59!Hi ± februar 19 6 1 XXVIII Nova ribniška zvonika so baje zadnji načrt arhitekta Jožeta Plečnika Naslovna stran: Stranski del cerkve sv. Cirila in Metoda — Ljubljana — Bežigrad Ljubljanski škof prevzv. g. Anton Vovk blagoslavlja nova zvonika znamenite ribniške cerkve 2VEST PRIJATELJ 'Tistega soparnega večera, ko se je nad Veliki Buenos Aires nenadoma Usula toča, sem v svoji sobi zagrnil okno, prižgal luč in vzel v roke sveto Pismo stare zaveze, ki je pred nekaj meseci prišlo iz domovine. Odprl sem slo knjigo, ki dela ponos vsaki knjižnici in bral. Zapisano je bilo: „Zvest Prijatelj je močna obramba, kdor ga je našel, je našel zaklad. Zvest prijatelj neP°plačljiv in za njegovo vrednost ni cene. Zvest prijatelj je balzam lvljenja, kateri se Boga boje, ga najdejo." Zaprl sem knjigo, ki jo je navdahnil sam Sv. Duh in se zamislil v ovito lepe besede. „Da, zvest prijatelj," tako sem vrtal misli dalje, „je Veku tako drag, tako velika dobrota, ker ga spremlja skozi življenje, v eseHh in žalostnih dneh; ker mu rešuje dvome, razveseljuje srce in ga P°vezuje v krog številnih prijateljev." Totem pa se mi je utrnila svetla in vsem draga misel, da je pravza-T tudi naš slovenski tisk sredi tujega sveta v nekem pomenu naš dobri Prijatelj. Saj nam v mnogočem nudi tisto, kar nam more posredovati 0Vek-prijatelj. Ali nam slovenski tisk ne nudi številnih dobrin? V lepi p e®1 iri živi sliki nam osvežuje drage spomine na nepozabno domovino. °vezuje nas mel seboj in s tujim svetom. V temi zmot in zablod nam kaže sed ° ^0tj' Nudi nam napotke ze človeka vredno življenje. Z zgledi in be-, Poglablja ljubezen med možem in ženo ter med starši in otroci. In na Cn°’ ^ar ni majhnega pomena, po težkem in enoličnem življenju nndi tudi prijetno razvedrilo. p tom preprostem ugotavljanju mi je iz srca privrela prošnja, da bi ,J. *'2 katerega vse dobro izhaja, naklonil še veliko let, v katerih naj bi enska beseda obiskovala slovenske družine v zamejstvu. /Co( Prepričan sem, da Bog ne bo prezrl teh prošnja, saj so bile plemenite, e«£ 36 VSe ^epo Ptemenito. Res pa je, da moramo pri tem vsi sodelovati: 8 Pranjem, drugi z raznašanjem, številni pa z branjem in vzdrževanjem. „Ave Marija", ki je pozvonil v bližnji cerkvi, mi je pretrgal r f)l j ene misli in mi vlil v srce svetal up v razumevajočo dobroto rojakov. A. S. Ker o Sloveniji tako radi kaj novega slišimo, zato bomo gotovo z zanimanjem prebrali prvi del članka, ki ga je napisal znani prof. Pavel Slapar. Verske razmere v Sloveniji Ko smo pred petnajstimi leti zapuščali domovino, nismo sicer vedeli, kakšen bo odnos med Cerkvijo in državo v podrobnem, a v enem smo si bili na jasnem: Nova država in njeni predstavniki bodo do Cerkve in verskega življenja sovražni. Ta sovražnost bo slonela na dveh temeljih: 1. Komunizem ni mirujoča ideologija, marveč je borbeno in dinamično brezboštvo. Njegov cilj je brezbožen slovenski narod ali brezbožna domovina. Vprašanje, je samo v tem, po kateri poti se ta cilj bolje, hitreje in laže doseže. Eni menijo, da s krvjo in nasiljem, drugi — med temi je tudi maršal Tito — mislijo, da zadostuje, če Cerkev izolirajo in izločijo iz javnega življenja. S tem ji je izpodrezana življenjska sila. Postavljena je takorekoč na slepi tir. Tam jo je treba toliko časa pustiti, da bo zarjavela in sama od sebe razpadla. To mnenje ima psihološko podlago. Skušnja je namreč pokazala, da nasilje rodi odpor in odpor okrepitev. To je tudi nauk dialektike. Torej ne nasilja, marveč izoliranje, izločevanje in izpodreza vanje. 2. V letih okupacije in revolucije so se na eni strani za oblast in zmago borili somišljeniki materialističnega svetovnega nazora. Ti so vodili. V svojih vrstah so imeli tudi veliko idealistov. A to na stvari nič ne spremeni. Ti idealisti so bili samo prepotrebna pri- prega, brez katere komunizem najbrž niti zmagati ne bi bil mogel. Na drugj strani pa so se v odporu zbrali vodiln* somišljeniki idealističnega svetovnega nazora — med njimi čisto naravn® tudi katoličani in prepričani ter dobi"' verniki. Saj so vedeli ali slutili, da gr® v tem boju za vse: za svobodo ali za-tiranje vere; za versko ali brezversko bodočnost slovenskega naroda. Da s® bili v tej bojni vrsti vmes tudi praktični materialisti, ker so na tej stran* pričakovali več materialnih koristi zaSft to stvari same na sebi nič ne sprem®' ni. Ti pa so bili tisti obtežujoči pra' tež, ki je opravičevanje borbe ovira* in povzročal ugovore, na katere, pr®' prost človek ni znal prav odgovarja*1 in ki so bili tudi za izobraženca Kre' nek in trd orehh. V letih okupacije in revolucije 86 je na obeli straneh nabralo toliko brid' kosti, krivic, solza, krvi in smrti, se je domovina zavila v žalost, potrl tost, gnev in sovraštvo. Ko je pred petnajstimi leti kom8' nizem v Sloveniji zmagal in zavlada ’ smo vsi dobro vedeli, da bo za Cerk®v in vero nastopila doba nasprotovanj8 in maščevanja. Verske razmere bod® slabe. Nekaj činiteljev je te pričakovan trdote omiljevalo: 1. Iz raznih dežel Evrope so 8 vračali izgnanci, begunci in jetnik1' Vsi ti so hoteli v „osvobojeno“ dom®' ^!n°' Docela brezobzirno preganjanje 1 te ljudi preveč razočaralo in odbija-y " Komunizem jih je moral upoštevati, otiranje Cerkve in vere je bilo treba tor,aV'^eVati 8 sodolovooj6111 z okupa-lem in z nerazumevanjem za naro-°V® težnje in potrebe. • Doma so pod okupatorjem ntno-Pri'l'**^0 tr|,e*‘- Tudi partizani, ki so Oh *Z t'0Z(t°v' 80 si obetali svobodo, tj 0J*. 80 si jo srčno želeli. Med par-(eZ‘,ni mnogi niso bili komunisti. Tudi hilo treba upoštevati. Tako se ''Jnianje ni moglo posplošiti. Jugoslavija je bila in je še je- ziček na tehtnici ravnotežja med vzhodom in zahodom. Zapad je obsojal versko nesvobodo, preganjanje in zatiranje. Poudarjal je posebno pri delitvi podpore in pomoči, da je za sožitje z zapadem potrebna resnična strpnost. Borbo proti veri je bilo treba torej tako ukreniti, da je dobivala videz upravičenosti. S tem pa je izgubljala na načelni ostrini. Čeprav upoštevamo navedene olajševalne okolnosti, vendar v vseh petnajstih letih lahko dobro opazujemo, kako je komunizem veri nasproten. Zmagovalce vodijo idejni in osebni razlogi. naroda! er’tui"a Resman; dekan Fatur; dr. Anton Korošec, voditelj slovenskega mve Pokojni škof dr. Gregorij Rožman; kanonik Sušnik. — V drugi vrsti od Dpeka- k68110 ,Pa stoje p. Jože Aljančič; Karel šparhakelj; pok. kanonik dr. M. Kanonik dr. Tomaž Klinar; župnik Hartman in p. Stanko Aljančič Osebni so se rodili predvsem v letih revolucije in protikomunističnega odpora. Idejni so utemeljeni v komunistični doktrini. Vodilna gibala pri tem so: ločitev cerkve od države, izločitev cerkve iz javnega življenja in zahteva, da funkcionarji in člani partije ter od države odvisni uradniki ločitev od cerkve tudi zase osebno izvedejo oziroma vzdržujejo. PRAKSA Ko se po petnajstih letih vprašujemo, kako je z verskimi razmerami v domovini, je treba reči, da je, jasno sliko zelo težko dobiti. Posamezne sodbe, kj jih slišimo, se medsebojno križajo in nasprotujejo. Pride kdo čez mejo za nekaj dni ali tednov in iz pogovorov skušaš priti do svoje lastne sodbe. Nekateri pravi: „Pritiska ni ne na eno ne na drugo stran. Kdor hoče v cerkev hoditi, lahko hodi. Kdor noče, pa pač ne gre.“ Ta trditev v nekem smislu drži, a ne povsod in ne za vse. Od te svobode so prav gotovo izvzeti vsi, ki so pri policiji, vsi vojaki in prosvetni delavci. Pred nekaj leti je bila nova maša na Dolenjskem. K slovesnosti v cerkev so šli vsi domači in mnogi župljani. Novomaijjni-kova sestra pa ni upala, ker je bila učenka učiteljišča v zadnjem letniku in se je bala, da ne bo kot učiteljica nikdar nastavljena, če se bo udeležila nove maše. Pridejo ljudje čez mejo na zdravljenje. Vsj veseli pripovedujejo, kako je lepo, ko So lahko vsak dan pri maši in obhajilu, doma pa tega nimajo, ker so v prosvetni službi in ne smejo hoditi vidno v cerkev. Kdo drug reče: „Cerkve so v Sloveniji polne, kot niso bile prej nikdar." Tudi to v nekem smislu drži. Če vprašaš natančneje, dobiš odgovor: „Verniki v cerkvi so se precej zamenjali. Mnogi, ki so prej redno hodili, nc hodijo. Mnogi, ki prej niso hodili, pa se- daj hodijo. Od tistih, ki so bili let* 1945 že toliko stari, da so imeli vzgojo za seboj, jih je sorazmerno precej T cerkvi. Mlaši so bolj redko posejani-Za presojo bi bilo morda treba upoštevati, da je duhovnikov in s tem tud* božjih služb občutno manj kot prej-Prebivalstva je pa povsod več. Cerkve so ostale iste. Videz zato ni zanesljiv- Kdo drug reče: „Ko bi imeli vsaj kak verski list ali dovolj verskih knji#' Manjka nam stika z ljudmi." To j® res. In vendar je pred leti profesor bogoslovne fakultete obiskal sošolca, škofa v Innsbrucku, in mu je rekel-„Duhovnik lahko nemoteno deluje, v res duhovniškem delu ni oviran." Če berem „Novo pot“, glasilo slovenskih duhovnikov, ki so včlanjeni * CMD, najdem neprestano isto trditev: „Toliko svobode, duhovnik v svojem delovanju prej še nikdar ni imel. Ljudi® imajo vse na razpolago. Kdor hoče, s® ne čuti v ničemer vezanega ali oviranega." Kako naj umevamo te trditve? Nekateri sc izgovarjajo, da morajo tak0 pisati. Dobijo namig, kako naj pišej® in nimajo možnosti ali poguma zoperstaviti se. Celo to se sliši, da je včasih kaka stvar napisana, a piša teli pozneje zasebno trdi, da je ni tako zapisal, mraveč da je bila bre.z njegov® vednosti in odobritve vstavljena ali P°' pravljena. Težko je ugotoviti, kaj ie pravzaprav res. Ko je bila bogoslovna fakulteta * Ljublani ukinjena, je tedanji dekan fakultete zaprosil za avdienco pri maršalu Titu. Bil je sprejet. Z njim so b’1 še nekateri drugi zastopniki CMD. I'a kultete. v sklopu ljubljanske fakultet ni bilo mogoče rešiti. Vendar je potekal razgovor kolikor toliko v prijazn®-1’1 vzdušju. Maršal Tito je odposlanske celo pogostil. Pri tej priložnosti je Tit® vprašal, zakaj je oficialna cerkev tak® odn-l!r<>tl-ia Sprva ni upal nihče "d^v°nti, ker se je vsak bal, da bi ma .e“vorom položaj poslabšal. Ker je Rosi«3 Vprašanie ponovil, je dekan boni- V°e fakultete poskusil s previdno- ^govorom: „Cerkvena oblast se n,u 'i. a s‘ režim želi razkol in da bi kalni -,3 narodna cerkev bolj všeč kot voril ‘S taborišča s prisilnim deti, £ a Zascdena. Nekateri morajo umre-VSo> £ nykaj let so uspehi naslednji: sProtnar .^e' k’*° sprva komunizmu na-kater- °’ ve^ ali manj izločeno. Ne-so strt-0 .mrtvi’ drugi so v ječi, tretji Peti ' 'n skrušeni, četrti ostrašeni, ni. teh je najmanj — so prešola-°dvzet an°Ve kot tisk, šola, karitas, so je v ?' Oblikovanje javnega mnenja sežeila • re'z'ma. Ko je ta stopnja dobavljen °^cnem Prvi del preganjanja t*a „ . nastopi tako imenovana „do- z naSiii"JCnja“ Vse’ kar se ie I,rei ren „a-em dosegalo, gre odslej na miško^ y‘n’ ^er "i odpora. Režim da brez äav0, g ,en' a*’ drugi stvari kako olaj-Heni, r> I'111 sc na stvari nič ne spre-»a sle, » 6V 111 delo za Cerkev sta itak Je hii0Hl" l‘1Ui Ničesar od tega, kar vzeto, se ne. vrne. Posamezne Blejski otok olajšave položaja bistveno ne zboljšajo. Služijo pa lepo za propagando, češ da ni nobenega zatiranja in da poteka vse povsem normalno. Na evharistični kongres v München skupine vernikov nis0 smele priti. Tudi posameznim so odklanjali dovoljenja. Vendar so dali nekaj izjem. Katoličani v Münchcnu so sklepali iz tega, da potem ne more biti doina tako hudo, če smejo posamezni celo na kongres. Toda te izjeme je treba razumeti prav v smislu omenjene propagande. Zdi se, da je doma v Sloveniji zdaj tako: če kdo reče: „Hudo je, ker ni svobode,“ ima prav. A če kdo reče: „Ni zatiranja,“ ima tudi prav. Svobode res ni, zatiranja pa tudi ne, ker zaradi pomanjkanja odpora ni potrebno. (Konec prihodnjič.) *'V> m cx mm Oče se igra z malim sinčkom in mu dovoli, da mu sinko jaha na hrbtu. Ko tako že debelo uro ko-raca oče po vseh štirih po sobi, se končno naveliča in truden vstane. „No, kako ti je ugajalo ?“ ves poten vpraša sinčka. „O, kar dobro,“ odgovori sinko. „Ali še prijetneje je jahati na pravem oslu!“ VENDAIt NEKDO Sodnik pijancu: „Vaše nesrečo je kriv alkohol.“ Pijanec: „Gospod sodnik, lepo prosim, da mi pismeno to potrdite. Bom nesel Vašo izjavo ženi, kj zmeraj trdi, da sem jaz kriv, če se ga preveč naložim.“ MODA „Poslušaj, Fani, enega tvojih otrok bi vzela s seboj na sprehod. Kaj menič, kateri bi najbolj pristojal k moji promenadni obleki ?“ SAMO NE DVIGATI PRAHU! V GLEDALIŠČU Gledalec: „Oprostite, gospa, ali bi lahko sneli svoj široki klobuk z glave? Ničesar ne vidim, pa sem plačal za sedež 10 $.“ Dama odrezavo: „Jaz pa sem za klobuk plačala 100 $!“ POZABLJIVI PROFESOR Mati: „Kaj ti je, ljuba hčerka ? Čemu si tako slabe volje ?“ Hči: „Ah!... Profesor Miklič me je spet prosil za roko!“ Mati: „No, zato se vendar ni treba jeziti, saj si —“ Hči: „Seveda! Pa on me je že predvčerajšnjim poprosil in sem mu že takrat dala besedo!" TEŽKI UDARCI šef pisarne svojemu uradniku, ki rad pogleda v kozarec: „Le kako da imate tako rdeč nos ?“ „Oh, gospod šef, to so posledice težkih udarcev, ki so me v življenju zadeli.“ šef sočutno: „Ubožec! In vedno le po nosu.“ Dva Slovenca — vojaka bi rada v prostem času igrala šah. Obrneta se torej s prošnjo na srbskega korporala: „Kaplare, bi smela igrati šah?“ (Igrati, pa pri Srbih pomeni plesati). „Možete,“ odgovori kaplar, „samo da mi ne dižete prašine!“ FANTOVSKO SONCE Stražnik najde pijanega fanta zvrnjenega v jarek. „Vi, mladenič, kaj pa pravzaprav delate tukaj ?“ „Sončim se!“ Stražnik: „Sončite se? In ob luni?“ „Jasno! Saj so mi prijatelji povedali, da je luna fantovsko sonce.“ ISKRENO POVEDANO Zastopnik neke zavarovalne družbe je pravkar izročil lastniku hiše polico proti požaru. Lastnik jo podpiše in spravi. Ko je zastopnik že pri vratih, ga hišni lastnik vpraša: „Koliko dobim, če mi hiša že to noč zgori ?“ Zastopnik ga ošvrkne s pogledom in mirno odgovori: „Deset let zapora.“ ENA DRUŽINA IN TRIJE VZORI Na praznik Marijinega očiščenja templju, ki mu mi radi posvečevanja svefy pravimo tudi svečnica, Se zaključi božična doba. Štirideset dni je poteklo od tiste-!'a vzvišenega trenutka, ko se je De-.lca Marija prvič zazrla v obraz bož-teDa Sina, fci je bil istočasno tudi ad njenega telesa; minilo je triin-rideset dni, kar je božje Dete pre-y 0 trne Jezus, to je Odrešenik ali jeh-^’ ™ ta,C° ]e dan, ko bilo treba Jezusa kot prvorojenca unesti v tempelj, ga tam Bogu da-°vati in istočasno odkupiti. kosebe so pri vseh teh dogod-a nastopale v vsej svoji naravno-* preprostosti: Jezus, bodoči Od- v entk sveta, Marija Devica, njego-^ Mati, pa sv. Jožef, njen deviški nin ter krušni oče Jezusov. te'*8*6 OSßbo so nato doživele žarVe begunstva, ko so morale be-(l() 1 Vred krvoločnim "kraljem Hero-billj 18 če N'i osebe so takrat, ko je sle ^ez.us dvanajst let star, prvič šle Veln?3' V Jeruzalem na praznovanje Žii,lf°n°čnega praznika in tam do-pf( e e strah, da se je Jezus zgubil, sladkost najdenja in miren Vrutek v Nazaret. Vob ' nadaljno dobo pa sv. Luka, «L °Zn* °Visovalec Jezusove mlado-' na kratko strne v nekaj besed: Ljudje hrepenimo po vzorih, a lepših, kot jih najdemo v nazareški družini, ni in nikdar ne bo. Preberite! „In Jezus je rastel v modrosti in starosti in milosti pred Bogom in ljudmi. Bil jima je pokoren. Marija pa je vse stvari hranila in premišljevala v svojem srcu.“ To in nič več nam ni znano o skritem življenju sv. Družine v Nazaretu. Toda zgodovinarji, arheologi in pesniki se s tako zgoščenimi besedami sv. Luka niso mogli zadovoljiti. Oni so nam hoteli sv. Družino približati, da nam postane vzor in opora v vsakdanjih stiskah življenja. Pojdimo torej v duhu za trenutek v Nazaret in opazujmo jih, vse tri, kako poteka njih dan, posvečen molitvi, delu in službi Bogu! NA DOMU SV. DRUŽINE Na ulici, ki pelje k studencu, stoji skromna hiša, zgrajena iz posušene kockaste gline. Čez dvorišče se razpleta stara trta in v kotu košata figa razgrinja svoje veje. Prijetno je bivati v njeni senci, prijetno tudi pokušati sladke sadove, kadar dozorijo na drevesu. V tej hiši živi mož, ki ga pozna ves Nazaret. Če kdo potrebuje nov okvir za vrata ali novo zibko ali kak/ predmet za kuhinjo, se spomni na Jožefa, moža s toplim pogledom, redko besedo, žuljavimi dlanmi in mišičastimi rokami. Njegova brada je črna in malce nakodrana. Ona, Marija, je še zelo mlada. Glavo ji pokriva preprosta ruta, ki se ji mehko spušča na lice. V hiši je videti tudi otroka, ki skače, ki se igra, ki stavi vprašanja, ki se smeje, ki j'o-ka, ki čaka, ko je lačen in se vleže k počitku, ko ga prevzame spanec. To je Jožefova družina. Živi ob poti, po kateri vodijo pastirji svoje črede napajat k studencu, po kateri gredo živali na pašo na bližnje griče okrog Nazareta, po kateri se vračajo dekleta z vrči, polnimi vode, na glavi. če greš mimo te hiše, boš zaslišal rezki glas žage, ki se je zagrizla v trdi les; na uho ti bo prišel topli glas Jožefove žene’, ki prepeva; in tudi boš začul krik otroka, ki se igra s svojo Materjo. Pesem žage, petje žene, glas otroka, to je poezija doma, kjer živi sv. Družina. USTAVIMO SE NAJPREJ PRI JOŽEFU! Ne dosega sicer v dostojanstvu svoje žene, kaj šele otroka, ki mu je zaupan, toda eno drži: on je glava družine. Nihče od ljudi ne sluti silne skrivnosti, ki jo hranita v sebi Jožef in Marija. Vsi so prepričani, da je Jožef resnični Jezusov oče. Nihče ne ve, da ima tudi Jožef, ta dobri in pravični mož, svoj delež na delu odrešenja. Med stotisoči moških se je božji prst ustavil prav nad njim kot da bi hotel reči: „To je tisti mož, ki sem si ga izbral, da mu zaupam življenje svojega Sina, in skrb za njegovo Mater!