv trgovine LANEN CVET Zyezdc1 * Perovo 30, na kamniški obvoznici tel: 01/831 23 50, 040/802 828 www.lepotilni-salon-zvezda.si 24. in 31.12. bo salon odprt od 8. do 12. ure, Sela 10 b, Kamnik tel.: (01) 83 92 489,83 97 090, mtel.: (041 in 031) 625-046 ČIŠČENJE IN VZDRŽEVANJE PROSTOROV, TEPIHOV, AVTOMOBILOV, IMPREGNACIJE PVC - MARMOR - PARKET... tel./fax: 101/8311494 ttauašliro * 1/208 5 3j • Bmetno ZAKLJUČNA GRADBENA DELA MONTAŽA SENČIL (ŽALUZIJE, LAM. ZAVESE) PRALNICA, NOVI TRG 26 A, KAMNIK tel.: 01/8317 801 PRANJE IN LIKANJE VSEH VRST TEKSTILA & Mirko Mihelin s.p., Podgorje 94, 1241 Kamnik IgsTT ;—---- www.kovastvo-mihelin.com • mirko.mihelin@kks-kamnik.si IZDELUJEMO: Hg£jyH HhB| • dvoriščna drsna in krilna HPIR vrata na motorni pogon Ppla. Ji • vrtne ograje fflFtiLI. jM • stopniščne ograje |JJp)8|jf ' im * okenske rešetke Mi * drugi kovinski izdelki rlTlf flltlflmiiflir ffM ' izdela-va in prodaja ITtTT 111111 i11 [ [) frf |f j i rr kovanih elementov protivlomna zaščita za okna in vrata v Kamniku, Ljubljanska 3d, SV vogal objekta SVETILNIK, tel.: 01/831 79 50 Prodaja ur in jeklenega nakita Popravilo vseh vrst ur ZAUPAJTE SVOJO URO STROKOVNJAKOM! Delovni čas: pon-petek 9h-19h, sobota: 9h-13h p božič, novo leto 2010 pa naj bo zdravo, srečno in zadovoljno! zavarovalno zastopanje d.o.o SEDEŽ PODJETJA Kolodvorska cesta 5 1230 Domžale Tel.: 01/722-06-40 gsm: 041/758-815 Novoletni popust za naročilo energetsko varčni PVC oken do 20. januarja 2010. H" WSBms PE KAMNIK Glavni trg 18 1240 Kamnik Tel.: 01/831-79-54 gsm: 041/758-815 ■nfo: 041 716 168 (01) 83 08 200 info@alkam.si www.alkam.si "Dtopdom skupina VARCUJEM ELEKTRO GRELNA OPREMA Gora 20 a, 1218 Komenda, tel. 01/83 41583, fax. 01/83 42 208 www.egro.net KABELSKE GRELNE INSTALACIJE PROJEKTIRANJE, IZVEDBA, GARANCIJA TALNO OGREVANJE bivalni, poslovni in drugi prostori TALJENJE SNEGA IN LEDU na voznih in pohodnih površinah TALJENJE SNEGA IN LEDU v strešnih žlebovih, žlotah in ceveh OGREVANJE CEVOVODOV ATESTI RANO proti zamrzovanju ali procesno vzdrževanje temperature Zapeljite v leto 2010 s stilom Chevrolet Cruze. Postavlja nova pravila. Avtohiša AHAC&CO., Domžale Mala Loka 15,1230 Domžale tel: 01/56 27100 gsm: 041/463 000 Chevrolet Cruze 1,6 z opremo: ABS, ESP in TCS, klima, 6 zračnih blazin daljinsko centralno zaklepanje, el.pomik stekel radio CD z MP3 za 11.690EUR. Poraba goriva (l/100km): 5,5 - 78. Emisije C02 (g/km): 145 -184. d.o.o. • r\2sem zeCimo Cep 6ozie ter prijazno in zacCovoCjno Četo 2010! . ggg— :pe praznike ter srečne Želim/) t/tmv obilo SAM d.o.o. Domžale, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje Prodajna Jarše, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje, tel.: 01/ 729 88 00 mesta: Latkova vas, Laikova vas 84, 3312 Prebold, tel.: 03/ 703 27 00 Nazarje, Lesarska cesta 2, 3331 Nazarje, tel.: 03/ 839 27 60 Stranje, Zg. Stranje la, 1242 Stahovica, tel: 01/ 729 62 82 Trbovlje, Nasipi 6a, 1420 Trbovlje, tel.: 