•t 85.
V Gorici, v torek dne 21. julija 1908.
Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek ;n sobetO ob 4. uri popoldne ter stane po poŠt prejemans ali v Gorici na dom poSiljana:
vse leto      ........15 K
•/............10  »
V............5   .
Posamične številke stanejo 10 vin.
„S0ČA" ima naslednje izredne* priloge: Ob norem letu ,,Katlpot.po 6orfl,i^Jnv6ri4U{aBi^in',«in ,Raiipot po Ijnbljani in kranjski mestih", dalje dva? krat v letu „Vozni red železnic, parnlkov in poštni* ivez".
NaroCnino sprejema npravnigtvo v Gosposki ulici Itev. 7 I. nadstr. v »Goriški Tiskarni« k. GabrScek Ha naročila brez doposlane naroiinine se ne oziramo Oglasi in poslanice se raCunijo po F&ttt-vtsialr-^e tiskano 1-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka vrsta. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru.— — Eeklame in spis; v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič
Tečaj XXXVIII.
.»Vse &* narod, svobodo in napredek!«   Dr. K. Lavrič.
Uredništvo
se nihaja v GosposVi ulici št. 7 v Gorioi v I. nadeti' Z urednikom je mogoči govoriti vBak dan od 8. do 12. dopoludno ter od 9. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. TJpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni.
Harotolno In oglase Je plaJatl loco Gorica
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamaoije in drage reči, katere ne »padajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le opravnlltvo.
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60/  ¦
»Sočac in >Primoreo« se prodajata v Gorioi v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah i Sohwara v Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališču Jos Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po. kopališčni ulici, I./Matiussi v ulici Formica, I. Hovaiiski v Korenski ulici št. 22; v Tratu v tobakarni LavrondiČ na trgu della Caserma. •
¦ T»Ufon H.-<1. -              »Gor, Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal.
Slovanski kongres t Pragi.
O kongresu imamo še poročati:
V  plenarni seji shoda v petek je bila najprej debata o poročilu dr. Sckeinerja glede sokola ke,. organizacije. Govorili so Hrvat dr. Vinkovič, Rus Krasovskij, Rus grof Bobrinskij in Čeh Balicki, na kar je bila zadevna resolucija soglasno sprejeta.
O resoluciji, ki jo je predlagal G ab r-šček glede organizacije slovanskega knjigotrš tva, so govorili Jlrvat Gjalski, Malorus Vergun, Ceh Taborskv, Poljak Doboszvnski in Rus StahoviČ. Predlog je bil sprejet.
Na^sled se je razpravljalo o predlogu dr. Krain&ia, naj se izvoli eksekutivni odbor, ki ima izvršiti storjene sklepe. Ruski delegat Krasovskij je predlagal, naj bo sedež tega odbora, v Pragi in naj bo predsednik dr. Kra-mAf. To je bilo z navdušenjem sprejeto. Zastopniki Rusov v odboru so grof Bobrinskij, Krasovskij in dr. Hlibovicki, njih namestniki pa Maklakov, Lvov in DudvkieviC. Zastopniki Jugoslovanov so,: dr. Kumanudj, dr. Tresič-PaviCiČ, Bobčev in Hribar, njih namestniki pa: Baljak, Vukovic, Luckanov io Gabr-šček.
Razstavni odbor ima že 15. decembra t. 1. svojo prvo sejo, in sicer v Varšavi.
V  soboto je biJa zadnja seja slovanskega shoda.
"Za slovo so govorili: dr. Krama!, Krasovskij, DmoNvski, Geršič, Lvov, Bobčev, Gjalski, G&bršček, Zdziechovrski in Dudykiewicz, ki so vsi povdarjali veliki pomen doseženega edinstva in storjenih sklepov ter obetali, da bodo z vsemi močmi delali na uresničenje teh sklepov in sploh na prospeh skupnih kulturnih in gospodarskih potreb Slovanstva,
V  zaključni seji vseslovanskega shoda je bila prečitana brzojavka moskovskega župana Bukova, ki vidi v shodu začetek združitve vseh slovanskih narodov. Nadeja se, da se po tej združitvi doseže vsa stremljenja na kulturnem in narodnem polju. — Dr. Kramarje izrazil željo, naj bi se čim prej vršil drugi pripravljalni shod in ako možno že p ihodnjo spomlad.   Izrazil jo veselje,  da se
je shod posrečil, in da se ni izpolnila iojsM&eu marsikaterih, od druge strani pa tudi ne nade — nasprotnikov. Govornik se je zahvalil vsem udeležencem in izrazil željo, naj s to konferenco prične nova slovanska zgodovina ljubezni in bratstva. Vse Slovanstvo naj se prepriča, da ne vodi do združitve vseh slovanskih rodov drugi pot, nego oni, da se vsem slovanskim narodom prizna pravica za svobodni razvoj njihovih narodnih in kulturel-nih potrebščin, (Splošna pohvala.)