“ In nikar ne verujmo tistim nesrečnim slikarjem in kiparjem, ki nam kažejo Jožefa kot častitljivega starčka, z belo brado in svetniškim sijem okrog glave. Uboga človeška domišljija, kako napačne zaključke postavljaš! Kot da je mogel biti sv. Jožef ob Mariji vzdržen le zato, ker je bil star! Malo častna bi bila ta okoliščina zanj. Ali res menite, da je Bog čistost Matere svojega Sina izročil v varstvo možu, ki bi ga le starost varovala pred poželjivostjo mesa? Ne, Bog ljubi in ceni tiste, ki pridejo do kreposti z napori lastnih sil. Zato je poveril devištvo božje Matere možu, ki je bil v polnosti svoje moškosti, pa se je zavestno odpovedal rabi zakona, ker je bil svet, pravičen in ker je doumel v polni meri, kaj Bog od njega želi ter. pričakuje. Ne, sv. Jožef ni bil star, ko je vzel Marijo za ženo. Prave starosti sploh ni doživel, kajti umrl je relativno mlad, niti šestdeset let star! Bil je odločnega -značaja, dostojanstven, zadržan, redkih besed, pre-prost, in mož, ki je znal ohraniti notranji mir sredi preizkušenj. Sv. Jožef nudi s svojim zgledom oporo vsem očetom, ki se morajo žrtvovati za svojo ženo in otroke. Po njem je postalo tudi njihovo delo plemenito in vzvišeno. Po njem se naseli v domovih vseh, ki se ob njem vzgledujejo, tih nasmeh notranje sreče, globoka urejenost duše, polno zadovoljstvo spolnjene dolžnosti. Tako krepko je znal voditi sv. Jožef svojo družinico, da bi mu da- Notranjščina stolnice v Monakovem ^es. v dobi letal in ogromnih parni-°v prav tako mirno lahko izročili ^dstvo teh prometnih sredstev kot . takrat znal čuti nad čredami svo-živine in bdeti nad srečo svojega Silno je Bog Oče cenil tega člo-6ca- Iz evangelija vemo, da so bili a^Oeli, božji odposlanci, neprestano njem in ga vodili na njegovih po-, _ Eden od angelov mu odkrije rivnost Marije; naj je zato ne za-JZe> ampak vzame k sebi. Drugi mu Poroči, naj otroku da ime Jezus; i e'Ji mu ukaže, naj zbudi Marijo 2 Jezusom zbeži v Egipt; spet eden mu naroči, naj se vrne v svojo j*Zet°■ Bil je tako Bog sam, ki mu k P° svojih zvestih služabnikih od-lval svojo voljo. j pa je tudi sv. Jožef mož, ki Popolnoma živel iz vere; dvakrat na dan je zmolil vero, kot je to predpisovala judovska postava; molil je pred jedjo in po jedi; vsako leto je romal v Jeruzalem, najprej sam z Marijo in nato tudi z Jezusom. Toda zanj ni bila molitev le ponavljanje besed: on je molil iz globočine duše. Zato je molil tudi, ko je vihtel sekiro, vlekel žago, tolkel s kladivom. Težko je bilo pri Jožefu reči, kje neha molitev in prične delo pa tudi obratno. Njegovo delo je postalo ena sama molitev. Tako je preživljal Jožef dneve svojega zakonskega bivanja. Večinoma so potekli na dvorišču, kjer je imel svojo delavnico. Najprej se je Jezus ob njem le igral; kasneje mu je že pomagal; in končno se je priučil poslu svojega krušnega očeta, tistega moža, v čigar varstvu sta se senčila Jezus in Marija, v čigar pogumu sta občutila prijetnost skupnega doma, ob čigar roki sta živela spokojno, polna zaupanja in miru, kajti ob njima je živel in nad njima bdel Jožef, varuh Devic in steber družin... SEDAJ PA SE OZRIMO NA MARIJO! Tudi ona ni taka, kot so nam jo mnogi umetniki naslikali. Njena obleka ni brokat, tudi se na njej ne blešči zlato in dragi kamni. Prav tako ne sloni ob oknu z gotsko obliko in ne zre na cesto, kjer se podijo psi. Le kako bi mogla tako ravnati prav ona, ki jo je Bog Oče hotel dati za vzor materam in ženam vseh časov! In bistvo žene ter matere je, da z ljubeznijo opravlja svoja hišna dela, da šiva, pere in kuha, da napravi dom prijeten in ga napolni s toploto ljubečega srca. Zato proč s tisto predstavo, da je Marija živela drugače kot njene so-vrstnice. Ni bilo angelov, da bi ji nosili vodo, da bi ji pomagali pri kuhi, da bi ji delali družbo. Sama je opravljala vsa hišna dela in jih s tem posvetila. Morda je nosila dolge kite, ki so ji padale po ramenih. Morda je imela za obuvalo sandale z lesenimi podplati, ki pa jih je rabila le za velike praznike, kajti drugače je hodila bosa naokrog. Zjutraj je odpirala vrata svoje hiše in pozdravila soseda ali zgodnjega prodajalca, ki je že ponujal tkanine, vezenine in dišave iz Orienta. Vsako soboto je prižigala lučko, kot je to velela postava, saj je bila zanjo postava izraz božje volje, tiste volje, ki jo je izvzela od posledic izvirnega greha in napravila milosti polno. Živela je v svoji kuhinji, obdana od posod za moko, žito, olje in vodo. Na trti so se sprehajali ptiči in golobje so ji delali družbo. Vse to je videl in doživljal tudi njen Sin. Kasneje je ta opazovanja in doživetja strnil v svoje nepozabne prilike: o ženi, ki pomete tla, o žitu, ki ga sejalec razmeče po brazdah, o devicah, ki jim zmanjka olja za svetilke... Marija v delu ni videla in občutila prekletstva, ki ga je Bog Adamu napovedal po padcu v raju. Zanjo je bil užitek mleti žito, iz katerega bosta Jožef in Jezus imela svoj vsakdanji kruh. Z ljubeznijo je kot vsaka mati pripravljala in krpala obleko svojemu otroku. Mislila je na sinovo prihodnost in se spraševala, kdaj bo prišel čas, da se začne uresničevati Simeonova napoved. Trpela je ob pogledu na otroka, ki je vedno bolj doraščal in se bližal trenutku, ko naj bi njegovo telo postalo sprava za grehe človeštva, ona pa občutila vso bolečino, žalost in osamljenost materinskega srca, ki so ji odvzeli in umorili otroka... IN ŠE NA JEZUSA POGLEJMO! V mrzli noči, sredi betlehemskih poljan je prišel na svet. Ni bilo topovskih strelov v pozdrav, tudi ne navdušenja med ljudmi radi njegovega rojstva. Le dva sta ga, sprejela z nežnostjo matere in radostjo očeta: Marija in Jožef. In ta dva sta bila tudi edina, ki sta poznala njegovo skrivnost. Sledila sta njegovi rasti in se veselila njegovega umskega razvoja. Smehljala sta se njegovim vprašanjem, ki so bila vprašanja preprostega, pa bistrega otroka, in skušala dati primeren odgovor nanja. In otrok Jezus je rastel sredi med njima. Opazoval je življenje okrog sebe. Strmel nad lepoto mavrice. Hodil je med njive in gledal, kako kmetovalec seje žito, kako to žito požene svojo bilko, kako sonce pozlati njegov klas; prisostvoval je žetvi in inlačvi, videl, kako se žitno zrno spredeni v moko in iz nje nastane prijetno dišeči kruh. Svoji materi je donašal vodo in jo spremljal k studencu, ko je prala perilo. Ob njej ie bil, ko je šivala, predla in krpala obleko. Iskal je drva za peč in nosil je na teraso sadje, da bi ga sončni žarki posušili. Prižigal je svoji materi oljnato luč in ji pomagal, ko je rnzobešala perilo. Taka je bila Jezusova zgodnja mladost, pozneje tako mojstrsko izražena v njegovi pridigi. Jezus pa je rastel. Znanje, ki ga je imel kot Bog, je dopolnjeval z Izkušnjo, ki mu jo je dajalo vsakdanje življenje. Vedno bolj je sodeloval v pogovorih, ki sta jih imela med seboj Jožef in Marija. Že je začel pomagati Jožefu pri delu. Navadno pravimo, da je Jezus Potreboval samo tri leta za odrešenje sveta, trideset let pa je porabil za posvetitev družine. Toda, mar ni Sin božji odreševal svet od trenutka svojega rojstva dalje? Si upamo mar trditi, da so bila Jezusova leta, Preživeta v družbi Jožefa in Marije, brez odrešilne vrednosti? Jezus je Pač dobro vedel, zakaj je začel svoje odrešilno delo prav v družini. ^ družini je videl osnovno celico člo-veške družbe, na katero je hotel nasloniti svoje delo za duše. Tako se je sveta Družina posvetila v delu, z bolečino in v ljubezni. *0 je tista pot, po kateri bodo tudi naše družine našle Kristusa in po njem srečo. S tem, da sta se Marija 7n Jožef dajala otroku Jezusu, sta syet opozorila na temeljno resnico: \mej otroke, če hočeš, da boš žel Llnbezen. Ni brez vzroka naša Cerkev prav za praznik sv. Družine vključila v mašno besedilo besede sv. Pavla: „Imejte ljubezen! Napolnite se s sočutjem! Bodite hvaležni! Med seboj si odpustite! Vse, kar delate, storite v imenu Jezusovem!“ Da, vse človeštvo dan in noč vzdihuje po tisti preprosti veži, ki je bila skrita hiša sv. Družine v Nazaretu. Hrepeni po Mariji, ženi s plemenitimi očmi, delavnimi rokami, nasmejanim obrazom, sočutno besedo in spoštljivo ljubeznijo do moža Jožefa. Želi si mirnega značaja sv. Jožefa tesarja, z močnimi rokami, dobrodušnim obrazom, v molk zagrnjenimi ustnicami. In sanja po otroku, ki je prinesel na svet odpuščanje grehov. Toda bilo bi premalo, da svet le hrepeni po Marijini dobroti, Jožefovi možatosti, Jezusovem odpuščenju. Vsakdo, ki je član družine, naj se potrudi, da bo nekaj od vzgleda, ki so nam ga zapustili vsi trije člani sv. Družine, uresničil tudi v lastnem domu. Na ta način bo prispeval k lastni sreči, pa istočasno pripomogel, da bo novi svet boljši, kajti le od krščanskih družin zavisi, če bo bodočnost lepša kot je sedanjost, v kateri zlasti zlo zmaguje, ker je družina na splošno pozabila, kje so viri njene moči, veličine in svetosti. Ko bo vzklik: „Pojdimo vsi v Nazaret!“ postal last vsega človeštva, tedaj se bo moglo tudi reči: „Svet je postal košček raja,“ kajti edino družina je to ostala, čeprav je Adamov greh tudi njej ogromno škodoval. Družina bo tako postala veža božja in stopnice za pravi raj v kraljestvu troedinega Boga. Jože Jurak GREH - SOVRAŽNIK Št, 1 Pregled duhovnega življenja: * * cilj: božja slava, * * sredstva: * boj proti grehu, svetu, hudiču, sebi, * Zakramenti, kreposti, molitev, * izpraševanje vesti, načrt, duhovno branje, duhovno vodstvo. SMRTNI GREH * Smrtni greh je zrušitev vsega nadnaravnega življenja., v trenutku, pravi samomor. * * Človek ne more storiti prav nič slabšega v življenju kot smrtni greh. * Govoriti o bližanju k Bogu nekomu v takem stanju je kakor govoriti mrtvecu, naj diha. * Pogoj za duhovno življenje je milost v duši. MALI GREH * Tudi prostovoljni mali greh je večje zlo kot bolezen ali smrt. * Vsak mali greh je ovinek na poti k Bogu. * Zabrani mnogo dejanskih milosti, manjša ljubezen, duša izgublja z njim energije v smeri k Bogu. * človek bi ga ne smel storiti, tudi ko bi z njim mogel v trenutku rešiti vse duše iz vic in pogasiti za vselej peklenski ogenj. NEPOPOLNOSTI * Delam dobro, a ga delam tako, da bi ga mogel boljše — ta je nepopolnost. * Popolna združitev z Bogom ob tem ni možna: človek hoče nepopolnost, ki je Bog noče. * Odpraviti je zlasti treba nepopolnosti, ki so stalno v nas. * Vse je treba delati z vedn0 čistejšim namenom: v slavo božjo. KUPČIJA S SATANOM Mladega kaplana so opozorili, da bo >a svojem novem mestu v predmestni z“Pniji imel veliko dela. V tej zloglas-v! četrti je bilo več umazanije in zlo-Cln°v kot v vsem ostalem mestu. V soparnem popoldnevu je stal na v °Pn'cah svoje cerkve; njegovo telo v ornem talarju je kljubovalo žgoči vro- val cenenega parfuma ga je objel, 0 se mu je približalo : neko dekle. Ko-,rastl iasje, povezani z rožnatim tra-,°m' 80 obkrožali njen obraz, ki je bil g1 prileten po izkušnjah, a po letih ge silno mlad in prazen. Mačji pogled g6 Je upiral vanj z drznim prezirom. .Pmi se je igrala s cingljajočo zapest-ico. Nato je zaslišal njen nagovor: »Oprostite, veliki dečko, nisem pri-a semkaj po verskih opravkih.“ hov”^emU Ste torej tu Je vprašal du- »Oh, obljubila sem svoji stari mami, ga Pojdem v cerkev. To je vse. čaka Podaj na cesti. Ostanem tu nekaj mi-ut’ tako da bo mislila, da sem šla k spovedi.“ Duhovnik si je obrisal obraz in se Nevidno odkašljal. »Poslušaj, otrok...“ »Recite mi Agata. Moje ime je A8ata R., « j .»Mišem vas hotel vprašati, kako vam ^ 'me,“ je odgovoril, „toda vedite, da je Sata grško ime in pomeni „dobra“.“ „Vi se norčujete!“ se je zasmejala. „Nekaj vam hočem povedati: jaz sem najslabše dekle v mestu. Pravkar sem prišla iz državne dekliške poboljševal-nice. Iz pobodjševalnice...!“ To besedo je bruhnila iz sebe obenem s celo ploho nizkotnih izrazov. Mladi duhovnik je spoznal, da je njeno govorjenje le izraz notranjega zaničevanja same sebe in da zato njeno stanje ni brezupno. „Vse, kar sem želela, je bilo, da bi mogla oditi od tam,“ je nadaljevala. „Zato sem šla v kapelo in prosila Boga. Pa On je bil verjetno preveč zaposlen za dekle te vrste.“ „Ali je morda rekel, da ne?“ „Naj bo, kakor pravite vi. Dejstvo je, d'a me niso izpustili. Zato — sem se zatekla k hudiču, sem molila k hudiču.“ Duhovnik je prebledel. Bil je to res nenavaden prestopek: vera, ki se je obrnila k hudemu. „Toda,“ je mirno vprašal, „ali ne zahteva hudobni duh vedno kakšno plačilo?" „Zakaj pa ne? Obljubila sem mu, če Fulton Sheen V mirni cerkvi je po blodnem življenju našla blaženi mir me spravi iz tistega kraja, da naredim devet božjeropnih obhajil. In storila sem tako. Prejela sem obhajilo in preklela Boga. Pa še kako! In veste, kaj se je zgodilo? Ko sem storila to že osem-najstkrat, sem bila izpuščena na svobodo. Kaj pravite k temu?“ Duhovniku se je ob tem priznanju zazdelo, kot da bi bil sam Satan pred njim. Trepetajoč ji je odgovoril: „Zdi se mi, da je naredil dobro kupčijo. Satan vam je dal to, kar vi imenujete prostost; v zameno pa je dobil vašo dušo.“ „Nikar se ne vznemirjajte radi tega!“ „Še je čas! Vaša duša še nj izgubljena.“ „Kako morete to vedeti?“ je zakričala v nenadni jezi. „Čemu ste prišli do te cerkve ? Da ustrežete materi! Dobro! To pomeni, da mater še ljubite... Kdor pa ljubi, nikakor še ni izgubljen. Dajte mi samo pet minut... in vse to bo izbrisano kakor grde sanje.“ Deklica je vztrepetala, da so zacingljale njene cenene zapestnice. „Grem!“ je izjavila. „Vi ne morete ničesar storiti zame.“ „Ostanite tukaj in molite!“ je vztrajal duhovnik. Dekle se je obrnila v stran. „Vi se vrnete,“ je rekel duhovnik. „Še nocoj se vrnete.“ Edini odgovor je bilo topotanje visokih pet navzdol po marmornatih stopnicah. ¥ Ko je duhovnik stopil v cerkev, da izpolni svojo dolžnost kot spovednik, si je rekel, da se ta zanemarjeni otrok ne sme pogubiti. Ko se je zaprl v spovednico, se mu je zdelo, da se je v mali hišici osredotočil ves boj med dobrim in zlim. Bolj kot kdaj koli se je moral boriti proti Satanovim napadom. Zadeva ni bila le plod domišljije. Agica R. je priznala, da je podpisala pogodbo s Satanom. In kdo bi mogel podcenjevati tako priznanje ? Prosil je za razsvetljenje od zgoraj. Odgovor je bil jasen. Boj je bil mogoč 'edinole z duhovnim orožjem, z ljubeznijo. Začel je spovedovati, prevzet od zaskrbljenosti in žalosti. Ko je vsakemu spovedancu naložil pokoro, je še pristavil: „Prosim, če bi poleg običajne pokore hoteli ostati v cerkve eno uro in moliti za dušo, ki je v veliki stiski.“ Nihče mu ni odrekel. Neki moški je prosil za en dan odloga, drugi pa so raje odložili svoje opravke. Kmalu so bile klopi natrpane faranov, ki so molili za neznano dušo. Ko je bilo spovedovanje pri koncu, je že mrak silil skozi odprta vrata v cerkev. Skozi visoka, živo poslikana okna pa je (lila v notranjost bleda svetloba. Duhovnik je čutil, da se je tej tihi večerni uri pridružilo nekaj nenavadnega. Kleče pred oltarjem je položil vroče dlani na hladno marmornato obhajilno mizo. S ceste so prihajali oddaljeni kriki poznih prodajalcev, ko je začel moliti prvi očenaš. Ura za uro je potekala. Noč je prišla pozno z mežikanjem plamenčkov sveč TERMOMETER NAŠEGA SLOVENSTVA 1. Kje. s» se naselili Slovenci? Kdaj? (4 točke) 2. Kdaj rabimo Slovenci v liturgiji živ narodni jezik? (3 točke) 3. Med katerimi stanovi se je protestantizem širil na Solvenskem ? (2 točki) 4. Kdo ima glavne zasluge za katoliško obnovo na Slovenskem? (2 točki) 5. Kako je cesar Jožef II. oviral cerkveno življenje? (3 točke) 6. Katero cerkveno dostojanstvo je dosegel Missia kot prvi Slovenec? (1 točka) 7. Kaj Mahniču včasih po krivici očitajo? ( 2točki) 8. Kako se glasi Jegličeva oporoka, katero je podal v govoru v Celju? (3 točke) 3. Med katerimi stanovi sc je protestantizem širil na Slovenskem ? Odgovore najdemo na strani 85. zvonjenjem zvonov. Hrup s ceste je Potihnil. Kmalu so zapustili cerkev vsi, razen prijatelja Agice R. Enkrat se je oglasila sirena in je prihrumel mimo Stilski voz, toda klečeča postava je ostala negibna, kot da ničesar ne sliši. vedno je bila tam, ko je prišel cerkovnik, da pogasi sveče in zapre cerkvena vrata, »Ni treba,“ je rekel duhovnik, „sam o°rn zaklenil.“ In zopet je sklonil glavo *'er v molitvi čakal. * Bilo je že dolgo po polnoči, ko je Uslišal udarjanje pet ob marmornati tlak. Upanje se je vzbudilo v njegovi duši,. . Polnil nato pa ga je znani vonj na- z veselo gotovostjo. Ni se ganil, ni se ozrl, ko je pokleknila poleg njega, a slišal je, da je začela jokati. - „Če bi je ne bil čakal,“ mi je rekel duhovnik več let pozneje, „bi bila našla vrata zaklenjena. Odšla bi in bi se morda nikdar več ne vrnila. Danes je Agata sijanja ženska.“ * Mladi duhovnik, ki se mu je to pripetilo, je msgr. Fulton J. Sheen, znani pomožni škof v Washingtonu, ki redno govori po radiu v katoliški uri. Povedal sem to zgodbo ljudem različnih ver. Njihovo mišljenje je zapo-padeno v tej izjavi duhovnika H. E. Fosdicka: „Pozdravljam tega duhovnika. On je resnično Kristusov služabnik." OKNO V SVET Vatikan V soboto, 3. decembra, je sv. oče Janez XXIII. sprejel dr. Fischerja, pri-masa anglikanske Cerkve. Razgovor med poglavarjem 500-milijonske Kristusove Cerkve in med anglikanskim primasom je bil zelo prisrčen. Prvi koraki d0 zedinjenja so že storjeni. Kitajska V Kantonu v komunistični Kitajski je na svobodi samo deset duhovnikov, ki lahko še mašujejo v šestih cerkvah v mestu. Sv, maši prisostvuje komaj tri petine kristjanov. Stopil je v veljavo tudi zakon o sežiganju mrličev. Sežiganje stane 30 kitajskih dolarjev, lesena rakev pa od 700 do 1000 dolarjev, in takega „luksuza“ si večina ljudi ne more privoščiti. Kanada Kanadski kardinal Leger je v važnem govoru poudaril, da je zakonska zveza osebna vez dveh oseb, ki si hočeta dobro, je vez vesti, ki je ni možno razvezati in civilna oblast nima pravice posegati v skrivnost in svetišče vesti, da bi po svoji volji razvezovala zakonsko vez. Indija Notranji minister Indije je označil zakonski predlog komunistov v indijskem parlamentu, po katerem naj bi bila prepovedana politična dejavnost katoliškim duhovnikom, kot hujskaški in nespremenljiv. Zakonski predlog je maščevanje za poraz, ki so ga komunisti doživeli v zvezni državi Kerala. Notranji minister je izjavil, da imajo cerkveni katoliški predstavniki polno pravico zahtevati od osvojih vernikov, da ne dajo svojega glasu za tistega kandidata, ki ne daje nobene garancije, da bo spoštoval verska in moralna načela. Italija V nedeljo, 6. novembra, je kardinal Mikara, papežev vikar za mesto Rim, z veliko slovesnostjo ustanovil 180. rimsko faro, posvečeno Mariji Guada-lupski v okraju Valcanuta. Japonska Na Japonskem so 30. junija preteklega leta našteli 277.502 katoličanov, kar je 10.894 več kakor pred letom dni. Združene države Koncem oktobra je sveti oče Janez XXIII. sprejel 130 Judov iz Amerike. Skupino je vodil rabin Herbert Fried-mann, ki se je v imenu judovskega ljudstva svetemu očetu ponovno zahvalil, kar je Cerkev storila v obrambo Judov med zadnjo svetovno vojno. V tem oziru se je posebno odlikoval se- ar0i sveti oče, ki je bil med vojno aPostolski delegat v Turčiji. Med dru-S*tn se mu je posrečilo, da je rešil lad-J0’ ki je vozila okrog tisoč judovskih °trok, d'a niso padli v roke nacistov. Avstralija Ob „Dnevu socialne pravičnosti“, ki &a praznujejo v Avstraliji prvo nede-.j0 v septembru, so avstralski škofje d&li poseben skupni pastirski list, v aterem zagovarjajo ideje, naj bi se ® ekonomske sile in pripomočki upogni za lajšanje uboštva na svetu. ’’ asi velik del človeštva živi v ne-. °Veških pogojih in okoliščinah — pi-•I0 škofje — ne obstajajo nepremagane ovire, da bi se ne mogla odstra-1 i Revščina in uboštvo s sveta.