03/ 561 47 80 CET REAL. www.chevrolet.si LHEVnOLtT www.sam.si H Mercator Hipermarket Kamnik Čokolada Milka mlečna, 100 g Kr alt foods Pivo Zlatorog 6 x 0,5 litra, pločevinka Pivovarna Laiko Eta, Kamnik Bonboniera Tomfee leinik, 125 g BUR Kumarice Natureta delikatesne, 530 g @|'P E * :■ Voda Radenska Classic ' gazirana, 1.5 litra, PET | Renska ^ 0)51 't, Puranji file poitrcino in pakirano hŠB Faje/ig : Tudi pri nas lahko kupite vinjeto. Pofl maBrapn w0od|1®Q V--------------------------- Pri nakupu vinjet na oddelku trafike prejmete bonitetne pike, kupon za smučanje in nalepke zvestobe. Ob izteku leta se vsem našim kupcem zahvaljujemo za zaupanje Po najboljših močeh si bomo prizadevali, da ga upravičimo tudi v letu 2010! v srcih naših kupcev. Želimo vam lep božič in srečno vse dni v letu 2010! DELOVNI ČAS V DECEMBRU: PON.-PET.: 8.00-20.00 NEDELJA: 8.00 -15.00 24.12. : 8.00 -18.00 25.12. : ZAPRTO 26.12. : 8.00 -13.00 31.12.: 8.00 18.00 1.1. : ZAPRTO 2.1. : 8.00 -13.00 Povabljeni na prireditve! Sobota, 18.12., ob 17. uri - Moje božično drevesce Otroška delavnica Sobota, 19-12., od 10. - 12. ure - Duo Makena Torek, 22.12., od 17. - 19- ure - Lumpi palačinke Otroška prireditev Četrtek, 23.12., od 18. - 19-30 ure - Prihod Božička Si Mercator60 let najboljši sosed • Pestra izbira dnevno svežega kruha, peciv in sladic • Pince in potice z različnimi nadevi • KEBAB Odprto vsak dan, tudi ob nedeljah, od 6h do 22h Naročila tudi po tel.: 051/4477 66 DISKONT NEŽIVIL MO] DOM Domžale, Karantanska 6, tel.: 01/72 11 255 POPUSTI V MESECU DECEMBRU 30 - 60% - POSTELJNINA (FLANELA, KREP, PLATNO) - VZGLAVNIKI IN ODEJE - BRISAČE - EMAJLIRANE POSODE Zahvaljujemo se vam za zaupanje in vam želimo vesele božične praznike ter srečno novo leto! Odprto od 8b - 20\ ob sobotah od 81 • 14h, sobota 19. decembra do 17. ure Zastopnik JOMONT d.o.o. Ljubljanska cesta 4/j Sl-1241 Kamnik t: 01/831 18 28 e: ajm.jomont@siol.net i: www.ajm.si Prijeten božič in najlepši pogled v novo leto 2010! AZUR TRADE d.o.o. Vrhpolje 170, Kamnik tel.: 01/8392 800, www.azurtrade.si - Kamini in peči na drva in lesne pelete za topel dom - Pulti iz marmorja, granita ali tehničnega kamna za kuhinje in kopalnice Prijetne božične praznike ter srečno in prijazno 2010! www.peugeot.si V • Lepe praznike, v novem letu 2010 pa srečno in varno vožnjo! Kdaj, ce ne ^ ^ -m. v zdaj?! 207 1.4 Trend/ ,9.990, PEUGEOT priporoča TOTA!- 207 Trend/ 1.4 - Poraba goriva (kombiniran način vožnje. I/100 km): 6.3. Izpuh CQ2 (g/km): 150. Ponudba velja za fizične osebe za vozila dobavljiva do 31. 11 2009. Stika je s*mbo»čna. Edinstvena omejena ponudba: peugeot 207 1.4 Trendy (5 vrat, 4x zračna blazina, klimatska naprava, radio CD MP3, električni paket, meglenki...) je lahko vaš že za 9.990 €, prvih 300 kupcev pa čaka še dodatno darilo. RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje, www. rodex.si, servis: 01/729 92 01, prodaja: 01/729 92 00, 722 81 31, 031/669 367