Ruski delegat Krasovski je potem prečita! resolucijo, ki sta jo na skupnem posvetovanju sklenili ruska in poljska delegacija. V tej resoluciji se izjavlja, da zamorejo stremljenja po združitvi slovanskih narodov imeti le potem kak vspeh, ako se splošno prizna in izvede enakopravnost in enakove-Ijavuost vseh slovanskih narodov in da se podeli istim popolno svobodo v njihovih kul-turelnih in narodnih stremljenjih.
Ruski delegatje so bili zložili 2000 K, poljski delegatje 1600 K, da se o praškem shodu izda spominski spis, ki se razširi med vsemi Slovani,
Češka socijalna demokracija je zavzela odločno stališče, ki je le v čast tej poglavitni slovanski proletarski stranki in v tolažbo za vse one, ki verujejo v bodočnost Slovanstva. Znani češki socijalnodemokratični pisatelj in mislec F. V. K r e j č i je priobčil v češki socijalistični reviji BAkademie" temeljito študijo pod naslovom „N o v o S 1 o v a n-s t v o" in oficijelni organ češke socijalne demokracije „Pravo Lidu" je ta članek ponatisnil. Gre torej za olieijelno izjavo stranke:
„Priče smo važnega in komaj pričakovanega preobrata: slovanska ideja stopa na tla pozitivnega dela. Vrača se stari sen Kollara in Šaiafika, ali v novi obliki. Potovanje poslancev Kramara, Hribarja in Hlibovickega v Petrograd je imelo ta ne-utajljivi vspeh, da je pokazalo zanimanje ruskih liberalnih življev za slovansko vzajemnost, da, celo možnost rusko-poljskega zbli-žanja . . . Skepsa, s katero smo mi (t. j. socijalisti) svoje čase upravičeno odbivali slovanske fantazije naših narodnjakov, in na-sprotstvo,   ki  smo   je čutili proti njim radi
njihovega reakcijonarskega ozadja, mora v tem slučaju utihniti! Kajti, to novo gibanje za slovansko zbližanje nima ničesar opraviti s starim carofilskim panslavizmom, nastopa tudi pod novim imenom neoslaviz m a, novega slovanstva, ki ne računa več z Rusko kakor samodržavo, marveč kakor s konstitu-cijonalnim narodom, in proglaša, da hoče stati na polju enakosti, svobode la bratstva. Avtor dokazuje, da se to novo zbliževanje slovanskih narodov ne p roti vi glavnim naprednim strujam dobe, marveč da ravno te poslednje ga provzroču-jejo iu podpirajo. Kakor so vplivi francoske revolucije, moderna literatura romantizma in politični liberalizem — torej izključno sile razvoja in napredka — probudili slovanske narode, ravnotako je to novoslovanstvo sad ruske revolucije, torej produkt naprednih tendencij nikakor ne nazadnjaških. Slovanstvo odgovarja tudi oni tendenci naše dobe, ki ni prijazna malim skupinam in teži po združenju istih v velike celote. Tudi nivelizacijska tendencija današnje civilizacije je Slovanstvu le v prospeh, ker ista odstranjuje one ostanke starega duha, ki so poprej tvorili med poedinimi rodi neprekoračljive jezove. „Slo-vanska ideja ima torej neutajljivo bodočnost. . . Da se Blovanska vzajemnost danes oživlja in da prehaja iz rok konservativnih nacionalistov in romantikov v roke liberalne buržoazije, je napredek, ki priča o tem, da ta ideja ima življenjsko silo in da se jlaja spojiti z moderno izobrazbo in demokratičnim mišljenjem0. F. V. Krejči pa gre še globlje in dalje: on naravnost trdi, da »prejali slej tudi socijalna demokracija bo primorana pečati se s slovansko idejo. Proletarijat ue more na dolgo dopuščati, da bi kakor voditelji celih narodov nastopali v tej stvari le predstavitelji buržo-azijskih strank. Današnje indiferentno prisostvovale (s strani soc. demokracije) pri poskusih za slovansko zbližanje more imeti le pomen previdne reserve, nikakor pa ne principijelnega zavračanja slovanske ideje! Socijalizem ne more z njenim vresničenjem nič zgubiti, marveč le pridobiti". — „V oni meri0 — nadaljuje potem — „kakor bo napredovala zavednost' duševne in kulturne
enote Slovanstva — in videli smo, kako najmočnejše tendencije današnjega napredka podpirajo ta proces — v isti meri se bo čim dalje več moglo govoriti o slovanskem socijalizmu kakor določenem in enotnem tipu. Značaj in čuvstvovanje slovanskega plemena ne more ostati brez vpliva na razvoj socialističnega mišljenja v teh narodih, ravno tako,kakorse socializem pri glavnih kulturnih nar.odih dosedaj ni ubranil vplivov narodnega karakterja in temperamenta. . . Ako je Slovanstvo rasa bodočnosti, je že s tem označeno, kako važna vloga mu pripade na bodočem urejevanju sveta, in s tem je tudi povedana zveza med slovansko idejo v njeni novi obliki in socijalizmom. Program novega Slovanstva določujejo za sedaj še buržoazijski liberalci; ali gotovo ni daleč doba, ko se na starem snu Kollara in Safafika zamisli tudi socijalna demokracija slovanskih narodov".