“ A«glija ^a glavnega tajnika angleških sin-j * at°v, ki so združeni v Trade Union i , e^jejö 8 milijonov delavcev, je bil .ran katoličan Jurij Woodcock. V Radosti je bil navaden cfelavec. S pri-se mu je posrečilo, da je začel hranki d^ati politične in ekonomske vede. *rancija j ^uPan v Seubourgu v Franciji se j Spovedal svoji službi. Star 35 let Po Vs*'°P'l v semenišče z željo, da gre Posvečenju delovat v Juž. Ameriko. Čehoslovaška »0Va čehoslovaška zakonodaja na-°tuje verski svobodi. V njej je člen, ki pravi, da se nihče ne more sklicevati na svojo vero, da bi se izognil izvrševanju državljanskih zakonov. Ta člen zgleda nedolžen, a ga bodo lahko vedno poklicali na pomoč, kadar bodo hoteli ovirati versko življenje. Radio v Pragi je pred kratkim objavil vest, da je na Čehoslovaškem 6.831 redovnic. Da je število redovnic tako padlo, je vzrok — tako je dejal radijski komentator — umiranje starih redovnic in pomanjkanje novink. Ni pa dejal, da manjka redovniških poklicev zaradi težkega položaja Cerkve pod rdečim režimom. Rusija V Leningradu so zgradili veliko palačo porok, prvo te vrste v Rusiji. Poročna dvorana je dobro razsvetljena, igra muzika. Poleg dvorane je restavracija, da morejo zaliti civilno poroko in dvigati čaše na čast novoporočen-cema. Fotografije že prinašajo neveste v belih poročnih oblekah. Časopisi spodbujajo komuriiste, naj svetujejo, kako bi mogli bolj proslaviti družinske dogodke kot rojstvo, poroko in podobno. Neki delovodja neke avtomobilske tovarne priporoča, naj vse te dogodke obhajajo čim bolj slovesno. Zakaj, da se ljudje vedno bolj poročajo v cerkvi, da še vedno nosijo otroke h krstu, sto vzrok lepe cerkvene slovesnosti, ki so s tem združene. Dajte civilnim porokam itd. več slovesnosti, pa bodo ljudje zapustili cerkve. Odlična krščanska žena, ki je bila dolgo brez otrok, je dobila hčerko. Ko ji vsej srečni dete ponudijo, da bi ga poljubila, odvrne: „Ne, sedaj še ne. šele potem, ko bo krščeno." Koliko je tako vernih mater? POPOLNOMA IN BREZ PRIDRŽKOV 'Resnica o božji previdnosti, ki smo jo v prvi številki v temeljnih obrisih začrtali, je nad vse tolaži jiva in pomirljiva. Kristjani, ki jo sprejmejo in verujejo v vsej njeni širini in globini, ne bodo nikdar presenečeni in razočarani, naj se karkoli z njimi v življenju zgodi. Vera, da je njih usod'a v božjih rokah in da vsemogočni Oče v nebesih skrbno, modro in ljubeče vodi njih korak k zadnjemu, večnemu cilju, jih polni z zaupanjem otroka, ki se tudi sredi temne noči in na neznanih potih čuti varnega ob očetovi roki. Verna gotovost, da jim Bog vedno dobro hoče in da vse, tudi bridkosti in pre-skušnje, s katerimi jih obiskuje, obrača v njihovo srečo, jih dela močne, da se tudi v viharjih in težkih stiskah ne zmedejo, ampak zaupajo v Boga tudi tedaj, ko se zdi, da so vse zvezde upanja na nebu njih življenja ugasnile. Prav ta trdna vera v božjo previdnost doseže, da kristjan nikoli ne pusti obupu vstopa v svojo dušo, ampak da tudi v najtežjih, najtemnejših urah upa, celo proti upanju, kakor je to lepo zapisal o očaku Abrahamu apostol Pavel (prim. Rim 4, 18). Škoda, da je take brezpogojne, močne, zaupne vere v božjo previdnost razmeroma malo na svetu in to tudi med kristjani. Ljudje smo slabotni in v težkih preskušnjah, borbah in izgubah, ki nas v življenju zadevajo, nam je tako pogosto kar težko verovati, da je vse, kar hudega nad nas pride, po božji volji ali božjem dopuščen ju; težko nam je zaupati, da tudi najtežje preskus-nje lahko in gotovo služijo v naše dobro, ako se le zvesto Boga v svojem srcu oklepamo. Lahka nam je taka zaupna vera le v dobrih časih, ko naS Bog obsiplje s svojo radodarnostjo 111 po njegovi dobroti sonce sreče ožarja našo življenjsko pot; v težavah in bridkostih pa nam dušo le prečesto zagrinjajo dvomi kakor temni oblaki obzorje. Resnični kristjan, ki se trudi žive» iz vere, se dobro zaveda, da dvom1 nad božjo previdnostjo niso r.ikoli upravičeni, nikoli na mestu. Ve, da se j1111 mora ustavljati in svoje zaupanje v Boga poživljati in utrjevati z verno mislijo, ki jo tako lepo izraža ljudski ]>re' govor, ko pravi; „Kar Bog stori, vse prav stori — četudi se nam prav Ilč 1 zdi.“ Res pa je, da je vse to lahk0 izreči ali napisati, težko pa v polni m®' ri sprejeti in živeti v tistih urah & | dneh, ko je duša vsled trpljenja vs» 1 žalostna in potrta. Skušajmo zato v tem našem novem premišljevanju o očetovski bozJ ; previdnosti odkriti nekaj novih vidik0'',1 ki nam morejo biti v urah bridko^" j v vsaj delno pomirjenje in v ven1 potrjenje. Kaj je vzrok naših dvomov ? Mnoge bolezni se ozdravijo, aky I se odkrije njih vzrok; mnogi dvomi razpršijo, ako človek spozna njih lZ' vor in s tem njih neutemeljenost. Ako tedaj ponižno raziskujemo iz-v°r svojih dvomov nad' božjo previd-n°stj0> ki nas v življenju tolikokrat ^učijo in vznemirjajo, se ne bomo zmogli, če zatrdimo, da je njih vzrok v *'erri, ker smo preveč prepričani o nuj-^°sti in koristnosti naših želja in pro-senJ- Želja po nečem, kar se nam zdi dobro in koristno, se vname v srcu in mislimo, da je naša sreča samo v njenem uresničenju. Ako dosežem, kar zdaj želim in Boga prosim, tedaj ooni srečen in vesel; ako ne dosežem, n^i bo težko in bridko — tako si mi-slimo prečesto v življenju. In smo od teh želja tako prevzeti, da kar s strahom in grozo mislimo, da bi utegnile ostati neizpolnjene, zlasti kadar gre za yehke, važne, po naših mislih odlo-Clme stvari v našem življenju. bedeti pa moramo, da ljudje nismo nezmotljivi v svojih sodbah in še manj svojih pogledih glede bodočnosti. To, . at" sc nam danes zdi nadvse dobro Zaželeno, se v bodočnosti lahko obr-n® v našo nesrečo in škodo. Izkušnja nas uči, da je to često res tako; v pol-*uči pa bomo to spoznali po smrti, . nam b0 B0g odkril vse svoje na-16 m nagibe svoje previdnosti. Ljudje 0 kratkovidni in omejen; v svojih J^Sledih na končni cilj in smo zato °Sim zmotam podvrženi v previl-,.eiT1. ocenjevanju tega, kar je za nas 3nično dobro in koristno. u ^rugače je pri Bogu. On, ki nas je 3 Varil iz ljubezni in nas vodi k sebi Jubečo roko, on ve vse, pozna po-n°ma preteklost, sedanjost in priest, gleda na vse stvari in do- Sodke Večn Poln iz svojega večnega vidika, iz osti v večnost, in gospoduje s po-kr rl°’ Qbsolutno močja nad vsemi časi, Jl m okolnostmi. On edin; predvidi Ve’ kaj nam je na tem svetu v res- nično korist in srečo, kaj nas gotovo vodi k cilju večne blaženosti, ki je končno edini, zadnji, življenja vredni cilj. In tako in zato se pogosto zgodi, da Bog v naših najbolj gorečih željah in prošnjah vidi zločeste posledice, ki bi nas po njih uresničenju zadele. Tam, kjer je pred našimi očmi sama luč in sama sreča, tam vidi vsevedni Bog, ki ne pozna zmote ali prevare, temo in gorje. Prav tako pa nasprotno vidi skriti blagor, ki bo skrivnostno privrel iz trpljenja, nesreče, preskušnje, ki jih danes, po njegovi previdnosti odrejene ali dopuščene, žalostni trpimo. Vsled ieh tako različnih pogledov in spoznanj, naših in božjih, se v življenju tolikokrat zgodi, da nam večni Bog naših želja ne spolni, naših prošenj ne usliši. Prepričani, da so naše želje dobre in koristne in naše prošnje pametne ter upravičene, se čutimo ob njih neizpolnjenju razočarane in zagrenjene.. Težka misel se nas loteva, da Vsemogočni Bog vedno bdi nad nami je Bog trd in neusmiljen, da nas je pozabil in nas prepustil slepi usodi —, nesrečn; smo, žalostni, vera v očetovsko božjo previdnost se je v nas začela majati, utegnil bi se nas polastiti obup... Pa smo v takih preskušnjah kakor mali otroci, ki prosijo očeta nevarnih in škodljivih reči in predmetov, kakor ostrega noža, strelnega orožja, ognja, strupa in podobnega. Otrok je prepričan, da mu bo to v veselje in srečo; oče pa, ki v svoji razumnosti predvidi posledice, mu teh in takih stvari nikoli ne bo dal v roke, naj ga- otrok še tako silno prosi. Seveda bo otrok vsled očetove zavrnitve žalosten, mislil si bo ,kako je oče trd in neizprosen, v srcu se mu bo dvigal odpor proti njemu — ali oče, voden po ljubeči skrbi, se ne bo dal omehčati. Krut in neusmiljen bi bil v resnici tedaj, ako bi se škodljivim željam in prošnjam otrokovim vdal. Tako ravna z nami vsevedni, neskončno modri in ljubeči Oče nebeški v naših često nepremišljenih in nevarnih željah in prošnjah. Sveti Avguštin je z ozirom na dvome in težave glede božje previdnosti zapisal tole lepo misel: „Bog je prev-tako usmiljen, kadar nas usliši, kot takrat, kadar nas ne usliši, ko ga prosimo v potrebah življenja; zakaj zdravnik ve bolje kot bolnik, kaj je temu k pridu.“ Brezpogojno zaupanje Iz teh preprostih misli, ki pa imajo svojo podlago v veri v neskončno božjo moč, modrost in ljubezen ,izvira za vernega kristjana samo tale zaključek: V božjo previdnost moran zaupati v vseh slučajih in okolnostih življenja, tudi v najbolj žalostnih in bridkih, in to — brezpogojno, brez pridržkov. To se pravi, zaupati vedno in v vseh stvareh božjemu vodstvu; pustiti Bogu, da stori, kar se mu glede nas zdi dobro in prav; darovati mu svoje načrte in svojo bodočnost in biti pripravljen vsak čas priznati, da samo On vse prav vidi in spozna .medtem ko se mi v mnogo-čem lahko varamo in motimo kljub navidez jasnim izgledom uspeha in sreče- Brez takega popolnega, brezpogojnega zaupanja v Boga in v njegovo očetovsko previdnost, ne moremo ohraniti resničnega notranjega miru in ravnovesja v pretresih življenja. Ako nas tako verno zaupanje ne prešinja, smo j kakor hiša, sezidana na pesek, ki se podere, k0 nadnjo prihrumi vihar; ostali bomo kakor žalostna ruševina s svojimi strtimi upi; lahko se zamaje v nas sama vera v božje bivanje in to, kar nam je najbolj potrebno in koristno — molitev, se nam lahko zazdi prazna in brezpomembna stvar. Kristjan pa, ki se brezpogojno M j brez pridržkov, glede dobrega in hu-dega preda božjemu vodstvu, bo ostal : trden v vseh preskušnjah, kakor hiša, sezidana na skalo. Znal bo prenašat* j zategnitev svojih želja in prošnja bre* nepotrpežljivosti; trpel bo svoje križe in bridkosti brez upornosti. V BogUi ki o njem veruje, da vse vidi in vs® ve in da je dobrotni Oče svojih otrok, bo vedno našel dosti razlogov, da se pomiri in potolaži. Bog sam pa od svoje strani prav pogosto tako zaupanj® in zvestobo svojih vernih otrok že 1,8 tem svetu plačuje s tem, da jih n»' polni z veliko tolažbo in jim že pr® | časom odkrije upravičenost in korist" nost njihovih preskušenj. + Ko to pišem, se živo zavedam, d® je vse to laglje razmišljati in pis®1 j v mirni sobi, v svobodi in v redne*T’ življenju, kot pa sprejeti, verovati in živeti v trpljenju, v ječi, na prisilnem de'u, v bedi in lakoti, v razmerah, ki s° po svoji strahoti in grozi zmožne človeka pripraviti v blaznost ali obup. Vendav kljub temu ne bi spremenil no-ene besede v tem sestavku. Za kristja-na’ ki veruje v Boga in s tem v nje-Sovo očetovsko previdnost, ni v nobe-*Jeni slučaju in v nobenih okolnostih luge rešitve kot v tem, da, čeprav k°z* solze in smrtno grozo, ponižno in aaupno veruje in spozna: Bog me vodi; °S je z menoj; Bog je tako odredil, opustil; Bog me ljubi in mi hoče le obre; vanj bom zaupal in vekomaj ne bom osramočen. Kako poučljivo in pomenljivo je v tem pogledu, da mašniki v molitvah pred stopnicami pri vsaki maši, ki nas pelje na Kalvarijo in pod Jezusov križ, molimo 42. psalm, v katerem psalmist svojo, po bridkostih in dvomih razbi-čano duša takole roti in vzpodbujo: „Zakaj si potrta, moja duša, zakaj hrumiš v meni? Zaupaj v Boga, zakaj še ga bom hvalil, svojega rešitelja in svojega Boga!“ Molimo za brate in sestre, ki so v naših dneh v tej zaupni veri v božjo previdnost posebno težko: preskušani. Alojzij Košmerlj ODGOVORI 1. Slovenci so se. ob preseljevanju narodov naselili v jugovzhodnih Alpah. na Panonski nižini, Krasu in Padski nižini v drugi polovici šestega stoletja. 2. Slovenci rabimo v liturgiji, živ narodni jezik pri delitvi zakramentov, in zakramentalov ter pri slovesni maši pri petem berilu in evangeliju. 3. Na Slovenskem so se. širili Luthrovi nauki najprej po gradovih in mestih med tujerodnim plemstvom in meščanstvom. Po nemških šolah pa so se s protestantizmom okužili dijaki. 4. Glavne zasluge za katoliško obnovo na Slovenskem imajo jezuiti, ljubljanski škof Tomaž Hren in nadvojvoda Ferdinand II. 5. Cesar Jožef II. je oviral cerkveno življenje s tem, da je razpuščal samostane, predpisoval učnj red v bogoslovnih zavodih, odpravljal pobožnosti. 6. Missia je leta 1899 postal kardinal, doslej edini med Slovenci. 7. Mahniču po krivici očitajo, da je preganjal pesnike in zaviral razvoj slovstva. 8. Jegličeva oporoka se glasi: „Naš čas je velik, ker dela veliko hudobijo, velik, ker dela mučenike in nam daje velike može. Ostanimo zvesti -katoliški Cerkvi, pa bomo odvrnili od slovenskega naroda bodoče strahote»“ ZNAČILNA NEVARNOST KINA Ne smemo biti ne prestrogi ne prevrnili: Kino ima svoje dobre in slabe /Strani. Večkrat vidimo samo slabe in io njih govorimo. Pa ima tudi marsikaj dobrega, kadar je dober. Namreč ,nravno dober, zakaj premalo je, ko bi ibil samo umetniško in tehnično. Po-iglejmo nekatere glavne nevarnosti in ;odpomočke za to. Mogoče bomo drugič bolj natančno govorili o tem zadnjem. 1. Že film sam more vsebovati nevarnosti. Tako najprej slike. Navadno se niti ine zavedamo, koliko večji vpliv ima slika na duševno življenje kakor stvarnost sama ; tembolj, kadar se slike gi-•bajo in vzbujajo vtis žive realnosti. tDokaz za to imamo n. pr. s filmi o «dravniških operacijah, kjer je vtis silno močen in jih zdrži manj kakor ob operaciji sami. Vpliva na to povečana ■slika, barva, osamljenost gledalca pred edino osvetljeno točko, ki zbira vso pozornost, in drugo. Slike na splošno globoko vplivajo, zlasti tiste, ki spa-,dajo v krog „sentimentalnega“, čustvenega. Če včasih celotni prizor ali beseda ublaži ta močni učinek, popolnoma ga ne odstrani nikdar in s tem tudi ne nevarnosti. Drugo je zmotno presojanje vrednot. Navadno gre za bolj zakrito nevarnost, pa je zlasti danes zelo pogosta in se je tudi manj zavedamo in manj ubranjujemo. Glavne tri zmote, .ki — ne samo po mnenju katoliških filmologov — zajedajo danes filmsko industrijo so tele: a) Bogastvo je cilj življenja. b) Razkošje je zlasti za ženske nekaj nujnega. c) Pohajanje z ženskami, katerim malo zaposleni „veljaki“ posvečajo svoj čas, je nekaj naravnega. Zelo dalje vpliva zgled oseb z nenravnim zadržanjem, čisto gotovo je, da gledalec sočustvuje z glavnim junakom filma, čeravno njegovo ravnanje nj v skladu z nravnimi zakoni. „Kdo izmed nas more tajiti, da vsaj kdaj ni bolj ali manj zavestno želel, da lepa igralka zapusti svojega grdega in nerazumevajočega moža in ga zamenja z lepim, zapeljivim in dobrosrčnim ljubimcem? Ali da bi tat, ki ga vendar igra naš najljubši zvezdnik, ušel policiji in preživel vse dni svojega življenja v mirnem uživanju ukradenega denarja ? Ali da bi se san) končal plemeniti soprog in s tem dal možnost, da sc njegova vdova vsa preda svoji veliki ljubezni?“ (Ruszkow-ski.) Nič manj hudo ni z brutalnostjo, živalsko podivjanostjo. Koliko je tega posebej p0 tej vojni v zahodnem svetu — in sovjetska propaganda to kaj rada očita (Od tu v večnost; Gnezdo podgan oz. „Shane“ in „On the water' front“ v originalu). Kriminalnost je naslednja stvar. Pogosto nahajajo vezi med zločini in kinom (Rififi), tem bolj tedaj, kadar je zločin prikazan kot nekaj nujnega v zločincu, nekaj, česar se ne da ustaviti. Vse okolje diha pogosto Spolnost. e Sre za posamezne slike ali prizore, ^arveč za tisto skoro neopisno vzduš-Je’ ,ki Sa moremo najti v filmih, tudi tistih, ki sicer na zunaj nimajo nič Proti zakonom o filmski produkciji niti n® vzbujajo večje pozornosti med 0cenjevalci. 2. Poleg filma samega je nevar-n°st v vsem kinematografskem okolju. Tako na primer najprej propagan-a’ ki vedno ubira čudne strune (spol-a°st, sila, močni učinki itd.) in prav °Sosto pretirava resnično mero vse-ea tega v filmu. Dalje tema in osamljenost gledal-'f> kar ga pogrezne v skoro mesečno stanje. Domešanost, zlasti obeh spolov, ob-Jnern z obnašanjem nekaterih gledal-6v ob vhodu in izstopu. 3. pa tudi gledalec sam mo-povzročiti nevarnosti v nravnem Pogledu. d , 3'ak°, kadar opusti svojo stanovsko znost, da prisostvuje kinu, zaprav-a čas in denar čez mero in potrebo, 'v°Jo in družine itd1. Kadar nima prave sodbe in oseb-k v v *n se 2 lahkoto pusti vplivati s , ršnokoli stvarjo, ki prihaja s P’atna. čutp-6 ^"e bipersenzibilen, preveč ob- boi^ore tudi zel0 škoditi, kadar je kdo J nagnjen v določeno zlo (tatvina, ‘Pomor in podobno), ka' ° ve'ja za povprečnega člove-v ’ ne površnega, za katerega je ne-v. n°st se mnogo večja v vseh na-lStetih primerih. Jp odpomočki? I . pl° napak bi bilo, ko bi se samo bj 11 proti slabim učinkom. Obenem Pn s tem v dejanju dokazovali, da tudi sami smatramo kino bolj za slabo stvar, polno nevarnosti, kamor se človek sme podati le, kadar ima za to razlogov in neprestano spreminja bližnje nevarnosti za greh v daljne. Kdor bi tako ravnal in pojmoval, bi živel vedno v mukah. Pa tudi sicer moramo dati ljudstvu nekaj več kakor samo: Prepovedano, prepovedano, prepovedano ... Odpomočki so dvojne vrste: prvi negativni, drugi pozitivni; medtem ko prvi preprečujejo nevarnosti, drugi grade: iščejo v filmu in s filmom pravih vrednot. 1.. .Negativna sredstva so: a) cenzura po državnih oblasteh (tudi deželnih, občinskih) oz. policiji. Niso samo katoliški avtorji v tem soglasni, da je neka cenzura potrebna; seveda so ob tem nevarnosti za omejitev svobode na eni strani ali preširoko pojmovanje na drugi. Za to je najprej treba imeti pravih zakonov (malo držav jih ima), strokovno iz-vežbanega osobja in širok, razumevajoč duh. b) Avtocenzura same filmske industrije. Odvisno je bolj od dobre volje proizvajalcev, zato je doslej tega še malo; vendar bi bilo izredne važnosti, ko bi se moglo posplošiti. c) Nravna ocena po cerkvenih ustanovah. Ima velik pomen ker veže v vesti. Da pa tudi jamstva za to, da je ocena res ustrezna resnici. Zato Cerkev hoče, da so ocene dane v njenem imenu po skupini strokovnjakov pod nadzorstvom in odgovornostjo duhovnika in z navedbo razlogov za določeno oceno. Vsaka izmed! teh prvin je važna. A ne gre samo za preprečenje zla; treba je tudi delati dobro. Predvsem imamo na razpolago tri: 2. pozitivna sredstva: a) filmska vzgoja; h) obisk filmov visoke vrednosti; c) skrb za krščanski kino (dvorane, proizvajalci, pisci, igralci...). Nas zadeva predvsem prvo dvoje> zato bomo posebej o prvem še govorili' Morda pa koga zanima tudi tretje! Slovenski kino doma je v povojih —' a je v službi režima; tukaj se je poskusila kot režiserka staronaseljenka Vlasta Lahova (Las tres furias), prva ženska v Argentini, pa ni uspela; morda bo kdo drugi. Opozarjamo na Fil-mološkj institut univerze San Salvador v Buenos Airesu. J. R. Cerkev je še vedno duša slovenske vasi. DAN SE PRIČNE OB DVEH Mnoge štorije krožijo o trapistih. Kaj je res na vsem tem? Pričelo se je ob koncu 11. stoletja, ko je sv. Robert prenovil benediktinska pravila s tem, da jih je začel do pike natančno izpolnjevati. Po prvem samostanu so se ti prenovljeni benediktinci imenovali cistercijanci. Iz njih pravil se je razvil nov red trapistov, ki je prav tako dobil svoj® ime Po kraju samostana, kjer so to obnovo v vsej popolnosti živeli: Našo Gospa Velike Trape, v Normandiji' Ustanovljen je bil samostan 1140. Tako prve kot druge imenujejo kar „beli menihi“ zaradi njihovih oblek, 9 trapisti nam pomenijo neprimerno več-j° strogost. Kako žive Preberite ob strani dnevni red! Delati morajo vsi, brez izjeme, naj 0 opat ali novinec; vsi delajo vse, na Polju ali doma. Glavna njihova značilnost: molk in zatajevanje. Po pravilih trapist ne sme govoriti £ n*komer drugim razen s predstojni-0rtl in spovednikom. Ne poznajo od-moi'ov kakor drugi redovi. Med seboj Se Pogovarjajo z znaki. Hočejo pa tudi od drugih miru, če-Piav vsakogar lepo sprejmejo, kadar Se k njim zateče iskat miru ali samo 0(>Počit. Tako se je pred kratkim do-Sodilo, da so si kopalci izbrali zase eP kraj ob samostanu Lerins, otoku Sredozemskem morju, in tam seveda potili trapiste v njihovi zbranosti. Oba-a J6 bila prelepa, a na samostanskem °Zendju. Nič ni pomagalo; nekega dne *!° kopalci na prečuden način zvedeli, a so nezaželeni: ko so se hoteli po-Cl Po skalah, so opazili, da so vse Uvlečene z alkitranom. . Hikdar trapisti ne jedo ne mesa ne rQ ne jajc, razen če je kdo bolan. Sko-Polovico leto so tudi brez sira in •hleka. Koliko jih je. sel ^'°vek bi mislil, da kaj malo, po-jih n° v sedanjem času. In vendar je po zadnji svetovni vojni veliko .Vn° v Severni Ameriki stopilo k traPistom. Hanes imajo po vsem svetu čez 60 samostanov z nad 3000 redov-st '.^n okr°£ 1300 redovnic v 30 samo-]<• aia- V Argentini so se pred krat-Az 1nasG*ib severnoameriški trapisti v u> kjer raste lep samostan. Njihov namen Še daleč ni v tem, da bi bežali iz sveta, ki naj bi jih bil razočaral. Trapist je v samostanu bolj povezan s svetom, kakor kdorkoli drug, sam0 navezan ni toliko nanj. Njihov namen je prav v tem, da molijo za svet, ki ne zna več moliti ali noče. Prosijo Boga neprestano v molitvi, delu in zatajevanju, naj bi izžareval svetu blagostanja in odrešenja. TAKO ŽIVE: 2.00 Vstanejo, molijo jutranjke in hvalnice iz dnevnic Marijinih 2.30 Premišljevanje 3.00 Jutranjke in hvalnice rednih dnevnic 4.00 Duhovniki mašujejo, drugi prisostvujejo Čas za branje ali premišljevanje 5.30 Molitev prime, kapitelj: nagovor opata ali priorja 6.30 Zasebno branje, študij ali molitev 7.45 Brevir (terca), peta maša, brevir (seksta) 9.00 delo oz, učenje 10.45 Branje ali molitev 11.30 Jed 12.15 Zasebno branje 1.30 Delo 3.30 Zasebno branje, ali delo 4.30 Večernice 5.15 Premišljevanje 5.30 Prigrizek 5.40 Branje, molitev 6.10 Sklepnicc, Pozdravljena Kraljica, spraševanje vesti 7.00 Spanje. Vzgoja dobrih duhovnikov je naj večja skrb vsakega škofa. V pismu indijskemu kardinalu Valerienu Gracias (20. 8. 1960) papež Janez XXIII. izredno povdarja kako važna je dobra vzgoja duhovnika in le za to si morajo škofje veliko prizadevati. Pohvali kardinala, da je že veliko storil na tem področju. Poleg vzgoje dobrih duhovnikov, se mora skrbeti tudi za dobro katoliško formacijo laikov. V tem pogledu se mora posvečati velika skrb tistim, ki zavzemajo ali bodo zavzemali važna mesta v javnj upravi, da bodo res zgled dobrih katoličanov in usmerjali svoje dcl0 v skladu s katoliškimi načeli. Svetost in znanost sta potrebna sodobnemu duhovniku. Duhovniki se morajo vzgajat; v izvrševanju svojih svetih dolžnosti preden zapustijo seme- nišče. Tako bod0 lahko vestno vršili svoje dušnopastirsko poslanstvo in ljudstvo jim bo lahko zaupalo. Zanimati se pa morajo tudi za znanost in se v njej odlikovati, d'a bodo pritegnili k veri tiste, ki se udejstvujejo na teh področjih. (Sv. oče Janez XXIII. v pismu dublinskemu nadškofu dne 20. 9. 1960.) Molitev rožnega venca v družini je poroštvo ljubezni in miru. Vsak dober kristjan moli rožni venec, zato se mora moliti tudi v krščanski družini. Moliti se mora vsak dan, ker predstavlja vso i veličino in zgodovino Cerkve in Kristusovega življenja. Z iskreno molitvijo rožnega venca se mora prositi za mir na svetu, za bratsko ljubezen. (Papež Janez XXIII. v nagovoru v splošni avdijenci dne 12. 10. 1960.) Lepo jn važno je poslanstvo Cerkve-Dne 9. 10. 1960 je sv. oče Janez XXIII' sprejel v posebni avdijenci poslanstvo mednarodnega kongresa babic. V nagovoru jim je najprej pokazal važnost njihovega poklica. Da pa zmorejo poklic dobro izvrševati je najprej potrebna dobra strokovna priprava. Prav tako je potrebna dobra moralna priprava, spoštovanje duhovnih dobrot in p°' znanje nadnaravnega pomena človekovega življenja in poslanstva. Mehanizacija poljedelstva je kmetu v veliko pomoč. V nagovoru udeležen-cem mednarodnega kongresa za me' hanizacijo poljedelstva je sv. oče Jane* XXIII. med drugim rekel, da se i*' redno veseli vsakega napredka, ki n* naj olajšal delo in življenje kmečkem11 človeku. Kmečko življenje je lepo, zdrft' vo, naravno, zelo primerno za gojite in ohranitev moralnih kreposti in lep6 versko življenje. Bog ga posebej blfl' goslavlja. Sv. oče pa pozna tudi težave in trpljenje kmečkega človeka iz domače hiše. Zato kmetje in vsi poljedelci z veseljem sprejemajo vsak tehnični napredek ,ki olajšuje njihovo delo ali omogoča večji donos njihovega dela. Vdanost angelu varuhu. Zaupati moramo angelu varuhu. V našem življenju naletimo na velike nevarnosti in težave, na ljudi, ki nam hočejo škodovati. Toda naš angel varuh je vedno ob naši strani. Nikoli tega ne pozabimo! Vedno ga prosimo za pomoč! Tudi sv, oče se zateka vsak d'an k svojemu angelu varuhu in priporoča angelom varuhom vse vernike. (Sv. oče Janez XXIII. 1. 10. 1960.) Odločnost je krepost, ki jo potrebuje vsak kristjan. Odločnost je krepost, ki je potrebna vsakemu človeku, predvsem pa še kristjanu. Posebej je še potrebna odločnost in borba v duhovnem življenju, ker se le tako doseže večno življenje. (Papež Janez XXIII. invalidom, ki so se udeležili mednarodnih športnih iger v Rimu, dne 25. 9. 1960.) Velik problem je pomanjkanje, du- hovnikov. Sile teme nas spremljajo in nas sledijo stalno v našem življenju. Vedno se borijo proti Bogu in nas hočejo odtrgati od Kristusa. Zato moramo biti budni in oprezni. Mnogi se za to nevarnost ne zmenijo in so zaverovani izključno v svoje oscbne probleme. Toda kristjan se mora zavedati, da ga obkrožajo resnične nevarnosti in se je dolžan proti njim tudi boriti. Vedno se moramo zatekati k angelu varuhu za pomoč. Potrebna pa je tudi molitev in post za osebne potrebe pa tudi zato, da Bog pošlje v svoje svetišče dobrih duhovnikov. Sv. očeta zelo skrbi pomanjkanje duhovnikov. Duhovnik je velik blagoslov za vsako družino, pa tudi za narod iz katerega izide. Od števila duhovnikov zavisi bodočnost Cerkve. (Sv. oče v govoru v splošni avdijenci 24. 9. 1960.) Študij katekizma je potreben za vsakega dobrega kristjana. Božjo besedo in nauk moramo dobro poznati in po njem živeti. Toda to ne zadostuje. Posredovati jo moramo bližnjemu in to je v današnjih časih glavna naloga. Zato mora dober kristjan vsaj katekizem dobr0 poznati. (Sv. oče dne 25. 9. 1960.) Rimski prefekt je vprašal sv. Lucijo: „Ali je Sveti Duh v tebi?“ — „Da, kdor čisto in pobožno živi, je tempelj Svetega Duha.“ Učitelj je vprašal v šoli: „Iz česa sestoji človek?“ Majhen, bister fantiček dvigne roko: „Iz telesa in duše in Svetega Duha!“ — „Preveč si povedal! Kdo je tako rekel?“ — „Mama večkrat pravi, da ima vsak dober kristjan v duši Svetega Duha.“ VZEMI SI 5 MINUT ZA 5 MISLI: TOREK IZ MOJEGA DNEVNIKA 1. ) Prava, pristna krepost ni žalostna in odbijajoča, marveč nalezljivo vesela. 2. ) Ko nam gre dobro veselimo se in zahvaljujmo se Bogu, da razliva na nas in naša dela svoj blagoslov! 3. ) Ko nam načrti propadajo in naletimo nasprotja, veselimo se in zahvaljujmo se Bogu, da nas smatra za vredne nositi njegov sladki križ! It.) Pravo veselje ni zgolj zunanje, hrupno, marveč nadnaravno, ki temelji v izpolnjevanju volje božje in v zaupanju v božjo Previdnost. 5.) Pravo, pristno veselje torej ne nasprotuje kreposti in obratno nam tudi krepost ne jemlje zdravega veselja. Ne vem, od kod ta čuden občutek: kot da sem strašilo na njivi. Roke postajajo dolge, noge mi opletajo, postajam neroden, vsak čas imam občutek, da se bom prelomil. Rokavi so v nekaj dneh prekratki, hlačnice s0 hitro pod kolenom. Rastem, rastem, hočem se gibati elegantno, pa sem tako neroden, da je joj. Ne vem, kdaj in kje se bo to ustavilo. SREDA Ko bi mogel fotografirati vse, kar se z menoj godi. Prisilil sem se k dnevniku, a zares nimam volje, da bi kaj spravil na papir. Vedno sem utrujen, kot da sem ves dan kamenje tolkel. Res nimam volje za pisanje. Za pisanje? Za kaj pa sploh imam voljo? PETEK Sinoči zvečer. Pol osmih. Potrkam na vrata v župnišču. Gospod Peter me sprejme. Povem mu vse. „Pravilno, popolnoma pravilno,“ mi odgovori. Toliko da nisem vstal jn odšel. Kako naj bo pravilna ta moja nerodnost, in večna utrujenost? Razložil mi je: Za rast telo potrebuje moči, od tod utrujenost. Ob rasti nastaja v telesu drugo sorazmerje, od tod neobvladanje sebe in občutek nerodnosti. Statistike kažejo, da je odstotek umrljivost; v teh letih največji: telo ni odporno, ker rabi telesne moči za rast. Vsekakor se mi je zdela razlaga zanimiva. In Prepričljiva. NEKAJ NASVETOV ZA ŠTUDIJ SOBOTA Postal sem pred ogledalom. Toliko, da sc nisem na-Slas zasmejal. Brki! Na levo tri, na desno trii Res, da Prva lastovka še ne napove pomladi. In prav ob smehu se mi je odkrilo nekaj novega: moj lasten glas mi je Postal tuj. Kaj bom res v tem kratkem času postal nekdo drugi? Nedelja Nisem še občutil krasote službe božje kot danes zjutraj. Skromna, čista cerkvica, belolasi župnik, njegove resne besede o nevidnem svetu, ki je edini res vreden, pobožna pesem štiriglasnega zbora, zvonček in rdeče oblekce ministrantov. Za kakšne užitke so prikrajšani tisti, ki ne gredo k maši! Sedajle je večer. Sam sem in to občutje samote ni Prijetno. Kot da sem potopljen v temo, kot da sem razklan. Ne razumem se. Dvoje povsem nasprotnih občutij v razliki nekaj ur. Kaj je res začelo v meni vreti? Kam bo odneslo pokrovko, če lonec privre do vrha? PONEDELJEK Oče mi je dovolil brati Balantičev Sonetni venec. Ne ttorem, da bi ne prepisal teh-le besed: Na dnu vsega si Ti, si Ti, Ti, jezero, neskončno hladni vali, šele pri Tebi vse se umiri. I» verzi pred njimi: Ti veš, da sem samo ubog hudič, veš, kakšnih rož si vdihnil krvi blazni... Samo ubog hudič, ubog hudič. Ves dan že mi ho-‘kji te besede po glavi. Jaz in Bog = nič in vse. Mi-sl'h>. da sem v teh besedah dobil toliko kot pri dobri Pridigi. ČETRTEK Debata s sošolcem. Grozno, če ima on prav, kako Peumno je, življenje. „Izrab; dan. Uživaj!“ Kaj bo res ° smisel naših dni? Veliki učitelj sveti Tomaž je v svoji dobrohotnosti nekemu dominikanskemu študentu, ki ga je prosil, naj mu pove, kako naj študira, dal naslednje nasvete za študij: Ne začenjaj takoj z najtežjimi stvarmi, ampak z najlažjimi. Do umevanja težkih stvari se je treba vzpenjati po lažjih! Govori malo in ostajaj v ozadju! Imej čisto vest! Bodi ljubezniv do vseh! Ne vtikaj se v tuje zadeve! Dobro si zapomni, kar je bilo lepega povedanega, naj je to povedal kdorkoli! Skušaj do dna razumeti, kar bereš ali kar ti povedo, razreši si dvome! Skrbi, da si boš zapomnil vse, kar moreš! Ne stremi za tem, kar presega tvoje moči! * Osredotoči vse delo na poklic! Določi, kaj je glavno, in temu glavnemu vse podredi! Ne zadovolji se s tem, da se vsake stvari le površno lotiš; glej, da boš dobil o vsem jasno sliko in to v tisti meri, kot si si jo naprej določil! Ne začni nikoli dela, ne da bi ga dokončal! MOČ VOLJE Mladim ljudem čestc dopovedujejo, da morajo imeti močno voljo. Možno in celo verjetno je, da si mladina predstavlja voljo vse preveč nekako „mišično“ napetost duše, po telovadsko, da Ko bi ga mogel peljati oni dan v cerkev in mu predstaviti dekle, ki jo že dalj časa opažam, čeprav se mi zdi, da vse stori, da bi ne vzbujala pozornosti. Visoka, preprosta, kakor vsa presijana od milosti, kakor zamaknjena v molitev. Ko bi bil slikar, bi Marijo tako upodobil. Nič narejenega ne v obleki ne v obnašanju (niti našminkana ni bila, čeprav vem, da ni greh!,), vsa resnična, v tej preprostosti vsa lepa, vsa dobra, vsa sveta. (Pišem kakor zaljubljenec!) In ta svet naj bi bil zlagan? In resničen naj bi bil oni, ki mi ga slika sošolec? Egoizem, uživanje, surovost, greh? Razumem, kje je moja pot, gospod Peter, ne bojte se zame! NEDELJA Župančičeva Duma: . . . poješ; in pisanih rut so vesele tvoje oči, zdravih, rjavih lic in bisernobelega smeha, kretenj oglatih in hoje nerodne in kmečkih zadreg kletve robate ušesu so tvojemu vino, krepka primera — dala bi zanjo cekin. Slovenija. Naša zemlja. Jo bom kdaj videl? PISMO SIVOLASEGA ŽUPNIKA ZALJUBLJENEMU FANTU Dragi Janez! Res iskreno in iz vsega srca Ti želim, da bi tole pismo brala tudi tvoja bodoča tašča! Dekle, ki si jo misliš izbrati za ženo, mora znati sukati šivanko. Naj si tvoja izvoljenka nikar ne umišlja, da bo po poroki lahko trosila dragocene denarje, jasno, poleg drugih stroškov, posebej še za šivanje nogavic ipd., za krpanje obleke, za šiviljo, za vezalko in za tkalko. Presneto! Mislim, da se ne boš ženil s pol tu-catom žena! Mnogo bolj krščansko in ekonomično b°> ako se poročiš z eno sc 'o, ki pa velja res za šest drugih! O, dragocen, predragocen zaklad je taka žena, kje se skriva in koliko fantov ga najde? Moderne žene ne znajo pošiti nogavic, puloverjev itd. žalostno dejstvo, a resnično! Dandanes znajo šivati le še stare matere. Kar 2 užitkom jih opazujemo in občudujemo, kako povezljivo sede sključene nad nogavico, z naprej pomaknjenimi očali, skoraj na koncu nosu! Le glejte jih! Najprej potegnejo pavolo v eno smer, potem na-Zaj, a ne s silo, tako, da nekaj ostane, ker vedo, da se pri pranju lahko še oskoči. Dobro! V eno smer je že prepleteno, sedaj pa v drugo, v obliki križa. Počasi nastaja mreža: sPodaj, zgoraj, spet spodaj in spet zgoraj. Tako! *u luknja je izginila! Vse je tako natančno, da skoraj ne opazimo, kje je zašito. A moderne gospodične... to je druga pesem! Z nogavico v eni roki in z gobo v drugi, pa na za luknjami!! Ko jo vse srečne odkrijejo, zvle-čejo s silo dva robova skupaj, kot ostriga svoje Ustnice, ko je nehala zehati, tako, ena; dve, pa je! f°da kako?! TJbogi revež, če moraš obuti tako za-mto nogavico! Čez četrt ure boš gotovo začutil neprijetno posledico moderno zašite nogavice... žulj! Naslednja točka: krpanje. Pred kratkim sem bil povabljen na razstavo ob Zaključlcu nekega krojnega tečaja. Nekaj nepopisnega, čudovitega! .. Na okusno okrašenih mizah so bile razpostavile in od vseh strani raznobarvno osvetljene najodličnejše vrste skrbno, natančno vezenih blazin, vseh velikosti in okusov, nedokončane obleke (za »?’rutnike in rokave je zmanjkalo blaga), dragocene mpke Ud. Ljudje so kar strmeli nad to res pre-Pstno lepoto. Slišal sem presenečene gospe, ki so raznimi vzdihi hvalile mlade damice, vse pa se je lvalo v eno: krasno... božansko... divno... ne-P°Piano... itd. itd. Povprašal sem potem po spretnih rokah, ki so ^Pravile te umetnine. Predstavile so mi nekaj pre- sj slika njeno moč nekako tako, kot je napetost mišic, njeno zmago kot športno zmago — z napetimi živci in s stisnjenimi zobmi. Moderna psihologija nas uči ,da moč volje ne raste toliko iz napetosti volje same, kakor pa iz nagibov, ki voljo vodijo. To je dušeslovni zakon temeljne važnosti. TEMELJNI PSIHOLOŠI ZAKON: MOČ VOLJE JE IZ NAGIBOV Vzemimo si docela vsakdanji primer iz študentovskega življenja. Četrtošolec pride iz šole domov ,vrže aktovko v kot in pokosi. Kaj bo popoldan? Fantje, so mu rekli: „Pridi na igrišče, igrali bomo žogo!" Žoga? ... Nagib je zares močan. Toda naš četrtošolec pogleda na jutrišnji urnik: matematika, francoščina, zgodovina... To je drugi nagib: dolžnost. Ta nagib ni preveč močan. Kje je zdaj moč volje? Zaenkrat še nikjer. DRUGI ZAKON: VEÖ NAGIBOV, VEČ MOČI1 Toda sedaj se pojavijo še drugi nagibi: Jutri je torej matematika. — Za domačo nalo- go imamo tri račune. — Najbrž bom vprašan, že pri zadnjem spraševanju se mi je to bližalo. — Gospod profesor je klical imena s črko M. — Sedaj pride na vrsto N. Novak! — To sem jaz. — Francoščina: ponovitev nepravilnih glagolov. Gospod profesor mi je zadnjič rekel: „Novak, Novak, če pojde tako naprej..." Nadaljnje predstave: Oče je dejal: „Paglavec, če se za šolo ne boš učil, se. pojdeš učit čevljarstva!