Tako govorijo češki socialisti 1 KakSna razlika med njimi in našimi socialnimi demokrati, ki so proglasili pražki kongres za — vseslovensko burko i
Narodnosocijalistična stranka je sklicala na 17. t. m. zvečer shod z dnevnim redom: Demokracija in slovanstvo. Povabljeni so bili nanj tudi delegatje slovanskega shoda. Na shodu so govorili ruski in poljski delegatje. Ruski poslanci dume so pozdravljali udeležence imenu ruskega naroda in poudarjali važnost zedinjenja vseh Slovanov, kar bodi podlaga nepremagljivi slovanski moči. Ko so ruski govorniki končali, so bili bučno aplavdireni, vsi udeleženci so peli „Hej Slovani", Rusi in Poljaki so vihteli z robci in se objemali.
H konca bodi ponovno povedano, da še bavijo vsi nemški listi obširno s slovanskim kongresom, povdarjajo njega veliki pomen — ogrski listi pa kar trepetajo strahu pred slovansko bodočnostjo 1 Novoslovanstvo je postavljeno na realna tla; gospodarska in kulturna stremljenja nas združijo ter vstvarijo iz nas močan slovanski faktor, ki bo igral vloge med najvažnejšimi v Evropi.
Dvajset let pozneje.
Nadaljevanje
= „Treh mušketirjev". =
Francoski spisal: =   ALEXANDRB DUMAS.   =
(Dalje.)
—  Da, to je kralj, pravi človek ter vstane. Bog blagoslovi Nj. Veličanstvo!
—  Da, pravi tiho vodja, da, Bog blagoslovi Nj. Veličanstvo!
In vsem tem ljudem, ki so bili prišli sem srditi, se je izpremenila jeza v ljubezen, in prosili so blagoslova za kraljevo dete.
—  Prijatelji, pravi nato Planchet, zahvalimo se sedaj kraljici in odidimo!
Vsi se priklonijo ter odidejo polagoma in brez hrupa, kakor so prišli. Planchet, ki je bil vstopil prvi, je odhajal zadnji.
Kraljica ga ustavi, rekoč?
—  Kako se pišete, prijatelj ?
Planchet se okrene ves začuden vsled tega vprašanja.
—  Da, nadaljuje kraljica, ravno tako si štejem v čast, da Bem vas nocoj vsprejela, kakor če bi bili kak princ, in zato želim vedeti vaše ime.
—  Da, si misli Planchet, da bi ravnala z menoj kakor s kakim princem? Hvala lepa!
D' Artagnan se je tresel, da bo Planchet, zapeljan kakor krokar v basni, povedal svoje ime in da bo kraljica, Se izve to ime, vedela, da je bil Planchet pri njem v službi.
—  Milostljiva gospa, pravi Planchet spoštljivo, pišem se Dulaurier in sem vaš udani sluga.
—  Hvala, gospod Dulaurier, pravi kraljica, in s čim se pečate?
—  Milostljiva gospa, odvrne Planchet, prodajalec sukna sem v ulici Bourdonnais.
—  To je vse, kar sem hotela vedeti, pravi kraljica; hvala lepa, gospod Dulaurier, culi boste kmalu kaj o meni.
—  E, tiho, tiho-! zamrmra d'Artagnan ter stopi izza svojega zagrinjala, Planchet ni kak norec, in vidi se mu pač, da je vzgojen v dobri šoli!