“ Mati pa: „Sinko, uči se, da bo imel očka veselje s teboj...!“ Te predstave imajo svoj uspeh. Motiv dolžnosti, spočetka zelo slab, postaja vedno močnejši, dokler ne prevlada. In študent se odloči: „Ne, ne bom se šel igrat, doma bom ostal in se učil." Zdaj je volja že močna! Nagib dolžnosti je bil sam zase še preslab. Prišli so mu na pomoč nadaljnji nagibi: skrb, da bom vprašan; strah pred grajo profesorja, ne k čevljarju, raje v šolo; ljubezen do očeta, do matere... Kakor telesni organizem nima svoje življenjske sile le iz se.be, marveč tudi iz redilnih snovi, obseženih v hranivu, prostih deklic. Hudomušno sem jih vprašal: „Gospodične, kje pa je razstava zakrpanih oblek?“ Za-. . čudene so se spogledale in se nekoliko zmedle, potem pa so mi skoraj užaljene in s prezirljivim za-smeškom odgovorile: „Kaj, mar res mislite, da ne znamo prišiti krpe na obleko?“ Tedaj pa me je kar malo jeza pograbila in sem jim takole dejal: „Ali mislite, da boste v družini strgane robce v smeti metale ali pa da si bodo mož in otroci brisali nos s temi okrasnimi blazinami? Trape! Prav, nisem nič proti tem okraskom, toda le, če vam čas in denar preostajata. Najprej pa se naučite lepo krpati, da bo vaša družina lahko isto obleko nosila dve leti namesto eno. Ali pa morda mislite, da boste otroku lahko kupile nove hlače vsakokrat, če in kadar si bo prejšnje n. pr. na drsalnici nataknil in strgal?" Po tem nauku sed odšel in ne vem, če so me razumele, a zadeti jih je moralo, ker so obstale z odprtimi usti in začudenimi očmi. Poleg tega bi Ti želel, da bi se Tvoja bodoča žena vsaj malo spoznala na urezovanje in krojenje obleke. Ni treba, da bi bila prvovrstna šivilja —4 zato bosta, seveda, hvaležno sprejela vse darove za novorojenčka, ob krstu ipd. — želel bi pa, da bi mu vse potrebno preskrbela že prej njegova mati! Za to še ni treba, da bi vedela za zadnji krik mode, ne, pač pa bi naj znala urezati in sešiti preprosto a okusno oblekco za otroka, perilo in srajco zate, sebi pa, da bi si znala napraviti vsaj delovno obleko, za doma, popraviti ali preurediti klobuk ipd. Prav gotovo bi bile tašče najprikupnejše osebe: na svetu, če bi znale vcepiti svojim hčerkam vsa] nekaj osnovnega znanja o teh stvareh, ki sem jih zgoraj naštel. Vsaka žena in mati bi morala ravno tako vedeti in znati vsaj nekoliko o vezenju in tkanju. V prejšnjih časih je tkanje prihajalo v poštev predvsem za izdelovanje nogavic. Kasneje pa so spoznali ,da tkanje doma znatno olajša vzdrževanje družine: tako n. pr. tkanje otroških obleke, rokavic, pokrival, puloverjev itd. Priznam, da mi je vezenje španska vas, vem 96 Va, da je lepo vezenje res lepo; da je prav, ako je Vri hiši skrbno in natančno večbarvno vezen platnen prt, ko pridejo obiski; ravno tako, da je zelo Vrav in primemo, ako so rjuhe lepo vezene, če je bolnik v družini in ima priložnost, da pride božji Gost k njemu na obisk. Dragi fant! Ali misliš, da bi bil dosti oglas v časopisih, da bi našel takšno dekle? In potem še razmišljam in ugotavljam, kako Srečne in zadovoljne bi bile naše družine in kako Vrijetna ter topla naša ognjišča s takimi ženami in materami! Končno mora vsak priti do tega zaključka: če bi naše žene in matere res znale sukati šivanko, 'e bi znale vsaj nekaj od vsakega zgoraj naštetih del, potem bi možje nič več ne tožili nad razsipnostjo žena in potem bi mnogim materam ne bilo treba iskati zaposlitve po tovarnah ali drugje. Ge bi tako one ostajale bolj doma — saj je konč-n° to kraj, kamor spadajo — bi se otroci ne potepali in ne klatili po ulicah, vse bi bilo bolj v redu, vedno vse pospravljeno, hiša bolje ohranjena, hrana skrbneje pripravljena, z eno besedo: vse bi bilo b°lj kot mora biti. Za zaključek pa tole. Zanimivo bi bilo poslati ried ljudi tale štiri vprašanja: !•) V kakšnem stanju bi bila družina in dom Vri eno leto poročeni ženi, ki bi znala šivati, krpa-l| nrezavati, tkati itd.? %■) V kakšnem stanju bi bila družina in dom Vri eno leto poročeni ženi, ki ne bi znala ne šivati ne krpati ne urezavati ne tkati itd.? Koliko približno v pezih bi prva prihranila Več kot druga? i-) Kje v vašem okraju žive dekleta, ki spadajo 0(I štev. 1.) in kdaj jih je možno obiskati? Ko prejmem odgovor, Ti pa pošljem naslove! Tvoj župnik. tako tudi volja nima moči le iz sebe, marveč iz določenih nagibov in ciljev. KAKO PRIDOBIMO NAGIBOV? Ne zadostuje torej priporočati močno voljo. Treba je napolnjevati duše z zdravimi predstavam; in nagibi, to se pravi: izoblikovati je treba v sebi. ugodno notranje razpoloženje, v katerem šele volja postaja odločna in močna. Tudi krščanska askeza ne začenja s treningom volje, temveč z meditiranjem, to je s takim premišljevanjem, ki na cilju premišljuje vse njegove koristi, dobrote in lepote, dokler ne zagori v nas sveto navdušenje, ki nas kakor silen magnet potegne v dejanje. »Kje je Bog?“ so vprašali otroka. — „V mojem srcu.“ — „Kako je prišel Bog v tvoje srceš“ — „Z milostjo, pri sv. krstu.“ — „Kaj more Boga pregnati iz tvojega srca?“ „Greh.“ „VSE IMA V NJEM SVOJ OBSTOJ“ ŽIVLJENJE MOJEGA ŽIVLJENJA Smo teisti. Prepričani smo o nad-svetnem osebnem bitju, ki je popolni Gospodar sveta in ga imenujemo Bog. Ali se tudi zavedamo bogastva tega našega prepričanja in ga sprejemamo z vsemi praktičnimi nasledki? Ali nam Bog v življenju res tudi pomeni živo realnost? Ali ni morda to za nas le bolj meglena teorija? „JAZ SEM, KI SEM“ Boga nihče ni naredil (to pač ne bi bil Bog, ampak stvar). Bog je iz sebe in po sebi biva. Zato tudi biva od večnosti in nima začetka. Ko bi se bil začel, bi ga bil kdo naredil; zakaj iz sebe se začeti, ko še ni, se nič ne more. Zakaj tedaj Bog je? Ker je iz sebe, nujno je; ni mogoče, da bi ga ne bilo; je nujno bitje. Samo on je to in je to njegov bistveni znak. „Jaz sem, ki sem“ je njegovo ime, ki ga daje Mojzesu v gorečem grmu, da ga sporoči Izraelcem (2 Moj z 3, 14). „Ni Boga — govori sam pri sebi naumnež“ (Ps 13, 1). Trditi, da ni Boga, je objektivno največja nespamet (čeprav je subjektivno umljivo zaradi slabosti našega spoznanja; in ker so nam stvari spoznavno bliže in šele po njih spoznavamo Boga). „2 krat 2 je 7“ je neumnost, ker je to nemožno, ker je to nujno štiri. Prav tako in še bolj nujno Bog je, On, ki je podlaga vse resnice, tudi te, matematične. Stvari so in jaz sem sredi njih. Saj mi prav te govore o Bogu in bi brez njih ne vedel zanj. A te niso iz sebe, ko nastajajo in minevajo. Od kod so? Od Njega, ki ni nastal in je sam iz sebe; On jih je ustvaril. S tem se je začel tudi čas. „V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo“ (1 Mojz 1, 1). Brez Boga bi stvari ne bilo in iz sebe niso nič. Po vsem, kar so in imajo, so od Njega. Do zadnjega vlakna njihove biti. Po Njem so nastale in bivajo: On vse preveva in vzdržuje. Ker stvari so in niso iz sebe, nujno kažejo nanj, ki je edini iz sebe in nujen. / Stvarj so resnične. Njih resničnost nazadnje ni iz njih, ampak so resnične po božji resničnosti. So dobre, res dobre. A ne iz sebe, ampak po božji dobroti in nam o njej govore. So lepe, lepe po božji lepoti in nam to razkrivajo. Vsa narava, s (Svojo resničnostjo, dobroto, lepoto, ni v zraku, brez podlage. Ima trdno podlago bivanja in svoje popolnost v Njem, ki jo je dal in jo drži v bivanju. On je njen zadnji vir, ki ima vse njeno bogastvo, dobroto in lepoto, v neskončnosti, ki je, „natura naturans“, pranarava, ki je od nje ta ustvarjena narava. „V NJEM ŽIVIMO“ Čudovito je v svetu življenje.. Kdo ga razume? Ni iz sebe. To je dobljeno življenja, ki je od Njega, ki je sam iz sebe in nujno živ, življenje samo, živi Bog. Tudi jaz živim. Vsak najmanjši gib mojega življenja je v moči Njega, ki je življenje samo. „On sam daje vsem *|vljenje in dihanje in vse; v njem ži-q*n,0i se gibljemo in smo“ (Apd 17, <5- 28). Um imamo, ki prodira v globino na-ave in odkriva njene skrivnosti; po J*m>' sj pridobivamo zaklade spoznanja, 1 bogati in daje polnost našemu doživ-Janiu. A vsa človeška in angelska um-I'!)st ie le medel odsev in senca Njega, 1 i® Um sam, sama inteligenca, sama Vednost, znanje, sama modrost. ^ ljubimo in se ženemo za dobrim in ^Penimo po lepem. Smo srečni, ko je 1 Paši potrebi ustreženo. V vsem tem medla sličica Njega, ki je Ljube-' sama, ki ničesar zunaj sebe ne po-eb«je in je v tej ljubezni svojega ^končnega bogastva sam svoja bla-eP°st, Blaženost sama. «. b.epo o tem modruje sv. Avguštin: '|v'm. Od kod imam to bogato živi j e-j1®’ Iz duše; ta je moje življenje. A jjU?a — od kod je ta živa? Po Njem, ki Qle dal življenje. On je njeno življenje. — življenje mojega življenja. Bog _ „ALFA IN OMEGA, ZAČETEK IN KONEC“ mi je dal in vodi moje. spozna-v- 'n mojo ljubezen. Oboje usmerja n ,da njega spoznavam in njega Ne more biti drugače. „Zase S j® ustvaril“ (sv. Avguštin). (.||(j''1 spoznanjem resnice se ženemo, oh 'n muko in naslado te borbe. Muko V|, P®uspchu prizadevanja, ko nam s|frj Sani® ob vsakem ostaja zavito v (jr ; naslado ob vsakem odkritem je Cl) resnice. Vsa človeška znanost aas,W«a te borbe, teh muk in teh re **a je vsa resničnost, vsak drobec •Pa °ds®v Boga, ki je resnica sa-Zav' se za spoznanjem ženemo, ne-Pje»S^n° '^®emo Njega, ki je Resnica, °v° resnico. Tudi tisti ga tako iščejo, ki ga ne poznajo ali celo izrecno taje. Isto je v nas neutešeno gnanje po lepoti, polno muk in omamnosti. Človeška umetnost je priča o tem. To je nezavestno gnanje za Bogom, ki je lepota sama. Neutešeno je naše teženje po dobrem, naša ljubezen. Polno spet trpljenja in sreče. Nezavestno meri vanj, ki je neskončno Dobro, dobrota sama. še grešnik, ki daleč od njegove postave PREBERITE! Mnogi moderni uče, da Boga ni mogoče spoznati (agnosticizem). Zavedel jih je zlasti Kant s svojo protislovno kritiko človeškega uma. Cerkev je ta nauk zavrgla kot zmoten. Vatikanski cerkveni zbor je slovesno izrekel da je „Boga, enega in resničnega, iz stvari z naravnim žlovekim umom mogoče izvestno spoznati.“ Nekateri drugi pa priznavajo si-ter, da je Boga mogoče spoznati in tako izbegavajo izrečni obsodbi vatikanskega zbora — a zametavajo dokaze za bivanje božje. Spoznanje o Bogu, pravijo, je možno, dokazi so nemogoči; Boga spoznamo s srcem, s čustvom, po nekakšnem izkustvu neposredno, vse dokazovanje je pa prazno. Pij X. je obsodil to mnenje kot modernistično zmoto, ki vodi v ateizem, in je v izpovedi vere proti modernizmu definicijo vatikanskega zbora natančneje določil z besedami, da more človeški um z naravnimi silami Boga iz stvarstva izvestno spoznati „in tudi dokazati“. išče zadovoljitve, nezavestno teži po Njem, le da je v svoji slabosti pravi, od Boga hoteni red pri tem zrušil. MOJ BOG IN MOJE VSE A v človeku naj to ne ostaja nezavestno. Človek je poklican k odliki, da vse to tudi ve. in zavestno hoče. V tem naj bo nekoliko podoben Bogu, njegova podoba. Vse je od Boga in zanj. Tudi jaz sem od Njega in sem zanj in iz sebe nisem nič. Bolj ko sebi, živim in moram živeti Njemu. To vedeti in razumeti je najvišja modrost, to tudi hoteti je naša najvišja popolnost. Zukaj to pomeni Njega spoznati in Njega ljubiti. To pa je najvišje in vse v nas in zunaj nas mora temu služiti, vsa narava in tudi razodetje in vsa milost. To pomeni pa tudi našo srečo. %e tu na zemlji. Zakaj to pomeni živet' ob vsemogočnem in najboljšem vesoljnem Očetu. Ljubeznivo skrbi za vse *" toliko bolj za človeka. „Če pa trav11 na polju, ki danes stoji in se jutri ' peč vrže, Bog tako oblači, ne bo 11 mnogo bolj vas, maloverni“? (Mt 30). Toliko nam je dal: telo in življenje. Prejeli bomo tudi k temu potrebne malenkosti: obleko in kruh. „SaJ ve naš Oče nebeški, da vsega tega P°' trebujemo;“ le da ostanem ob njen'1 ob Očetu, to je glavno; „vse, drugo se nam bo navrglo“ (prim. Mt 6, 32-33)-Dr. Franc Gnidovec VEZ MED ROJAKI Vsem znani rek: „Kamor koli pri-povsod srečaš Slovenca,“ drži na Ce*i črti. Že pred zadnjo svetovno voj-j10 je bilo tako, še bolj pa je seveda 0 l'es po strašni revoluciji, ki je za-dela naš narod. Največ Slovencev izven domovine in Seveda tudi Koroške in Primorske živi Združenih državah Severne Amerike, ^ Argentini, v Kanadi, v Franciji, v emčiji, Italiji in v Belgiji. Najboljša vez med rojaki-izseljenci *.° slovenski duhovniki. Ti so namreč h ki zbirajo rojake k slovenski služ-a dožji, k raznim pobožnostim in ro-anjem. Ti obiskujejo bolne rojake po do ske lovili in bolnišnicah. Ti uče sloven- °troke. Z eno besedo lahko rečemo: ^,°venski duhovnik-izseljenec je tam, r so slovenski izseljenci, di i/*a P» bila vez med rojaki in jj n°yniki stalna, izdajajo slovenski du-i^n*ki po svetu razna glasila: revije, 'Nte in knjige. ženi ? temi listi so brez dvoma zdru- veliki križi. Že doma ni bilo lahko i*cta, te» Jati kakega lista, v tujini pa so j)0 ay° še večje. Vendar idealizem du-jJ^ov in razumevanje rojakov na ^n° zmagujeta vse težave. v eniembnejše verske revije med sionskimi izseljenci so tele: ^uhovno življenje“ z otroško prilogo »Božje stezice“ k, v° je slovenski verski mesečnik, 2e 28. leto izhaja v Argentini. Iz- daja ga konzorcij, kateremu predseduje direktor Anton Orehar. Urejujejo pa ga: dr. Rant Jože, dr. Rozman Branko in dr. Starc Alojzij. Revija s prilogo prinaša na 80 straneh veliko zanimivega branja. Katoliški misijoni So splošen misijonski mesečnik, glasilo misijonskih družb, slovenskih misijonarjev, „Slovenske misijonske zveze“. Izdaja ga „Baragovo misijonišče v Argentini“. Urejuje pa Lenček Ladislav CM. Posamezna številka ima okrog 50 strani. Božja beseda Je mesečnik in izhaja na 36 straneh. Izdajajo ga slovenski lazaristi v Kanadi, katerih superior je sedaj Janez Kopač CM. Odgovorni urednik je Franc Sodja CM. A ve Marija List „Ave Marija“ že 53 let izhaja v Združenih Državah Severne Amerike. Izdajajo ga slovenski frančiškani. Posamezna številka ima okrog 35 strani večjega formata. Urejuje ga p. Fortunat Zorman OFM. Naša luč Vez med Slavenci po zapadni Evropi. List izide desetkrat v letu, posamezna številka ima 16 večjih strani. Izdaja ga Družba sv. Mohorja v Celovcu, odgovorni urednik je dr. Janko Hornböck. Kaj je sveto pismo? Ta mesec drugi dopis: KDAJ IN KAJ? Rekli smo, da je Pismo eno, da pa jih je vendarle tud; več, zato ker je več drugotnih piscev. Ti pa s0 živeli v raznih dobah. Nekateri deli biblije so sploh najstarejši odlomki knjig, kar jih poznamo. Tako je Mojzes pisal svojih pet knjig 1500 let pred Kristusom in je pri tem uporabljal še mnogo starejše pisane vire. V glavnem so skor0 vse knjige stare zaveze spisane pred 1. 400 pred' Kristusom; najstarejša novozavezna, Razodetje sv. Janeza, je končana pred 1. 100 po Kristusu. Torej so že zgodovinsko svetopisemske knjige izredne važnosti. Danes učenjaki vseh vrst zmerom bolj brskajo po njih, da tako spoznavajo zgodovino starih civilizacij. Medtem ko so še pred kratkim napihnjeni učenjakarji z zgodovinskimi dejstvi hoteli dokazovati zmotnost sv. pisma oz. so priznavali za resnično v njem le to, kar je potrdila tudi svetna zgodovina alj najdbe, danes delajo prav nasprotno: sveto pismo jim je vir za spoznavanje zgodovinskih dogodkov. Seveda imajo svetopisemske knjige še drugačen pomen: težko je drugod najti tako lepe primere najčistejšega leposlovja: berite nekatere odlomke 1. Mojzesove knjige (o Rebeki; o Rahe- li), psalme, Joba, preroke nasploh’ posebej Jeremijeve žalostinke al; konec Izaija! Stara zaveza Po tem, kdaj so bile knjige spisane» jih delimo v starozavezne in novoza-vezne. • Stari zakon je Bog razglasil po Moj' zesu (10 božjih zapovedi) in skleni zavezo z Abrahamom; novi zakon Je razglasil Kristus in zavezo, ki jo J® za večno sklenil z Bogom, jo zapečati v svoji krvi. Starozavezne knjige se dele v zg°' dovinske, pesniške in preroške. Zgodovinske knjige so naslednje: Pet Mojzesovih knjig: Govore 0 stvarjenju sveta in prvih početkih Čl°' veškega rodu, o ustanovitvi boŽjef?'1 ljudstva in njegovem življenju pod oČa' ki; o izhodu iz Egipta, ko se je božJc ljudstvo pod Mojzesom rešilo egiPtoV, ske sužnosti in prejelo novo postav0’ o prihodu v obljubljeno deželo. Knjige Jozue, Sodniki, Ituta, muelovi (dve), Kraljev (dve), Kro»1 (dve) pripovedujejo o življenju IzraC cev v obljubljeni deželi do babilonske suiuosti. Knjigi Ezdra in Nehemija poročata o vrnitvi iz sužnosti. Tri knjige podajajo nekatere dodatke iz te dobe: čstera, Tobija in Judita. Knjigi Makabejcev omenjata razr-vano dobo v zadnjih dveh stoletjih pred Kristusom. Pesniške knjige: Sem spada Job, Psalmi (Davidove hvalnice); za Pregovore, Pridigarja in Visoko pesem, pravijo, da so Salomo-novi. Bolj pozno sta spisani Knjiga niodrosti in Sirah. Preroške knjige.: Jih je šestnajst: štirje manjši in dvanajst velikih prerokov; sem prištevamo še Baruha. Izaija je pisal sto let pred babilonsko sužnostjo, ki jo je natančno napovedal. Jeremija opisuje to strahotno dobo 'n toži o njej v svojih Žalostinkah. Ezekije.l in Danijel sta preroka časa Sužnosti; v svojih bratih dvigata up na rešitev in obnovo Izraela, ki bo seveda zares prišla šele s Kristusom. Dvanajst manjših prerokov je: Ozi-ia» Jocl, Amos, Abdija, Jona, Mihej, Ndhum, Habakuk, Sofonija, Agej, Zabija, Malahija. Vso vsebino Stare Zaveze moremo strniti v tale stavek: Zgodovina od Boga izvoljenega ljud-stva, odbranega za to, da se ohrani čilega sredi med poganskimi narodi, se Posveti in tako pripravi na prihod ob-Jubljenega Odrešenika sebe in vse na-r°de. Na žalost izvoljeno ljudstvo ni spoznalo svoje naloge in križalo Kristusa. Nova zaveza Spisana je bila sprva skoro vsa v grščini. Delimo jo na štiri dele: evangeliji, Apostolska dela, listi, Skrivno razodetje. Evangeliji so Kristusov življenjepis; spisali so jih Matej, Marko, Luka, Janez. Apostolska dela so poročilo o delovanju sv. apostolov Petra in Pavla; zbral jih je evangelist Luka. Listi so pisma apostolov raznim cerkvam; njihovi pisci so Pavel, Jakob, Peter, Janez in Juda Tadej. Razodetje, ki ga je prejel in zapisal evangelist sv. Janez, nam govori o prihodnjih rečeh in o skrivnostih „Gospodovega dne“. Vso vsebino Nove zaveze moremo povzeti nakratko v eno samo misel: Je zgodovina odrešenja, ki ga je svetu prinesel Kristus, Sin božji, in se bo končno izpolnilo z njegovim drugim prihodom, popolno zmago nad Satanom in smrtjo in vesoljno- sodbo. * V letu 1944 Se je zavezniška vojska pripravljala za enega izmed! največjih vojnih podvigov sploh: izkrcanje v Normandiji. Operacije je vodil general Eisenhower. Od vseh strani so drli k njemu vojni poročevalci. Le 12 jih je smelo biti navzočih. Pritožili so se: „General, ali se Vam ne zdi, da je 12 časnikarjev premalo za to, kar je morda največji čin v zgodovini?