Igralci tega čudnega prizora so si stali trenutek! nasproti, ne da bi izpregovorili besedice: Kraljica pri vratih, d'Artagnan na pol še v svojem skrivališču, kralj naslonjen na komolec ter pripravljen, da se vrže nazaj v posteljo pri najmanjšem šumu, ki bi naznanjal, da se vrača ta množica nazaj; toda šum pSe ni bližal, temveč se je bolj in bolj oddaljeval ter slednjič čisto utihnil.
Kraljica se oddahne, d' Artagnan si obriše potno čelo, kralj skoči s svoje postelje, rekoč:
—• Pojdimo!
V tem hipu se vrne Laporte.
—  No, kaj je? vpraša kraljica.
—  Miloš tjiva gospa, pravi strežaj, spremil sem jih do ograje; oznanili so vsem svojim tovarišem, da
so videli kralja in da je kraljica govorila ž njimi, in sedaj odhajajo ponosni in zadovoljni.
—    O, ničvredneži! zašepeče kraljica, drago poplačajo svojo predrznost, jaz jim zagotovim to!
Nato se obrne k d' Arlagnartu, rekoč:
—  Gospod, nocoj ste mi dali najboljše svete, kar sem jih dobila v svojem življenju: nadaljujte. Kaj naj storimo sedaj ?
—  Gospod Laporte, pravi d' Artagnan, oblecite do kraja Nj. Veličanstvo.
—  Torej lahko odidemo ? vpraša kraljica.
—  Kadar boste hoteli, Veličanstvo; treba vam je samo oditi po skrivnih stopnjicah; jaz vas bom čakal pri vratih.
—  Pojdite, gospod, pravi kraljica, jaz pridem za vami.
D' Artagnan odide; kočija je bila na svojem-mestu, mušketir je sedel na njej.
D'Artagnan vzame sveženj, ki ga je dal Ber-nouinu, da ga ponese k mušketirju. Kakor se spominjamo, je bil v tem svežnju klobuk in plašč Gondv-jevega kočijaža.
D' Artagnan obleče plašč in pokrije klobuk.
Mušketir stopi s kočijaževega sedeža*
—  Gospod, pravi d'Artagnan, odrešit pojdete sedaj svojega tovariša, ki varuje kočijaža. Zajašita oba konja, pojdita v uh'co Tiquetonne, v hotel Ohev-rette, vzemita mojega konja in konja gospoda Vallona, osedlajta ju in opremita za vojno, potem ju odvedita na rokah iz Pariza v Cours-la-Reine. Ce ne najdeta Um nikogar feč, pojdita dalje v Saint-Gefmanin. v e
i 10 se vrši službeno.
Proti germanizaciji na Primvrshem. |
Interpelacija poslancev Matka Mandiča in I tovariše?   na ministra  predsednika za vse- j skupno vlado.                      J
Po poslednjem judskem štetju leta 1900. I šteje prebivalstvo avstrijskega Primorja skupno 710.671 duš, od katerih je 356 580 Hrvatov | in Slovencev, 334.152 Italijanov in 19.945 I Nemcev. Prvobitnega prebivalstva ali avtoh- | tonov, Slovanov in Italijanov, je torej skupno 690.732 duš, dočim je Nemcev, uradnikov in I priseljencev, komaj 19.945.                         I
Vzlic temu neznatnemu številu Nemcev v Primorju bo zavzeli le-ti v ljudskem in srednjem šolstvu, c. kr. uradih in podjetjih velike trgovine in industrije takov položaj, da. dan na dan in bolj in bolj stavljajo v nevarnost narodno življenje in sam obstanek ostalega prebivalstva onih treh pokrajin. -Za ne polnih 20.000 Nemcev obstoji v Primorju, imenoma: v Gorici, Trstu in Puli 6 nemških srednjih šol, t. j., gimnazij in realk. Bazun tega imajo mnogo takih meščanskih in ljudskih šol, javnih in privatnih v omenjenih mestih. Opatiji in Skednju. Tem in tolikim nemškim šolam v Trstu ne more biti drug namen, nego je v resnici ta, da se slovansko in italijansko prebivalstvo čim hitreje in tim lagjje ponemči, Za to sta nam najbolji dokaz novoustanovljeni ljudski šoli v Opatiji in Skednju,' in namen, da se ustanovi nemška ljudska šola v Lovranu.
Osrednja učna uprava gre postopno in dosledno za tem, da se v Primorju nstanovi čim več nemških kolonij, ki odjemljejo deželi vedno več prvobitnega narodnega značaja in ki imajo to nalogo, da odpirajo germanstvu pot do Belta do Adrije.