“ Mirno je odgovoril Eisenhower: „Največji zgodovinski dogodek se je izvršil pred 20 stoletji in zadostovale so za to 4 priče.“ ALI SE BO NEKATOLIŠKI DRUG SPREOBRNIL? Profesor Judson Landis je preiskal 305 zakonov, ki so jih sklenile osebe, izmed katerih je bila ena katoliške, druga protestantske vere. V teh 192 zakonih nj noben zakonski drug spremenil svoje vere. V 113 slučajih pa se je ena zakonska oseba odpovedala svoji veri in se oklenila vere druge. Zanimivo je, da je izmed teh zakoncev le 56 protestantov prestopilo v katoliško vero, 57 katoličanov pa se je oklenilo protestantizma. Statistika dokazuje, da nekoliko več kot ena oseba izmed treh poročenih oseb spremeni svojo vero v mešanih zakonih. Zato je v teh zako- ke brez vsake vere. Torej je le velika nevarnost, da tvoji otroci ne bodo katoliško vzgojeni, če skleneš mešan zakon. In če ni nahe vere • nih katoliški drug stalno v nevarnosti za svojo edino pravo vero. ALI BODO MOJI OTROCI KATOLIŠKO VZGOJENI? Cerkev dovoli mešani zakon le tedaj, če nekatoliška oseba, ki se hoče poročiti s katoliško, izjavi, da bodo vsi otroci, rojeni v tem zakonu katoliško krščeni in vzgojeni. Ta izjava je slovesna obljuba .oziroma pogodba, kj jo je treba izpolnjevati. Toda mnogo oseb je ne izpolni. Profesor 'Ray Baber ugotavlja na podlagi svojega preučevanja judovsko-katoliških zakonov, da so med štirimi takimi zakonj trije, ki vzgajajo otroke v judovski veri. V katoliško-prote-stantskih zakonih, v katerih ni nobena oseba menjala svoje vere, polovica družin vzgaja otroke v protestantski in le 45 odstotkov v katoliški veri. Pet odstotkov družin pa vzgaja svoje otro- Profesor Landis je tudi ugotovil, da igra skoraj v vseh mešanih zakonih mati vodilno vlogo pri verski vzgoji* Zlasti velja to za družine, v kateri je oče katoličan, mati pa protestant i-lija. Duhovnik Coakley je ugotovil, da v takih družinah otroci sploh n'®0 krščen; ali pa so krščeni po protestantskem obredu. Zato je tudi število Pnl' testantov sedemkrat večje v družinah, v katerih so matere protestantinje, kakor tam, kjer so materc katoliške vere-Če se torej katoličan poroči z drug0' verko, ni v nevarnosti sam» njegova vera, ampak tudi vera njegovih otro ALI BOM V MEŠANEM ZAKONU SREČEN? Sreča nima za vse ljudi istega V°' mena. Iskren katoličan ne more. nik® ločiti časne sreče od spolnjevanja božje volje. Samo po sebi je umevno, zakoni, v katerih otroci nimajo katoliške vzgoje in v katerih katoliški drug le z veliko težavo spolnjuje, verske dolžnosti, ne uživajo sreče na zemlji. Profesor Baber ugotavlja,, da je v mešanih zakonih tudi časna sreča zlasti za katoliškega zakonca zelo omejena. Posebno velja to za zakone, v katerih ie mož katoličan, žena pa judinja. V njih je zelo malo, večkrat skoraj nič Prave zadovoljnosti in sreče. Profesor Landis je vprašal več otrok •Pešanih zakoncev, če. je različnost vere Povzročala njihovim staršem v zakonu kake večje težave. Iz zakonov, v kadrih je bil oče katoličan in mati oro-testantinja, je 11 odstotkov otrok od-Rovorilo, da je različnost vere povzroča njihovim staršem mnogo zelo velikih težav. Prav isti odgovor je dalo yeč kot 6 odstotkov otrok iz zakonov, v katerih je bil oče protestant, mati Pa katoličanka. Verska vzgoje otrok je v mešanih zakonih največkrat neizogiben povod ^ napetost in prepir med zakoncema, katoličan, ki. hoče mir „za vsako ce-|10“. bo zaradi ljubega miru, kaj kma-11 Popustil in dovolil, da se. bodo nje-^°vi. otroci vzgajali v protestantskem öll,|u ali celo brez vsake vere. Pa je zelo dvomljivo, če bo popuščanje prineslo družini več miru. Ne.edinost v *Pešanih zakonih mnogokrat privede za-°nce do tega, da se ločijo. ALI RO PRIŠLO DO LOČITVE? Profesor Landis je dognal, da sc v , .užcnih državah med zakoni, v ka-r,n je mož katoličan, žena pa prote-v ar|tinja, vsak peti zakon konča z lo-ltvUo, v jVIarilandiji pa. vsak šesti, ak°r je ugotovil Bell. Weeks pa je PRnal, da je, v Spokani ločenih zako-°v 17,4 odstotkov. Lani je okoli 1000 katoliških mladeničev v Združenih državah Severne Amerike sklenilo zakon z dru-goverkami (protestantinjami, Judinjami). če se katoličan ali katoličanka poroči z osebo, ki je protestantske ali judovske vere, imenujemo to zvezo mešan zakon. Vprašanje je, če so tako sklenjeni zakoni srečni. Skušnje dokazujejo, da navadno niso. Večina otrok, rojenih v mešanih zakonih, nima katoliške vzgoje. Tudi časne sreče je v teh zakonih manj ko v nemešanih. Izmed šestih mešanih zakonov se navadno eden konča z razporoko. Vendar tudi tu so izjeme. Nekaj mešanih zakonov je srečnih, posebno tedaj, kadar nekatoliški zakonski drug prestopi v katoliško vero. Nekatere obvaruje nesreče smrt enega zakonca. Vendar so pa sociologi na podlagi 1000 slučajev, ki so jih preučili, ugotovili, da mešani zakoni navadno niso srečni. Presodite! Večina navedenih podatkov je vzetih iz nekatoliških virov. Profesorji, ki smo jih navedli, so večinoma sociologi. Ti so preučevali zadevo mešanih zakonov objektivno in tako prišli do nepristranskih zaključkov. Kadar katoličan piše o tem, nekaj katoličanov vedno misli, da hoče. s tem uveljaviti kako svojo posebno domnevo. Preučevanja in zaključki nekatoličanov na tem področju bi mogli povzročiti med katoličani pomisleke. Z njimi se hočejo zavarovati proti tistim nekatoličanoni, ki mislijo, da vodi Cerkev fanatizem, ker nasprotuje mešanim zakonom. Priredil Gregor Mali ŠKOF DK. DRŽEČNIK SLOVESNO USTOLIČEN V MARIBORU Kot poroča list „Družina“ iz Nove Gorice je bil v nedeljo, dne 25. septembra v Mariboru, na škofijskem prestolu v tamošnji stolnici, na katerem je pred 100 leti, po prenosu škofijskega sedeža iz št. Andraža v Maribor, prvi sedel Anton Martin Slomšek, slovesno ustoličen sedanji lavantinski rezidencialni škof dr. Maksimillijan Držečnik. Po slovesnem vhodu iz škofijske palače v stolnico, ki je bila lepo okrašena, je pred glavnim oltarjem mariborski stolni prošt dr. Franc Cukale izrekel v imenu vse lavantinske duhovščine in vernikov novo imenovanemu rednemu lavantinskemu škofu čestitke in poudaril, koliko veselje vlada zaradi tega po vsej lavantinski škofiji. Med njegovim govorom je bilo prečitano tudj pismo sv. očeta Janeza XXIII. Po končanem pozdravu se je vršila poklonitev duhovščine novemu škofu. Za stolnim kapitljem so se poklonili vsi lavantinski mitrati, celjski opat, konjiški arhidiakon, ptujski prošt in opat trapistov, nato vsi dekani in zastopniki cerkvenih redov, ki delujejo v območju lavantinske škofije. Zatem je tudi novi redni lavantinski škof v svojem govoru poudaril, da prevzema novo čast in pravice rednega škofa na nedeljo, ki je sledila smrtnemu dnevu božjega služabnika Antona M. Slomška, in da samo to želi, da bi po priprošnji božjega služabnika mogel po njegovih smernicah voditi lavantinsko škofijo Bogu v čast in v zveličanje duš. Verno ljudstvo je z veliko pozornostjo sledilo celotnemu obredu in službi božji, ob sklepu pa z navdušenjem zapelo zahvalno pesem in spremilo novega škofa v slovesnem odhodu iz cerkve nazaj v škofijsko palačo. OD DOMA JUGOSLOVANSKI ŠKOFJE V RIMU V novembru je bilo v Rimu šest jugoslovanskih škofov in sicer: msgr. Anton Vovk iz Ljubljane, msgr. Franjo Šeper iz Zagreba, msgr. Ujčič iz Beograda ter msgr. Buhatko, Franic in Zekanovič. Prišli so zato, da so se udeležili začetnih del za vesoljni koncil- IZSELJENCI OBISKALI SLOVENIJO Lani so v Sloveniji zabeležili naravnost rekorden obisk slovenskih izseljencev iz Amerike in dežel Zapadne Evrope, ki so si hoteli ogledati „staro domovino“. Skupno je bilo na obisku 2400 rojakov, v ogromni večini staro-izseljencev, ki so že pred začetkom druge svetovne vojne zapustili Slovenijo ter si poiskali novo življenjsko eksistenco v tujini. Nekateri so pa bil* že rojeni v tujini, vendar so ohranili zanimanje za domovino staršev. Te izseljence vabi v staro domovino in jih na obiskih oskrbuje posebna uradna organizacija Slovenska izseljenska matica. Največ je bilo obiskovalcev iz Za-Padne Nemčije, skupno 1100. Iz Francije jih je prišlo 630, iz Združenih držav Amerike 500, iz Nizozemske 120, iz Belgije 54. V Ameriki so kar tri največje organizacije tamošnjih Slovencev prircdi-*e skupinske izlete v domovino, med niimi tudi najstarejša in najpomembnejša Kranjska katoliška slovenska iodnota v Jolietu. Nekateri izseljenci so pripeljali s Seboj svoje avtomobile in se vozili P° <žeŽeli, obiskovali sorodnike ter znanci za skupine pa je Slovenska izseljenska matica organizirala posebne avtobuse. Kot poročajo ljubljanski „Naši raz-ßledi", po katerih posnemamo pričujočo podatke, je večina obiskovalcev »ostro opazovala in hotela videti raz-v®j in današnje stanje“, bil je pa med JJtmi kak takšen, ki je „raje sedel na deželi in poslušal marnje posa-ltleznikov, ki iz tega ali onega razlo-niso zadovoljni“. Na splošno so pa bili vtisi obiskovalcev o slovenski deželi in slovenskih lUdeh zelo ugodni, o čemer pričajo od-rilevi v slovenskih ameriških listih. j, Tako piše že v Ameriki rojeni Eddie arnick iz Clevelanda: „V vsem svo-n> življejnu se nisem še nikoli sestal ^, tako čudovitimi ljudmi. Ti ljudje ce-J° bolj prijateljstvo kakor pa mate-,^l'ne stvari. To ljudstvo je čudovito j. Pjiho^va srca so zlata.“ — John A. v aycrle iz St. Paula pa pravi: „Slo-nsko ljudstvo je siromašno, toda po-Sno ljudstvo, ki se zaveda svoje ve- like dediščine.“ — Joseph Culkar iz Chicaga je pa po svojem prvem obisku v Sloveniji izjavil: „Vedno sem bil ponosen, da sem Slovenec; zdaj, ko sem na lastne oči videl domovino svojih staršev, mi je to še v posebno čast." (Po Kor. kroniki) BENEDIKT XV. Bil je zmerom bolehnega zdravja in vendar je malo pred smrtjo reke) kardinalu Gasparriju: „Veste, koliko sem v življenju zapravil za zdravila ? Dve leti in pol!“ Neki slikar je porabil dolge ure, da je naredil papežev portret. Benedikt XV. je razočaran gledal na kaj površno delo, pod katerega bi naj se podpisal in pripisal kakšno besedilo. Končno je zapisal: Matej 14, 27; Benedikt XV. — Slikar je šel gledat v evangelij in bral: „Bodite brez skrbi, jaz som; ne bojte se K Kljub temu je sliko razmnožil, časopisi so jo raztrgali, on pa je naredil velikanski dobiček. Bil je vedno na tekočem o tem, kaj se je dogajalo v Rimu, celo o malenkostih, češ saj gre za mojo škofijo. Nekega dne se je znan rimski plemič pritoževal čez žensko modo. Obenem mu je sporočil, da bodo nekatere rimske gospe pričele z akcijo proti pretiravanju in nespodobni noši. Tudi papežu je povedal nekatera imena izmed njih. Pri enem ga je papež ustavil in dejal: „Pametna misel, ampak recite^ tisti gospe, naj (prične z akcijo v svoji hiši. Njena hči je bila na zadnjem plesu med najmanj spodobnimi.“ Na socialnem dnevu, ki je bil dne 4. septembra I960 v Buenos Airesu, je imel pomembno predavanje prof. Alojzij Geržinič. Prvi del predavanja prinašamo v tej številki. I Mladi tržaški pisatelj Josip Tavčar je v satirični komediji „Pekel je vendar pekel" obdelal tale predmet: udobje postane za človeka najhujša muka. Pekel je namreč v tej igri prikazan kot kraj neprestanega in neizogibnega tvarnega udobja. S tem je avtor napadel današnjo civilizacijo — Zahoda in Vzhoda —, ki vsiljuje človeštvu kot prvi ali edin; cilj blagostanje. A udobje ni sreča. Tavčarjev junak Jurij si do neznostnosti spet zaželi zemlje s trpljenjem, sovraštvom in ljubeznijo. Laicizirani svet se že dolgo predaja materializmu in sebičnosti. Mamonu se spet javno izraža češčenje. Poglejte v tem velemestu bančne palače in jih primerjajte z božjimi hrami! Reševanje Argentine je postavljeno na gospodarsko karto, vprašanja zakona in družine, vzgoje in šolstva, nravnosti in vernosti pa so porinjena v kot kot zadeve najmanjšega pomena. V praksi dajejo torej voditelji prav marksizmu, ki mu je vse drugo le nadstavba gospodarskih razmer. Še en primer: komunizem, i se ga Zapad boji, mislijo — ali so do pred kratkim mislili — porušiti z dolarjem. Ali torej človeštvo res drvi v pogubo ? Nedvomno, ko bi imeli prav brez-božci, celo ko b; bil pravilen deistični nazor, ki Boga in stvarjenje priznava, DRUŽBENI POMEN LJUBEZNI a trdi, da se Stvarnik nič več ne meni za ustvarjeni svet. A v vretju in presnavljanju zadnjih desetletij se opažajo tudi pojavil ki dado slutiti usmiljeno božjo Previdnost v zgodovini in ki kažejo, da vsa semena krščanstva niso bila zastonj vržena v duše in čas. Nikol; se ni enotnost, medsebojna povezanost in odvisnost človeštva tako čutila in poudarjala. Vedno bolj splošno sprejet je ideal bratske družbe, kjer bi bili vsi enaki-Pr; tem ima velik pomen podčrtavanj6 vrednosti dela, posebej še dela za skupnost, pri katerem posameznik ne more in ne sme misliti le nase. Demokracija pa vsebuje tudi močne personalistične sestavine; zakaj treba je priznati in spoštovati vrednost osebe, saj le ta daje tisto enakost, ki je važnejša od vseh pritičnih razlik. Ali ne kažejo taki pojavi v smer krščanskih idealov: bratstva pred Bo-gom, skupnosti v ljubezni, odločilne vrednosti vsake posamezne duše? Naj' brž je kriva naša lenobnost, odbijanj® vsega novega kot nevarnega, da se n® splošno tako malo udeležujemo tega premikanja, kaj šele, da bi mu z vsem* silami dajali pogon. Očitki glede tega nam prihajajo od filozofov in sociol®' gov, pa tudi z najvišjega mesta. P'j XII. je tožil, da se preveč katoličanov zapira vase, ko jim gre le za neposredno versko delovanje, zanemarjajo Pa svojo odgovornost za časna in splošna vprašanja sveta, dasi ne bi nobena druga človeška skupina smela imeti boljših pogojev pr; delu za mednarodno zbližanje in sodelovanje, kajti katoličani se že od mladega uče spoštovanja do vseh ljudi brez razlike rase in narodnosti. (Povzetek uvodnega dela: V sodobnem človeštvu vladata materializem in sebičnost, a so močne tudi težnje po bratstvu.) II 1. ) Težnje po bratstvu, po tesnejši povezanosti, po zbližanju itd. so položene tako globoko v človeško naravo, da vedno znova udarjajo na dan, na-vkljub vsemu nasprotnemu pritisku. Gibalo vsega stvarstva je namreč ljube-Zen in ljubezen teži po združevanju. Stvarnik sam je Ljubezen — to je definicija Boga pri sv. Janezu —, Ljube-Zen je ustvarila svet in v njem in v Vseh stvareh pustila sledove, v umnih bitjih celo svojo podobo. Osnovni zakon v stvarstvu je privlačnost, privlačevanje .— oCj nezavedne preko raznih oblik cntne in željne ljubezni, preko razum-no-zavestne do nadnaravno usidrane in teološke ljubezni. Božji Duh sam plava nud stvarstvom, v njem se vse giblje; i® središče vsega in vse priteguje. Gibalo vsega 2. ) Velika sila ljubezni je za člo- in za vse družbene oblike odlo-■ma. Usoda vsakega posameznika je .tvisna od tega, kako je hotel spresti mesto, ki mu ga je Stvarnik od-nzal, d'a sodeluje v neskončnem giba-lu reda in redu gibanja, ki od skriv-stnega prelivanja v Bogu samem za- jema vse, kar biva. Ljubezen je ne le izvor vsega in neprestan pogon, marveč tudi počelo reda, urejenosti, uspešnosti. Brez njene energije ni ničesar, le da je pri umnih bitjih s svobodno voljo možna transformacija, zldraba te energije. Spremeniti jo moremo v nasprotje — hlad, sovraštvo; spačena se more izživeti v vseh mogočih nečednostih, postati more gorivo vseh strasti in nagonov. Pri posamezniku in pri družbenih tvorbah gre za to, ali je ta vesoljna energija prav uporabljena, ali je sprejeta kot počelo reda. To pa je le tedaj, če se ravna po stopnjah, ki jih je določil Stvarnik. Vrednostna lestvica gre od ljubezni do Najvišjega in vedno v naravnavi nanj preko nadnaravnih, duhovnih d0 telesnih, tvar-nih dobrin. Ljubezen je za nas kristjane zapoved. Vsi poznamo to zapoved od mladih nog in vemo: ljubezen mora biti ure- jena, d'a ustvarja red v duši in v sožitju — ljubi Boga z vsem, kar si in premoreš, v njem pa sebe in druge tako kot sebe. Vse ostalo je s tem v načelu že urejeno; formulo za to je na najbolj jedrnat način izrazil sv. Ignacij: tantum quantum — toliko — kolikor. Bitjem, idejam, stvarem, dejanjem je dati toliko cene in ljubezni, kolikor so v skladu z neskončno Dobroto in zveličanjem duše, ki jo ta Do-borota hoče. Počelo reda 3. ) Tam, kjer je tok ljubezni sproščen in se giblje v čudovitem bogastvu in nikadr prenovljenih, a med seboj skladnih in občujočih poteh in načinih, ki jih vsebuje v božjem umu predvidena in pripravljena harmonija, tam je svetloba in toplota. Bolj ko je red ljubezni kršen, manj je njenega blagodejnega plamena: duše in skupnosti se pogrezajo v hlad in mrak. li niso način življenja, medsebojno razmerje, ozračje v družbi, po ustanovah, celo po družinah preveč pogosto hladni? Pa tudi temni; medsebojno poznanje in vrednotenje je namreč okrnjeno, kjer manjka razsvetljenja ljubezni. Vir svetlobe in toplote 4. ) Začeli smo s trditvijo, da blagostanje ni sreča, kot si mnogi domišljajo. Teženje po sreči pa je vsakomur prirojeno in je vključeno v delovanje in kroženje ljubezni. Ta bo dosegla cilj šele v združitvi z Bogom; tam bo tudi hrepenenje po sreči nasičeno. Niže ni meje ne za eno ne za drugo. Ljubezen ne obvaruje pred trpljenjem, težavami, boji itd., vendar pa daje toliko sreče, kolikor je nobena druga stvar ne more. Prav tako srečo želi bližnjemu, družini, domovini; za srečo drugim in za vse, kar srečo prinaša, tudi dela. Katekizem našteva sedem duhov- nih in sedem telesnih del usmiljenja, o ta je le nekaj izrazitih