Y tem pogledu gre učni upravi posebno na roko ministerstvo za Železnice, ki hoče z lepa in z grda germanizirati deželo in aarod, preko katerih tečejo državne železnice na našem jugu.
Bazun tega jej gredo na roko c. kr. javni uradi, katerim so predstojniki in drugi funkcionarji večinoma Nemci in ki v javnem in privatnem življenju povsodi širijo nemštvo. Temu pomagajo razna državna in privatna, a od državne uprave podpirana podjetja, kakor n. pr. uprava avstrijskega Llovda, velika industrjalua in trgovska podjetja v Trstu, razne zdraviliščne komisije, rudniki, nemška šolska, podporna in politična društva itd.
Vse to so nepobitni dokazi za to, kako so toliko državne oblasti, kolikor društva in pojedinci napeli vse sile, da se naše Pri-morje germanizira čim prej.
O tem se piše javno in od strani Nemcev samih, ki smatrajo že sedaj te naše pokrajine za nemško posest.
Zato nam je nedavno tudi neki zelo resni in trezni dunajski list nudil jako jasen dokaz s sledečimi vestmi.
Piše namreč („Deutsches Volksblatt" od 10. julija 1908.) pod naslovom „Neues Auf-bluhen des Deutschtums in Gorz": „Po dvorjenju- karavanske železnice, ki je jadransko obal, posebno za Trst približala vsenemški jezikovni posesti (deutschem Sprachgebiete), začenja se tudi v prijaznem mestu Gorica razvijati novo nemško življenje. Nova nemška šola se razvija izvrstno, istotako je nemško društveno življenje v cvetju. Pripravlja se gradnja dvorane za telovadbo (Turnhalle) in nemško otroško, zavetišče, ki brez dvoma postane v veliko podporo nemški šoli Da se bi nemštvo v nekdaj nemški furlanski mark-grofiji bližalo zopet krasni bodočnosti 1"
Na temelju tu izloženih dejstev stavljajo podpisani do njegove prevzvišenosti gospoda ministra predsednika za skupno vlado vprašanje:
Smatra-li c. kr. vlada za svojo dolžnost, da zaustavi uradno germanizacijo slovanskega in italijanskega avtohtonnega prebivalstva v Primorju, in da proti neuradni germanizaciji brani tamošnje prebivalstvo s tem, da se mu dajo v polni meri pogoji obstanka, dostojni kulturne države in zajamčeni z njenimi temeljnimi zakoni?!t
Izmed laških poslancev so podpisali to interpelacijo: dr. Rizzi, Malfatti, Faidutti, Gentilli, Delugan, Panizza, Conci, Bugatto.
DOPISI.
Iz goriške okolice.
Iz Podjore, — Pred dobrimi štirinajstimi dnevi, na predvečer sv. Cirila in Metoda, se je hotelo   tudi v Podgori praznovati ta na-
rodni praznik s pritrkavanjem zvonov. Od I začetka ui pustil naš g. kurat Golob — kako je prišel do tega imena, ne vemo — pritr-kavati. Slednjič se je udal, pristavil pa, naj se napravi vse kolikor mogoče kratko. V nedelo se je pa tako pritrkavalo z zvonovi,, da so se ljudje kar izpogledovali, češ, zakaj pa to. Odgovor: zato, ker je bila velika pojedina v farovžu. NaS kurat torej ceni višje pečene piščance kakor pa naša blago-vestnika. Naj le pazi, da mu tla ne postanejo prevroča, ker zagotovimo mu, da v Podgori ne maramo za pečene golobe, še manj pa za take Golobe, ki nastopajo na tak način proti našima narodnima svetnikoma.
Iz kobariškega okraja.
OHpHialu li pegizieiilao Iraitit i KobirUu priredi javno tombolo v soboto dne 15. avgusta t. 1. s sledečimi dobitki: 1. amba: blago za žensko obleko, 2. terna: gnjat; 3. kvaterna: oralo; 4. činkvina: prašiček; 5. tombola: enoletna junica. Začetek ob 3. uri popoldne. V slučaju slabega vremena se vrši tombola dne* 16. avgusta. Čisti dobiček se porabi v olepšavo trga. — K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Iz tolminskega okraja.
S PMllei, 19. julija. — V »Domoljubu* mažejo naši klerikalci, da se še ni ustaaovilo pri aas izobraževalno društvo; želeti pa je, da se isto kmalo ustanovi in sicer skupno za Ponikve in Št. Viško goro.
Na Št. Viški gori so že toliko izobraženi, da ne   potrebujejo  nikakega izobraževalnega društva s farško »žavbo* pomazanega, za Ponikvah je pa drugo, tukaj bi krvavo potrebovali omenjeno društvo naši zabiti klerikalci.   Pri  zadnjih   deželnozborskih  volitvah smo proslavljali zmago naše kulturne stranke s kresovi in  streli, naši  „izobraženi"  klerikalci so uprizorili pa  »mačjo muziko" nam | nasproti. Najbrže so  „muziciralia v čast ko- I smatemu Kosmaču. Kdo rrzgraja in upije po noči okoli kakor Črni gavran, izzivajoč poštene naprednjake?   Naši   »izobraženi"   klerikalci. Kdo se največkrat oživini   s strupenim  alkoholom, se pretepa  in   luča kamenje in polena v svoje politične nasprotnike ? Klerikalci! j        Potreba, potreba je izobraževalnega druš- | tva našim   duševnim  revežem,   toda  nt na j farški podlagi, kajti kar pride  od te strani, j ne izobražuje, ampak vleče čimdalje bolj v | I temo.   Kdor  čita  »Domoljub",   od  lega  ne j smemo   pričakovati   izobrazbe.  Naročajte  si „Sočo", »Slov. Narod", »Svobodno Misel1* in druge znanstvene knjige, potem se boste izo- j brazill »Domoljub"  naj bi se rabil na onem prostoru, H  se   med olikanimi   ljudmi   ne imenuje.                                              •   I
Toča je precej hudo gospodarila v naši občini in glejte hudiča »namalanega", prav nič ni ločila naprednjakov in klerikalcev, še več je popihala »svetim" klerikalcem. —-Vidi se, da je Bogu malo mar, kakšnega političnega mišljenja so naši izmučeni hribovski kmetje, ampak to je le krama rimskih lemenatarjev. No pa zdravi, gosp. uredniki
Iz TolllM. — V našem trgu so napravili i klerikalci korak naprej, pridobili so si namreč še enega generala v osebi poštarja Laha. Vsaka vojska, ki jo bo vodil Lah, bo gotovo zgubljena, radi tega privoščimo iz srca stranki tega generala.
Ta poštarček — kakor se sam sebe naziva — hoče biti še več kot  učen, če ravno I je izdelal cele 4 normalke; pri vsaki priliki razpravlja o klerikalizmu, o katerem je tako poučen, kakor zajec o bobnu, in prodaja svoje I neslanosti ter veže navadne otrebe. To mu sicer pustimo, pustili pa ne bomo, da bo za-I bavljal proti napredojakom in delal nepotrebne I zgage. Sedaj se jezi na neki dopis v »Edinosti", ki ga je nekoliko okrcal in spravlja s tem dopisom v zvezo take osebe, katere se ne čutijo še tako ponižane, da bi temu učenjaku posvetile kak dopis. Ako bo pa ta človek še kaj »čenčaril", se lahko zgodi, da mu zazvonijo na uho take vrste,  katere  mu ne bodo ljube in ki napravijo enkrat konec teh zgag. Gradiva imamo dovolj, Črnila tudi.
Iščiga.
Domače vesti.       I iilo b delovanju »Dijaike kuhinje" v drugem tečaju 11.1907.(8.
L Denarni promet. Vseh dohodkov do konca II. tečaja je bilo 3665*82 K. Od tega odpade na prvi tečaj 2253-62 K in na drugi 141220 K. Vseh stroškov je bilo 3220-78 K in sicer v prvem tečaju 1711*30 K in v drugem 1509*48 K. Na koncu II. tečaja je bilo torej 44504 K čistega prebitka. Ta znesek se prinese na račun prihodnjega šolskega leta in bo nekako za prvo silo v jeseni. — Nabiralniki »Dijaške kuhinje" so dali K | 415-52 čistega dobička. Prispevki v živilih j in v blagu so prihajali v drugem tečaju bolj poredkoma, ostalo pa je še iz zimskega tečaja nekaj zaloge (n. pr. krompirja in fižola), da se je izhajalo s to zalogo skoro do konca šolskega leta. — Oddalo ! se je v celem 7676 kosil (= 3775 -f 3901) in 4978 večerij (= 2422 -f- 2556). Kosila so bila cenjena na 174322 kron (= 88408 -}~ 859-14 K) in večerje na 880-75 K (== 424-60 K + 45615 K). Povprečno pride torej na jedno kosilo 23 vinarjev in na eno večerjo 17 vinarjev Pri tem računu je že všteta plača za kuharico in postrežnico in darovana živila so uraču-njena po dnevni tržni ceni.