možnosti. Ljubezen jih vidi nešteto — v resnici je vsako dejanje ali storjeno iz ljubezni in plodovito, ali pa brez nje in mrtvo — in si sama išče in ustvarja priložnosti zanje. Naj bo ureditev družbe taka ali drugačna — ljudje, ki jih »priganja ljubezen", vnašajo vanjo srečo. Celo tam, kjer je pekel na zemlji — komunistična kazenska in prisilna taborišča —, najde ljubezen moč, da osrečuje. Ali nismo brali o duhovniku, ki je prosil nazaj, ko so ga od tam odpustili, ker mu je ljubezen za bodečo žico odkrila tako plodovito območje? A ni potrebno, da prideš v Sibirijo; v hladu te družbe, kot se je oblikovala v kapitalističnem „redu“, imaš vsak dan sto priložnosti za dela ljubezni. Izvrševanje le-teh ima velikanski pomen, zakaj dobro delo nikoli ni majhno, če je ljubezen velika; njegov učinek ne more biti neznaten, če je izšlo iz toplega srca in svetle duše. Vez edinosti 5.) Posebno imenitna lastnost ljubezni je to, kar označujemo z izrazom „vez edinosti". Ljubezen je počelo in skupni imenovalec vseh kreposti, v njej ima duhovno življenje potrebno enotnost. Podobno vlogo ima ljubezen v družbi: tam, kjer vlada, so ljudje po-vezani, je medsebojno razumevanje, spoštovanje, je sodelovanje, je edinost ob največji možni svobodi. Ti dve veliki dobrini — edinost in svobodo more v človeški družbi povezati same ljubezen. Brez nje je mogoče doseči edinost le z nasiljem; svobodo pa si brez nje morejo priboriti le posamezniki na škodo drugih in v pogubo celoti. Tu zadenemo tudi na vprašanje razmerja med pravičnostjo in ljubeznijo ln nanj takole odgovarjamo: Tam, kjer je ljubezen, je tudi pravičnost — ljubezen rada priznava bližnjemu in skupnosti, kar jima gre. Seveda je pri nepopolnosti naše narave vedno treba v družbi posebnih zakonov in oblasti, da ščitijo pravičnost pred slabostmi 'judi dobre volje in pred napadi zlonamernih. Kot je ljubezen brez pravičnosti nekaj nemogočega, tako tudi Pravičnost brez ljubezni, če je počelo vseh kreposti ljubezen, kreposti ne mo-ye biti, ako ni ljubezni — in pravičnost ja krepost, ali pa ni pravičnost. Da je rea tako, kažeta s prakso oba danes Prevladujoča družbena sestava. V kapitalizmu (vsaj v njegovi „zlati dobi“ neomejenega liberalizma)"' je vodilo za ravnanje „sveti egoizem“. Njegovo surovo brezobzirnost je teorija skušala Prekriti z utvaro vsesplošne harmoni-je> ki naj nastane iz igre osebnih ego-izmov. V komunizmu je razsodnik in delilec pravice in vsega drugega partija ali klika v partiji ali njena številka 1 — ta edini je upravičen razumeti *n odločati, kaj je razvoju družbe kontno. Seveda je tudi to le teoretično a*ePilo; v resnici tem ljudem pravi bla-e°r ljudstva ni najvažnejše, ali pa niti važen ne. Vredno je, da navedem nekaj misli, 71 jih je o razmerju med pravičnostjo ln ljubeznijo razvil pred dobrimi petimi leti, ko je pisal o p. Pierru, ured-®ik revije “Criterio” msgr. Franceschi: ttted kristjani se je razpasel napačen Ppjem o tem, kaj pripada redu pravičnosti in temu, kaj zajema ljubezen. 0 tem pojmovanju so strogo obvezne ?°lžnosti pravičnosti, ne pa zapovedi Jubezni. Da povrneš dolg, da nič ne ^ameš brez privoljenja lastnika in po-P°bno — to so dolžnosti pravičnosti in j or jih ne izpolnjuje, zasluži prezir P kazen na tem in na onem svetu. Da pa podpreš človeka v bedi, da mu zapuščenemu stojiš ob strani in podobno — to pa So zahteve ljubezni in — tako po večini mislijo — nikogar ne gre obsoditi, če takih dejanj ne opravlja, saj ljubezen je svobodna. Tako daleč je prišlo, da se izraz „dolžnost“ vporablja le za strogo pravičnost. Zato ne manjka ljudi, ki natančno vrše zunanje pobožnosti, pa so obenem neznansko trdega srca, ne da bi jim to vzelo ceno pred njimi samimi, saj niso prekršili pravičnosti. Nasproti takim ljudem msgr. Franceschi postavlja p. Pierra. Njegova ljubezen ni vsakdanja ljubezen povprečnih bitij, opremljena z merilno napravo in škarjami za obrezovanje, z metrom in šestilom za odločanje tega, kar je strogo obvezno, od tistega, kar ni; ljubezen, ki vrže pogled' na tuje trpljenje, nato pa na lastno ugodnost; ki dopušča napor za blagor bližnjega, če ne vključuje bolečih in nepoznanih odpovedi. Ljubezen, iz; katere izhaja osebnost p. Pierra, je celotnostna, brez meja; v njej krepi nadnaravna sestavina naravne sile in jih vodi do junaštva; skratka, ljubezen, ki v polnosti izvaja geslo kartuzijanskega reda: „Ogenj nikoli ne pravi: dovolj je.“ * 6.) Iz doslej povedanega sledi, da je ljubezen, tak0 kot je nujni pogoj za zveličanje vsakega posameznika, tudi nujen pogoj za uspevanje človeških skupnosti. Načrti in akcije, ki izključujejo ljubezen, ne morejo ozdraviti sedanje bolne družbe; so goljufivi in škodljivi. Prvo sredstvo za zasajanje in utrjevanje ljubezni pa je vera in življenje po veri. Vse vrste ljubezni so podrejene ljubezni d0 Boga. Ljubezen do Boga pa je milost in Bog jo radodarno siplje svojim otrokom. Božje življenje v človeku, božje življenje med ljudmi — to je kraljestvo ljubezni, to je življenje božjih otrok. A tega ni brez evharistije. Brez uživanja Gospodovega telesa ni božjih otrok, ni prelivanja životvome ljubezni, ni članstva v najtesnejši medčloveški skupnosti, ki je Mistično Kristusovo telo, skrivnostna, a resnična povezava med nebom in zemljo, Bogom in ljudmi. Od včlanjenja v Cerkev je odvisna torej ne le večnost vsakega poedinca, ampak tudi razvoj človeških skupnosti in njih usoda. (Konec v prihodnji številki) UGANITE? Gospod Stiskač je kupoval uro. Bilo je še v dobrih starih časih. Tista, ki mu je bila najbolj všeč, je bila vdelana v omarici in si jo lahko postavil k steni. Vprašal je za ceno. „Dve sto in dese.t kron,“ je rekel urar. „Ta je pa prehuda,“ je rekel gospod Stiskač. „Dam vam uro na dom,“ je rekel urar, „da jo preskusite. In če vam bo ugajala, se bova že zmenila zaradi cene. „Dve sto deset kron ne dam, pa je ven,“ je rekel gospod Stiskač. „No, pa se drugače zmeniva. Dan ima štiriindvajset ur. Za prvo uro mi dajte en vinar, za drugo dva, za tretjo štiri in tako dalje, vedno za vsako uro. Mislim, da bo zadosti poceni?“ Gospodu Stiskaču se je. razjasnilo lice. „Tako? No, potem jo pa kar pošljite.“ Tako sta bila zmenjena in še. isti popoldan je poslal urar uro gospodu na dom. Zraven je bil račun. Ko ffa je gospod Stiskač pogledal, ga je skoraj kap zadela. Vso noč ni nič spal. Drugo jutro je pa tekel k urarju in mu rajši takoj plačal 210 kron. Koliko je znašal račun? 6kof je prj birmanskem izpraševanju vprašal dečka: „Kaj se pravi, biti v milosti božji?“ — „To se pravi, biti brez smrtnega greha.“ — „Ali samo to? Nič drugega? Pomisli!“ — „Da, to se pravi tudi, živeti v prijateljstvu z Bogom.“ PR VA TRI LEI A V ZAKONU Zakrament zakona ni čarobna palica, ki bi zakonca zvarila v enoto. Prav-. januarske številke „Duhovnega ^vUenja“ se je nabralo cel koš novic. Južnejše, mimo katerih ne more iti ^ di naša revije so tele: novi maši, v ® sv- obhajilo, sveta birma, žegnanje šol y°Vens^* vasi, Miklavž, zaključek k *1 tečajev, Koroščeve proslave in °2l=ni prazniki. fv° sveto obhajilo ros^dtdšnjih prvoobhajancev na pod-69 Velikega Buenos Airesa je bilo Wo 0t Prejšnja. leta, tako je bilo tudi d 8 Prv0 sv. obhajilo v zavodu sester kve In*kank P°le8 ramoške župne cer-Sv6 j® v nedeljo, 27. novembra. z nagovorom je imel č. g. Ški kt°r Anton Orehar. Pel pa je otro-j;a z^or šolskega tečaja iz Ramos Mešen,!!0^ VO(lstvom gdč. učiteljice Anice I- Preglja: domovina in svet; teh-n'ka in umetnost; zgodovina in sedanjost: Vse to je vsebina te reprezen-tativne velike knjige. . Pri sestavi so sodelovali izseljenci ** Evrope, Anglije, Kanade, Severne Amerika, Južne Amerike, Afrike, In-onezije, Japonske. Pa tudi Slovensko “rimorje in slovenska Koroška sta zastopani. Glavni sodelavci so: P. Bernard Ambrožič, I. A., Vinko Beličič, Bivši interniranec v Iserni, dr. Tine Debeljak, Hafner Janko, Marijan Jakopič, Stanko Janežič, dr. Celestin Jelenc, Ruda Jurčec, dr. Milan Komar, Vladimir Kos, dr. Miha Krek, Jože Krivec, Joško Krošelj, Marijan Marolt, Zdravko Novak, Perez, Rev. Jože Peterlin, dr. Frido Pogačnik, dr. Ludovik Puš, Pavle Rant, M. R. Franjo Sekolec, Slavko Srebrnič, Tenč, Ivan Vodovnik. Zbornik-Koledar ima 280 strani in ga krasi nad 90 ilustracij. Ilustracijo za tribarvni ovitek je napravil Ivan Bukovec. Naslovne strani za poglavje pa Ivan Bukovec, Andrej Makek in Tone Kržišnik. Izdala in založila je Zbornik-Koledar Svobodna Slovenija, Ramon Falcon 4158, Buenos Aires, tiskala pa tiskarna Vilko Čeč, Estados Unidos 425, Buenos Aires. SPET OMEJEVANJE ROJSTEV . Pred kratkim smo brali, da je sku-Pma znanstvenikov predložila Združe- nim narodom spomenico, v kateri po- - —je" Va k čimprejšnji uvedbi tim. „birth n°ntrol“, to se pravi zakonito ukazala omejevanja rojstev. Takoj so se zvali nekateri narodi, med njimi Ar-®ntina, in se uprli vsakršnemu po-kUsu v tej smeri. Ali te in številne druge učenjake, . katerimi je mnogo Nobelovih na-ajencev, res vodijo samo pravi člo-ecanski nameni? Gospodarstvo: za in proti Res je: I960 nas je 2.800 milijonov; bj a 2000 nas bo od 6 do 7, če bo pre-^istvo raslo kot doslej. Vnuk zna-tt(pa GVo'uci°nista> sir Charles Darwin, stv-’ '*a človeštvo z omejevanjem roj-u ali brez njega drvi nezadržno v kaos; kmalu, pravi, bo prišel čas, ko bo prostora samo še za stojišča. Kot odziv k temu mnenju odgovarja Oddelek za gospodarske in družbene zadeve v ZDA: „V 600 letih bo prišlo na osebo le še 1 m2 prostora. Jasno pa, da do tega nikoli ne bo prišlo. Nekaj se mora prej zgoditi“. Že 1798 je podobno strašil anglikanski duhovnik Tomaž Malthus. Pa se je zmotil. Tudi danes še so obširna ozemlja popolnoma neobljudena; druga popolnoma neizrabljana. Pomislimo na Avstralijo, Azijo in Južno Ameriko, na primer v Brazilili obrežje reke Amazone, ki samo ima eno dvajsetino zemeljske površine. Medtem so letos v Združenih državah opustili 22 in pol milijonov hektarjev plodne in obdelane zemlje zaradi presežka pridelkov! Sicer pa niti ni treba novih ozemelj. Indija lahko z majhnimi sredstvi pomnoži svoj pridelek žita za 3krat ali 4krat. Angleški gospodarstvenik Colin Clark sodi: če bi se vsa sedanja obdelana zemlja tako znala izrabiti si pripomočki poljedelske tehnike, kakor na primer na Holandskem, bi od tega lahko živelo 28 milijard ljudi: lOkrat toliko kot danes. Poleg tega se lahko hrana tudi spremeni in se dejansko spreminja, kakor se tudi naš okus. Bodoča prehranjevalna industrija bo imela za glavne pripomočke morsko vodo, zrak, navadne skale, usedline (zlasti fosfata), sončno svetlobo in toploto itd. Odkritje atomske energije je spodbilo pogosto navajan „dokaz“ neomaltuzijancev, da bo kmalu zmanjkalo zemeljskega olja in tako vira sile; ko pa bo konec ura-nija, če ga bo, imamo sončno energijo, ki danes na Japonskem poganjs 200.000 vodnih grelcev. Narodnostno-politični razlogi Ne, gospodarski razlogi niso edini. So še drugi! Angleži že desetletja govore o rumeni nevarnosti. Res je 1900 prišel en Evropejec na dva Azijca; leta 2000 na štiri. A tedaj bo tudi južno od Rio Grande živelo vsaj dvakrat toliko ljudi kakor severno. To je morda močnejši, a manj človečanski razlog, k; jih vodi: Evropa se boji Azije, Severna Amerika poleg tega še Južne, vsi pa Afrike. Tega se mladi narodi tudi zavedajo. Japonci so se pustili zapeljati po MacArthurju in samo leta 1959 je bilo 1 milijon uradno priznanih in dovoljenih splavov —, zločin, ki bo še padel na Severno Ameriko kot gotov, a zakrit rodomor!; Indijce hoče omejevati Nehru, ker mu vedno več ljudi dela vedno večje preglavice glede preskrbe, poosebno še ob brezdelju, ki so ga vajeni; Kitajska je sprva skušala omejevati in 1956 so pričeli izdajati visoke vsote za pouk ljudstva v ta namen ,od 1958 pa oznanjajo z Marxom, da je porast prebivalstva vedno tudi dvig kapitala. Tega se zavedajo tudi afriški voditelji >n mohamedanski svet. Kar je še bolj zanimivo, je pa toda tudi današnji industrializirani svet zmerom bolj potrebuje čim več delov-,-nih sil. Zahodna Nemčija je v 15 letih manovo zaposlila 12 in pol milijonov beguncev z vzhoda, pa še primanjkuje moči. V Severni Ameriki industrija ih trgovina delata velike načrte prav za-to, ker je po tej vojni nastopil velik porast prebivalstva, ki bo kmalu potrebovalo zaposlitev, pa tudi hrane, obleke-zabave, udobja. Hruščov je vrgel krivdo za neizpolnitev petletke na pomanjkanje delovnih sil in trdil, da Sovjet-/ska zveza mirno more preživljati takoj ,še nadaljnih 100 milijonov prebivalcev^ v „Človek ima vedno sposobnost, da -proizvede več hrane kakor jo potrebu-je,“ je zapisal indijski finančni mini' ster Desaj. Upajmo, da bo imel tudi toliko pravičnosti in ljubezni, da bo to hotel za vse. Tri zaobljube Spisal Janez Jalen Povest iz Slovenije Drugo poglavje V KRČMI POD BROSCEM Po piskre in sklede v Ljubno se je *emen odpravil šele v sredo, čeprav a je Mina že dva dni priganjala, češ a nima več v čem kuhati, niti ne na prinesti, šele ko je ata skoraj arezal nad njim: „Tok, pojdi že, da e dala mlada mir,“ se je odločil. Ne-® je porinil lestvenik izpod na-rešja, vrgel nanj tri otepe ržene sla-e’ za naročje v nasušivno rjuho zadane detelje, obesil na desno prvo °cico lepo v štreno zvito opasilnico in ^ttvedel iz konjaka staro Luco. Težko °go je 5e imela in komaj še privzdi-°vala podkve. Glavo je povešala in a pragu je zakašljala. Postala je že , czrebetna. Njen zadnji, deveti čre-ek je bil prav Muren. v „Klemen je posmuknil Luci čez po-®n° glavo blazino na vrat, vrgel J° komat in jermenje na hrbet, zait, j.a^ kobilo pred voz, dvignil ojnice n j° vpregel. p . ”^aj ne bi šel rajši s košem. Bolj ‘Pravno bi vozil,“ se je oglasil s Pra8a Marka. tp "Sam vem,“ je rezko odgovoril Kle-2e »Bi šel, da je koš nov. Tako pa tp. e^a vozimo gnoj v njem in včasih kih* skretovec. Kd0 bo pa jedel iz ta-:n skled.-' iri je videl, da j: fant nabrskan obmolknil. Klemen pa jo skočil na voz, sedel na desko, vrženo preko lestvenikov, zamahnil z bičem in pognal: „Hi!“ Čokate cok je odštorkljala stara Lu-ca po stagnah navzdol na veliko cesto. Marko je še vedn0 stal na pragu in gledal za Klemenom. Z njim vred je čutil, kako mu je hudo, ko ne more pognati. Prav dobro je razumel najmlajšega desetnika. Spomnil se je svojih mladih let, ko je kot ponosni „šton-genrajtar“ vozil z dvema paroma konj Podlipnikov parizar. Dekleta so pogledovala za njim. Z vsemi je bil prijazen, meniti pa se ni maral z nobeno kaj več. Se je predobro zavedal, da si služi Ančko, Podlipnikovo Ančko, ki ga ima rada, trmasto rada, kakor bi ga menda nobena druga ne mogla imeti. Sicer pa — čez Ančko je ni bilo. če bi pa oča Marka vedel, da je Klemen nabrskan samo zato, ker se ne b0 mogel postaviti z Murnom, ki ga je sam odredil in ga štel kakor za svojega, postaviti pred Lenko, pred Lončarjevo Lenko iz Ljubnega, kjer niti konja niso premogli, da bi sami razvozili v prodaj narejeno in- spečeno lončeno posodje, bi se mu bil pa obraz pomračil in bj pri priči odšel v hišo in ne gledal več za svojim desetnikom. Klemen Se je z Luco in vozom vred skril za lipe in jesene, ki so rasli ob stagnah. Preužitkar Marka se je pa ozrl okrog po dvoru in opazil, da moli sora od drugega, skoraj novega pa-rizarja skozi odprta vrata kolnice. S starejšim, obvoženim in z dvema paroma konj je bil Boštjan na cesti. Saj še s tem ni imel kaj voziti, ko je bila meja na Ljubelju in na Trojanah in ni smel do Dunaja. Sicer je pa Napoleon dal v Trstu sežgati vse uvoženo angleško blago. Kaj je bilo škode! Mar bi razdelil revežem, ki nimajo kaj oblači. Pa ne. Sam vrag naj razume tako pamet, človek je ne more. Zaslužka nič, pa dajatev na dajatev in kontri-bucija na kontribucijo in priprega na priprego in še Muren je moral iti. Res je. Odpravili to tlako, kdor se je še pred njimi ni zmogel rešiti. Sami so pa v imenu svobode naložili dokaj težjo. Tako svobodo bi psu za novo leto d'al, pa bj za Svete tri kralje že crknil. Človek je pa bolj trden in več prenese. „Parizarja pa ne boste dobili, kakor ste ukrali Murna,“ se je ujezil Marka. Narahlo sklonjen je odšel v kolarnico, razdrl najboljši voz pri hiši in poskril posamezne dele. Nekaj v listnjak, nekaj na skedenj, kolesa pa je z vrvjo zvlekel prav na petre in jih zakopal v deteljo. Marka se je dolgo zamudil in dokaj trpel, preden je vse to postoril, pa se je kljub temu sam sebi zadovoljno smehljal, se vrnil v hišo, si odrezal kruha in sedel k peči, da si odpočije. Čez čas se mu je pa prav malo zadremalo. V letih je že bil in dan je bil soparen. Popoldne utegne prigrmeti še kakšna huda ura. Medtem ko je oče, preužitkar, razdiral in skrival parizar pred Francozi, je Klemen v korak vozil po cesti proti Ljubnem. V desni je držal širok voj — na enega sameba je bila Luca navajena voziti — v levi pa bič, s katerim ni niti enkrat počil, še manj z njim ošvrknil kobilo, staro siroto. Mislil je na Murna in priželel častniku, ki ga b0 jahal, v prvem spopadu smrt. Kmalu onstran mosta pod' Beraškimi klanci sta z Luco zavila na levo v strmi ljubenski kolovoz. Klemen je stopil z voza in šel peš. Vozarska kri se je pretakala v njem in se je zavedal in bi s; očital in bi ga biloi sram, če bi se pustil peljati po strmem klancu od stare, opešane kobile, ko ven- dar sam dokaj laže gre, kakor ga P3 sirota pelje. Še s praznim vozom j® morala Luca dvakrat počivati. Pa sta se z Luco le priprašila i® pririnila na Lončarjev dvor. Kakor bi ga bil že težko čakal, je prihitel p°* zdravit Klemena, najmlajšega sina široko naokrog veljavnega Marka iz Krnic kajžar Lončar, Miha, možakar dobrih petdeset let star. Rok si ni utegnil umiti. še se jih je držala rumen-kljata umazanost. Je pravkar ugnetal in odmerjal kepe ilovice svojemu najstarejšemu sinu Janezu, ki je z desn® nogo zgoraj na plošču poganjal lončarski kolovrat in vrtil in izgotavljal sklede in skledice. Na pragu si je p» brisala v predpasnik roke gospodinj3 Urša in kimala z glavo v pozdrav. Izza njenega širokega krila so pa plašno pogledovali dva, trije pari svetlih oči kodrolasih otrok. „Bog vam daj dober dan!“ je vsem* hkrati odzdravil Klemen, vrgel deteljo pred kobilo in razvezal rjuho. Luca je mrvo previdno povohala in počaS* začela hramplati. Klemen se je pa izpod čela oziral in iskal, od kod s6 zaiskre oči kakor dvoje triglavskih je' zerc, ki jim pred nekaj dnevi, na praznik Marije Udarjene, v gostilni pri J°' žu ni utegnil pogledati do dna. Si Je pa med potjo domišljal, da mlada, kakor je, še nima fanta. „Pa ga ima, vse kaže tako,“ je sklepal sam zase. I3 nič kaj dobre volje je spregovoril: „B1 pa koj naložili, da me ne bo drvil°' Popoldne utegne biti še kaka huda ura.“ „Kakor veš,“ je bil koj voljan pri' jeti za delo Miha. Stopila sta v hišo. Janez je ustavi lončarski kolovrat, snel pravkar dovršeno skledo s plošče, jo varno postavi na polico, da se za prvo silo osuši, <>*j' ložil mokro cunjo in pozdravil. Tud enka je pozdravila, pa nekako plaš-n°' Menda jo je bilo pred Klemenom ]nalo sram, ker je bila vsa umazana je narahlo zardela. Poslikavala in , raševala je namreč ža na surovo pe-cene sklede in skledice, vaze in va-2lee, z rožami in črtami in zavoji, in tem delu nosila širok platnen, že Pfecej od barve umazan predpasnik in 1 a P° kroparsko nazaj pokrita. iiAlo, otroka, pomagati!“ je pozval v°je najstarejša dva Miha Lončar. I Janez in Lenka sta poslušno vstaji vsak od svojega dela in koj začela 20siti sklede in lonce na voz in jih Ovijati v slamo, da bi se ne pobili. ^°nčar sam je pa delo le bolj nadzo-^°Val. Klemen se je za lončene posode malo brigal. Saj skoraj ni ves čas ^Piaknil pogleda od Lenke in njenih 0J’ katere mu je pa dekle sramežljivo m>kala in ga prav s tem še bolj avezovala nase. Voz je bil naložen in povezan in ^oncar je povabil na likof. Ko sta tr-V, a sta si Lenka in Klemen morala C^a^' V °č'' ^enka je očividno za- *adr •hep a, naglo srknila požirek vina in iz 'ege skoraj zbežala. Sedaj je Kle-za trdno vedel, da Lenka še nima fa»ta, J'adi Janez se je kmalu izgovoril, Sa čaka delo, in je odšel. Ostal je m. Včasih se je kakor mimo-malo pomudila pri mizi tudi da ata krede" Via. ^Vavnali so dokončni račun in sa-čat,, se toliko posedeli, da se je Lonci,^ av ‘zdala, kako jo skrbi, ker otroci od a,sžaj° in bodo starejši morali oditi ae 0rna za kruhom. Lenke bi kar več a,la.?0greäali, ko zna poldrugo leto pKa Zefa že skoraj lepše okraševati. ti6|.. 0c* Ljubljano, najbrž okrog Krima hi)0 e’ J‘e oddaljeno zagrmelo in opom-^ Klemena na hudo uro. Preden je so se vsi Lončarjevi zbrali Peljal/ pred pragom, samo Lenke nikjer ni bilo. Gledala pa je naskrivaj za bogatim, najmlajšim Markovim fantom iz Krnic, svetlolasa, najstarejša ljubenske-ga kajžarja hči, Lončarjeva Lenka. Srce ji je kar poskočilo, ko se je Klemen na ovinku še enkrat ozrl. Njegove oči so govorile, da iščejo prav njo. „Oh, nič!“ Deklič je zamahnil k roko v prazno, si spet pripasal širok platnen predpasnik, premenjal ruto, si popravil težke svetle lase, se po kroparsko pokril in sedel za mizo. Toliko src kakor tisti dan do noči Lenka v svojem življenju še ni poslikala. Vsaka posoda je bila deležna vsaj enega. Navadno dveh. Enega na desni, drugega na levi, ali pa spredaj in zadaj, kakor kdo hoče reči. Lenka je hotela povedati, da je v sredini praznina sklede, to se pravi, da Markov iz Krnic in Lončarjeva iz Ljubnega ne moreta nikoli priti skupaj. Medtem, ko se je Klemen ozrl nazaj po Lenki, je malo manjkalo, da mu ni padla stara kobila na kolena, tako jo je bila potisnila teža voza po klancu navzdol. Če bi ne bil naglo trdo zavrl, da so zacvilila platišča,' bi se bila kar gotovo zgodila nesreča. In je Klemen zaviral in odviral, pritrjeval in odnehaval, dokler nista prišla z Luco na cesto. Spotoma ni utegnil nič drugega misliti kakor na voz, če ni hotel po tistih preklicanih lončarskih kolesnicah zvrniti in pripeljati domov same črepinje. In še potem, onstran mosta v Beraškem klancu navzgor. Je moral kobili tiščati, še tako sta večkrat počivala, šele zgoraj, ko je vozil mimo obcestnih hiš v Dobra-poljah, so se mu misli povrnile nazaj v Ljubno, k Lončarjevi Lenki. In je ves čas, dokler je vozil po ravnem, mislil nanjo, pa samo nanjo. Ko je spet prijel za ročico, da potisne v zadnji klanec, si je pa glasno priznal: „Sa-prament! Sedaj razumem zidarja Gregorja, da se je spozabil in s kladivom udaril samo Mater božjo Marijo, če je imela njegova Mica le količkaj Lončarjevi Lenki podobne oči.“ Pririnila sta z Luco navzgor na ravno in kobila je začela hitreje stopati. Sicer se vsak konj proti domu podviza, medtem ko se mu z doma prav nič ne mudi. Luca je pa menda zavohala še nevihto v zraku. Ni dosti manjkalo, da ni stekla. „Če je pa tako,“ se je nasmehnil Klemen, „pa lahko sedem na voz.“ Ob poti z Brezij ga je čakal na pol gosposko oblečen moški in ga poprosil, če sme do Žababirta v dnu Brosca prisesti, in koj pristavil, da za uslugo rad da za kozarec vina. Ne zavoljo vina, iz prirojene ustrežljivosti in pa še zato, ker mu je bil možakar koj na prvi pogled včeš, ga je Klemen povabil, naj kar prisede. Ni mu bilo žal. Ne da bi vsiljivo povpraševal, je že spotoma zvedel, da vozi priljubljenega slikarja Leopolda Layerja iz Kranja, ki ga je bil že kot otrok videl na Rodinah v cerkvi, ko je razobešal prelep križev pot. Zato se mu je zdel takoj spočetka nekak0 znan. Mož je že šel na šestdeset. Da naj kar obsedi, je Klemen rekel Layerju, sam pa poskočil na tla in zavrl po nevarno zaovinkanem Brescu navzdol. Prav takrat se je svetlo zabliskalo in trdo zagrmelo. K Žabarju v dnu klanca so ju že pripodile prve debele kaplje plohe. Klemen je voz naglo zategnil pod streho, izpregel kobilo, jo privezal k jaslim v konjak in ji vrgel v parne še preostalo deteljo. Nato je skozi ploho stekel v hišo. Še preden je prisedel, je krčmarica, postavna in primerno životna ženska, že postavila bokal na mizo. Layer jo je svetlo pogledal .navihano podražil i® ji obenem pokadil: „Francka, tako povem, če misliš še kaj časa brhka ostati, se ne smeš prav nič več zre' diti.“ Krčmarica, že davno mama ’n Franca in ne več Francka, mu ni ostala dolžna: „Mojster, vsake oči imaj® svojega slikarja. Marsikomu sem sedaj bolj všeč kakor prej, ko sem bila vitk® in urna in nasmejana. Sicer pa — Pokazala je na slikarjevo odkrito gl®' vo: „Mojster! Vam pa že šmarnice P°' ganjajo in v frato so začeli sekati zg°r čela.“ Potrkala je Layerju s kazalce^ na teme, kjer so se slikarju že močn° redčili lasje. „Ne bom tajil,“ se je prešerno z®' smejal Layer: „Kar je res, je res. Le' pota je v kraju. Če bo pamet še k»i dala.“ „Ne bo res.“ Krčmarica se je zre®' nila. „Lepota se še ni poslovila od vas' To vidim in izpričam lahko sama. K®r nič niste podobni svojim letom. K®r se pa tiče vašega slikarstva, pa / kakor slišim, da se pogovarjajo tis*'; ki razumejo to reč, šele zorite v sv°l vrh.“ Layer ni maral ne pritrditi ne °^‘ kloniti. Prikriti pa ni mogel, da mu ')e odgovor všeč. Dvignil je kozarec: zdravje Francki, sedanji Franci, pred kratkim najgorši točajki na G°' renjskem!“ „Na zdravje!“ je dvignil kozareC tudi Klemen. „Na zdravje vama!“ se je dob1® zdelo krčmarici. Sprejela je od Leopolda ponujen kozarec in srknila požirek vipavske rebule. „Ali smem kaj za prigrizniti Pr nesti?“ je opomnila krčmarica gost° ma in sebi v prid. Seveda. Da naju prehitro rebula Prime. Saj vidiš, da lije kakor iz ška-in da za zdaj ne greva izpod stre-lle> če bi naju prav s češminovo metlo Podila. Za vsakega prinesi klobaso.“ »Zame je ni treba. Je imam še s ®abo. In krajec kruha tudi. Nisem v j-dubnem utegnil jesti,“ se je branil Klemen. Spet se je zabliskalo in trdo zagrmelo. „Bog in svet’ božji križ,“ je stresla in prekrižala Francka, hayer se je pa ponorčeval: „No, vidiš, ant! še Bog se krega, ko se braniš klobase.“ __ Krčmarica je odšla, da prinese namočeno malico, Bayer se je pa zapletel v Pogovor s Klemenom: »Tak ti si Markov iz Krnic?“ »Sem. Najmlajši. Deseti.“ »Desetnik ? — Nič prida ni to. Glej, a ne postaneš potep, kakor pesem vč povedati: Deseti se potiče okrog, zato, ker je deseti bil, ki staršem se je rodil.“ „Bog me obvaruj." »Ne veš, česa prosiš Boga. Ne pri-e‘1Jn ti ,da bi postal potep ki se v Sv®tu izgubi in nikoli več domov ne ,2t>a. Da bi pa čim več sveta mogel gledati zato pa s povzdignjenimi ro-ami prosi samega gospoda Boga, ki f® Vsemogočen, in tvojega ata Marka, ateremu ne manjka cvenka. Die Welt m Weit und breit und rund dazu. Če azurnes, kaj se to pravi ?“ j „Razumem. Svet je velik in širok še okrogel povrhu, to se pravi brez eJa. Saj sem se dve leti na Koroškem net»ški učil.“ »Si pač Markov. Zame pa nikoli 1 bilo denarja, da bi stopil malo po . erii slike zaresnih mojstrov pogle-Potem bi zares znal. Tako pa —.. „Saj bolje, kakor znate, skoraj ne ^mete znati.“ Bayer ni odgovoril, ker je prav ta- krat prinesla Franca klobase in pol hleba kruha. Bayer jo je takoj nabodel: „Sem mislil, da si šla prašiča šele klat, ko te od nikoder ni hotelo biti s klobasami.“ „Ko sem pa za vse sama,“ je potožila Franca. „Kaj nimaš več točajke?“ „Nimam. Prejšnja se je omožila, druge, prikupne, pripravne in poštene, ki si ne bo pustila prste obrisati obse, pa dobiti ne morem. Kaj vi za kakšno veste?“ Bayer se je na vsa usta zasmejal: „To je pa skoraj tako, kakor bi kupovala zelenega konja.“ Franca se je razhudila: „Kaj! Da jaz nisem bila poštena? Prav zato sem se kot točajka primožila k hiši. In Minka. Ta moja zadnja. Dvaintrideset let stara je vzela trideset let starega gruntarja. Ni prej odnehal, dokler je ni pregovoril. Nisem ji mogla več braniti. še dobro, da je znala prej pleti in krmiti prašiče, kakor pa bokale na mizo postavljati. Boste vi meni pravili —“ „No, no, no, no!“ je kakor šplašeno še ne žrebetno kobilo, z obema rokama začel miriti razburjeno nekdanjo* Žabar jevo točajko Francko, sedaj že dve leti vdovo, ki je imela na vse kraje ponudbe. Nekaj zavoljo nje same, še več pa zavoljo njenega premoženja. „Ne bodi huda. No, no, no,“ — je zategnil Bayer in začel krčmarico spet tikati kakor njega dni, ko je bila samo še točajka. „Saj nisem nič rekel. Za tak čudež ,kakor ga ti iščeš, pa res ne vem.“ „škoda,“ je spet postala prijazna Franca. Bayer si je odrezal zagozdo kruha, poiskal nož v žepu in začel rezati klobaso. Oglasil se je pa Klemen, ki je doslej molče poslušal proti zadnjemu celo malo razburljiv pogovor: ,Morebiti bi pa bila Lončarjeva Lenka iz Ljubnega za vas kar prava. Sai sem slišal reči njeno mamo, da si b"> morala iti kruha služit, ko jih toliko izpodrašča." „Prav si povedal. Se bom pozanimala.“ „No, le,“ se je razveselil Markov ob misli, da bo odslej naprej morebiti Lenko večkrat videl. „Kaj ste bili tudi vi v Ljubnem?“ je vprašala Layerja krčmarica. „Bil. Že dostikrat, danes pa ne. Tudi slikal sem že tam in Lončarjeve prav dobro poznam in tudi tisto punčko Lcnčko, ki sem njen obrazek naslikal že za angeilčka. Jo priporočam. Samo —“ Layer je požugal s prstom: „Pazi nanjo kakor na lastno oko. Če se ji kaj pripeti, bova trdo zaropotala. Ne toliko z njo kakor s tabo.“ Layer je ukrivil prst in požugal s pestjo. Franca pa je mirno odgovorila: „Bodite brez skrbi. Iz svoje izkušnje vem, kako morajo tudi pijanci točajko spoštovati, če zna prav nastopati. Brez skrbi. Rajši mi odgovorite, kje ste hodili ?“ „Na Brezjah sem bil. Sem šel gledat, kako se kaj počuti v glavnem oltarju patron sveti Vid, ki sem ga pred dvanajstimi leti naslikal. Za naprej se mu bolje obeta,“ je postal zgovoren umetnik Layer, „ko mu je prišla na pomoč Marija Pomočnica, kateri je prav za začetek devetnajstega stoletja vaš učeni gospod župnik dr. Urban Až-be prizidal nasproti dobrih trideset let stari kapeli sv. Antona Puščavnika, ki Brezjanom na živino pazi, še kapelo Matere božje, da bo njih duše pasla.“ „Uh, kako pa govorite,“ je posvarila Franca. „Nisem črhnil ne čez svetega Vida ne čez svetega Antona, varha živine, še manj pa čez Marijo. Brezjanom je to veljalo. Lakotnikom, ki najraje videli, da bi jaz njih novo kapelo zastonj poslikal. Pa ne moren1’ kakor imam Mater božjo rad. Ne m°' rem. Tudi pri nas moramo jesti. Ptav sedaj sem namenjen h gospodu doktorju, da se midva domeniva.“ In je začel priganjati: „Prevedril11 sva. Kar račun povej. Plačam za oba-Se obema že mudi.“ In je Franca zaračunala vino in klobase, kruh je pa bil zastonj. „Kaj pa boš zdaj, ko nimam tolik0 srebra? Ali vzameš tudi papir?“ „Zakaj pa ne. Ga lahko oddam. SaJ vedno hodijo čez Zelenico kontrabas1 na Koroško.“ Layer se je kar razveselil: „Tok n9 Koroško bodo šli moji bankovci ?“ „Seveda.“ In sta se domenila, da petnajst p9' pirnatih goldinarjev plača šele za enč' ga srebrnega. Layer je odštel nekaj bankovci — skoraj novi so bili — in odšel P1’0' ti Mošnjam. Za Podvinom pa je z9' grenjeno sam pri sebi vzdihnil: »D9' da, inter arma silent musae. Jaz bi n0'-čavo po furmansko prestavil: vojska 56 umetnikom muza, kakor popadljiva k° bila. Ko bi fajmošter dr. Urban vedej-kako je pri nas, bi se ne krčil tako tistih nekaj goldinarjev. Pa imava Marijo rada. Bo že kako. Saj prav njegovi rojstni Poljanski dolini pravil^ v zadregi: bo že kok, saj je blo zmerom kok.” Pa se Layer in dr. Ažbe nista sporazumeti. Ko bi bil učeni gosp0 asnejši stolni dekan ljubljanski in v°dja bogoslovnih naukov, samo slutil, j kakšnih stiskah je slikar Leopold ayer, bi bil pa, četudi iz svojega, °dal nekaj srebrnih goldinarjev k naj-n*žji ceni, ki jo je postavil Layer. Slikar Leopold Layer je odšel. Kumarica Franca je pa Markovega Klemena še malo pridržala in ga rad'o-v6dno povpraševala po očetu, bratih in sestrah. Prav takrat, ko je za Podvinom La-yer Pribil resnico, inter arma silent riusae, in se hkrati iz samega sebe P° slovensko ponorčeval, je pripeketalo Žabarju na dvor dvoje konj. „Ježeš, žandarji,“ se je prestrašila ranca, odnesla kozarce in odhitela na čimbolj prijazno sprejemat oblast. a Layerjeve bankovce na mizi je pa P°Zabila. »Bon žur!“ je skušala biti prijazna ranca, medtem ko sta žandarja prive-z°Vala konja k rampi. »Bon jour!“ je na pol zarežal tecite Žorž, rojen napoleonec. . »Dober dan, mama!“ je odzdravil rzačan Žan, v francoski službi bolj tolmača kot pa varha varnosti. Klemen je to prisiljeno prijazno po-? ravUanje še slišal, hitro vstal in od-» naprcgat kobilo. Ko so vstopili jhidarja in Franca, ga že ni bilo več. rožnika sta si naročila jedi in pijače. adtem ko je krčmarica pohitela naj-rej v klet po vino, je Francoz pogle-bankovce na mizi, namrgodil obraz, , ?tcgnil listnico iz notranjega žepa in j, ro zamenjal dva papirnata gol-9,narja. c Nazadnje, ko sta plačevala, pa Fran-. z res ni imel srebrnega drobiža. Pa Žorž po francosko povedal nekaj Ža-> kar je ta hitro prestavil na slo-tüH S^°. »Mama znaste. Ma če hočete, * Papir lahko daste.“ Franci je bilo kar prav. In so poračunali srebro s papirnatim denarjem. Ko sta pa žandarja že odhajala, je pa spet Francoz, kakor bi se pravkar spomnil, nekaj naročil Tržačanu. Žan se je naredil prijaznega: „Ma čujete, vi. Kaj prihaja veliko kontrabantarjev k vam?“ Franca se je ustrašila in ni mogla prikriti zadrege. Povsem tajiti si ni upalač priznati pa še manj. Da je za vprašanjem skrita past, to je takoj spoznala. In je previdno odgovorila: „Kon-trabantje —? Ne manjka se jih ne. Pa pri nas se ne shajajo. Če se pa kdaj kateri pomeša med številne goste, pa ne morem vedeti.“ In je spet Francoz nekaj rekel Tržačanu, kar je ta hitro skušal prenesti na slovensko govorico: „Mama! Od kod pa vi imeti toliko bankovec?“ Krčmarica se je kar oddahnila, ker se je že pošteno bala, da vohajo okrog nje zavoljo kontrabantanja angleškega blaga, pri katerem je dobro služila. Kakor bi odvrgla cent težko breme, je odgovorila: „S temi bankovci je pravkar poravnal svoj zapitek mojster Leopold Layer iz Kranja. Kraji, ki so ostali pod Avstrijo, mu še niso izplačali v zmedah zadnjih let vsega zaslužka.“ „Leopold Layer —?“ je ponovil ime tenente. „Si, signor,“ je prikimal Žan. Žandarja sta se pokrila v visoke napoleonske trikotnike in samozavestno z ostrogami odžvenketala čez prag, odvezala konja in odpeketala proti Kranju. „Hvala Bogu!“ si je oddahnila vdova, Žabarjeva mama. Pa bi glasno jokala, če bi se ji le od daleč sanjalo, kaj je prav ponevedoma zakrivila. (Se bo nadaljevalo.) KJE J E KAJ Zvest prijatelj 66 Verske razmere v Sloveniji 66 Tri minute dobre volje 70 Ena družina in trije vzori 71 Greh — sovražnik št. 1 76 Kupčija s satanom 77 Termometer našega slovenstva 79 Okno v svet 80 Popolnoma 'brez pridržkov 82 Odgovori 85 Značilna nevarnost kina 86 Glas iz Rima 90 Dan se prične ob dveh 88 Iz mojega dnevnika 92 Pismo sivolasega župnika 94 Življenje mojega življenja 98 Med izseljenci 101 Kdaj in kaj 102 In če ni naše vere? 104 Od doma 106 Družbeni pomen ljubezni 108 Uganite 112 Prva tri leta v zakonu 113 Med nami v Argentini 115 Novi knjigi 118 Spet omejevanje rojstev 119 Tri zaobljube 121 LETO XIII. ŠT. 2 FEBRUAR 1961 POVERJENIKI Argentina: Dušnopastirska pisarna. Ramön Falcön 4168, Buenos Aires Brazilija: Marija Mestnik, C. Postal 7058, Sao Paulo, Brasil U. S. A.: „Familia", 3116 Glass A ve, Cleveland, Ohio Kanada: Ivan Marn, 83 Victor Ave, Toronto, Ontario Trst: Marijina družba, Via RIsorta 3, Trieste, Italia Italija: Zora Pifičanc, Riva Piazzutta 18, Gorizia Avstrija: Naročnino pošiljajte Mohorjevi družbi v Celovoc. Celoletna naročnina za gen ti no in države, ki n mejijo (razen Uruguay 300 pesov; za ZDA in Kanado 5 dolarjev; za Avstrijo 95 šilingov; I za Italijo 2.000 lir; drugod protivrednost dolarja. cIviVi.ov»!^ ■*ivl la vida « rlt^ Editor responsable: Pbro. Antonio Orehar, Ramön Falcön 4158, Bs. Aires. Registre do la Prop. Intelectual N9 574.991. Tiska tiskarna Vilko S.R.L. Estados Unidos 425, Bs. Aires „Skopo je meril Gospod, ko je trosil lepoto od vzhoda do uhoda. Tako mu je ostalo polno prgišče lepote in razsul jo je j k°rotanskih planin, panonskih nižin in pravljičnih Gorjancev C(> Goriških Brd in tržaške obale in rekel: „Veseli ljudje bodo *veli tod; pesem bo njih jezik in njih pesem bo vriskanje... ako so zrastla nebesa okrog Triglava..." Ivan Cankar „Duhovno življenje“ je slovenski verski mesečnik, ki ga izdaja konzorcij (Anton Orehar), urejujejo pa dr. Rant Jože., dr. Branko Rozman, dr. Alojzij Starc in Marijan Šušteršič. Ovitek je narisal arh. Marijan Eiletz