II. Obiskovanje »Dijaške kuhinje" in napredek dijakov.
Radi nepovoljnega napredka v I. polletju se je odpovedala hrana v »Dijaški kuhinji" že meseca februvarja petim učencem. Ostalo jih je torej 42 ; a v seji dne 11. majnika, po drugi mesečni konferenci na srednjih šolah, je bilo nadzorstvo pri-morano izključiti še štiri zanikerneže, pri katerih opetovano resno opominjanje ni hotelo izdati.
Ta strogost je dobrodejno vplivala na napredek in disciplino ostalih 38 gojencev; kajti s koncem šolskega leta so prinesli trije spričevalo z odliko, 33 prvega reda, le
| 2 sta propadla; a tudi izmed izključenih štirih srednješolcev sta se dva v zadnjem mesecu tako pridno učila, da sta s povolj-
| nim vspehom končala šolsko leto.
j Dijaška kuhinja, ta nova ustvaritev trgovske zadruge, je torej že
j v prvem letu svojega obstanka rodila dober sad ter stetn najlepše pokazala, da je potrebna in da jej je zagotovljena življenska moč, .ako jej ostanejo zvesti sedanji p od po r n iki in jej pridobe še novih; kajti prihodnje leto obeta še večje število hrane iska-jočih učencev in bode vsled tega terjalo tudi večje podpore.
Nadzorstvo. Gospod dr. Ernest Osreini je odšel v Er-
langen ter ne ordinira do 31. t. m.
B0D0LI0BI! - Spominjajte se dijaške kuhinje! nabirajte prispevke za dijaško ku-I Mnjo!
Družbi st. Cirili in Metodi v ljobljiol je odposlal g.  Izidor  Kožlin   iz  Biijane nabrani I znesek o priliki procesije na  Vrhovlje  med I občinstvom in duhovščino za korminsko šolo
19 K 63 vin. Živio! i         Bombe. — Torej bombe smo zaslu-
I žili pri goriških Lahih! Slovenci redijo I Gorico, brez Slovencev Gorice ni, pravi I prav ljudska pesem, ali za te Slovence I je bila pripravljena 12. t. in. bomba. I Ali je bila' samo ena? Ali jih je bilo I več? — Laški človek je nesel bombo I ponoči po stranski ulici Formica. Kam I jo je hotel nesti ponoči? Najbrže v Ve-I lodrom, kjer naj bi bila drugi dan na-I pravila nesrečo. Goli slučaj je bil, da I se je preprečila nesreča. Lah, ki je ne-I sel bombo po ulici Formica, gotovo ni I pričakoval tam redarske patrulje, toda j ko se je približala, ali kakor drugi pra-I vijo, ko se je zapletel v spor z nekimi I vojaki, je odložil v ozki ulici svoj ovi-I tek- hitro na pol odprto pritlično okno I ter se potem izmuznil iz izginil. Po-I zneje je baje zopet prišel po bombo, I pa je ni več našel, ker jo je bil pobral I med tem časom že neki slovenski kro-I jaški pomočnik, ki stanuje v sobi, na I katere oknu je bila položena bomba. I Torej bomba ni mogla doseči svojega
namena. Ali ne vedo vojaki nič povedati ali morda straže, kakSen je bil tisti
Človek?----------
Torej bombe za Slovenoe! In sicer prav nevarne, napravljene iz posebno hudega razstreliva, iz živega srebra, smodnika, kamenja, dolge 20 cm — take bombe so po mnenju goriških laških banditov prave bombe za Slovence ! Ne več palice-žilavke in ostro kamenje, ampak bombe, prave pravcate bombe najnevarnejše vrste! To nam dajejo za plačilo. Bombe pokajo na Ruskem proti ljudskim tiranom, mečejo jih pod vozove obsovraženih vladarjev, porabljajo jih tam, kjer hočejo doseči kaj velikega in posebnega v iz-vestne namene — toda tu pri nas je nagnalo goriške Lahe do bomb le skrajno narodno sovraštvo.- To sovraštvo je tako veliko, da se ne straši seči celo po bombah ter jih pripraviti proti Slovencem. Da je bila ona bomba na-j menjena v to, da napravi nesrečo med j Slovenci 12. t m., tega pač menda ne bo nihče tajil! Niti »Corriere" ne! Razmere v Gorici so torej tako podivjane, da nas Lahi na naših tleh v naši Gorici čakajo z bombami. Ali bomo še redili take podivjance, da o prvi prihodnji priliki zopet pridejo z bombami nad nas ?! —
Sedaj pa tudi uinejemo, zakaj so se bili tako poskrili na nedeljo 12. t. m. razni laški banditje! To je moralo iti kakor blisk po njihovih vrstah, kaj se je zgodilo ponoči, in prestrašeni so se poskrili. Bil je mir.
Odkod pa je bila bomba? Ali so jo dobili iz Trsta ali iz bližnjega Vidma, kamor hodijo „osla t ep s t", ali pa jih imajo celo morda že dlje časa v Gorici ?! Kdo to ve ? Težko, če se bo dalo dognati, odkod je bila bomba in kdo jo je nesel po ulici Formica. Pa tudi če se ne da dognati, dejstvo stoji nam pred j očmi, da je naraslo sovraštvo Lahov v Gorici do Slovencev tako, da so pripravljeni dajati duška temu sovraštvu z —- bombami!
Slovenci! Kaj naj storimo nato? Pač le to, da se ogibljemo nevarnih laških elementov, katerih je povsodi dosti v Gorici, da jim damo Čutiti svojo moč ter se okrepimo tako, da bodo stali mičkani pred nami, na kar jim samo ob sebi preide veselje do bomb.
Proč od petardičev in bombičev, proč od naših najstrupenejših sovražnikov —- delajmo sami zase, glejmo sami nase! To bo pravi odgovor vsem pe-tardičem in bombičem.
»VsakmetSkI 8h0dH /sa je vršil v nedeljo v Štanjelu na Krasu. Zbralo se je okoli 1500 kmetov, mnogo h Istre, prišli so poslanci: Gregorin, oba Štreklja, Obljubek, dr. Franko in govorilo se je po vsporedu o raznih kmeta se posebno tičočih rečeh. Navzoč je bil tudi sežanski okrajni glavar. — (Kmetsko gibanje je le pozdravljati, toda take kmetske shode, ki imajo biti, kakor je trdil pripravljalni odbor, le kmetski in nadstrankarski, treba previdno sklicevati ter stopiti v zvezo z vsemi f&ktorji, ki prihajajo tu v poštev. Za sedaj se ni tako postopalo; naj se postopa torej v bodoče tako pa v resnično dobro kmetskega ljudstva!)
Mermolja je govoril o zahtevi, da se užitnina na pivo in druge v tovarnah izdelane pijače zviša. Rekel je med drugim, da se moramo zač>*! družiti vsaj na gospodarskem polju. Zahw > se raznih reform v rešitev kmet-skega ljudstva, posebno pažnjo treba obračati vprašanju pomanjkanja delavcev. Predsednik sboda Alfonz Grmek iz Avberja je govoril o zahtevi, naj da država bednemu ljudstvu zaslužka z raznimi javnimi deli. Oglasili so se še drugi govorniki in na koncu so bile sprejete razne resolucije.
Premeščen je aspirant državnih železnic Rajko Beslan iz Gorice v Kranj.
„Corrier8B ni vedel v soboto čisto nič povedati o bombi, ki je bila najdena v ulici Formica. Pripovedoval je o neki petardi, ki je počila nekje na Francoskem, toda o bombi iz ulice Formica ni bilo v „CorrieruB ne duha ne  sluha. Lažnjivi   „Corriere°   morda
j poreče celo, da je sploh ni bilo — saj je dva dni poprej tako strašno pihal kakor strupen gad radi bombe, o kateri seveda takrat ni čisto nič vedel 11 Značilno je, da tudi ka-
I toliška L' Eco" čisto nič ne ve o bombi!! I
Županom T KOJskem je bil izvoljen danes g. Fran Obljubek, dosedanji župan in deželni poslanec.
Dvt nevarna tatu je prijela policija v Gorici. Pišeta se Valentin Kristan iz Vojščice, 26 let star, in Filip Tavčar iz Ivanigrada, 2J let star. Pri njih so našli razno orodje, katero sta rabila pri tatvinah. V neki stranski ulici ob Tekališču so bila vrata odprta i po-nofini čuvaj je slutil jtetove;   in jedar^Humar
je šel   s svojim tovarišem  iskat pT Sirila T^j                                             godba>
sta ko tam v bližini na travniku, na kar sta prijela oba tatova. Oba sta bila že večkrat kaznovana.
Ponočnl razgrajači in pretepači jo posebno
živi v nedeljskih večerih v' Gorici; Vnlici Vogel so neki razgrajači tako kričali, da so zbudili vojake in druge, ki so zahtevali mir. Prišlo je celo do tega, da so razgrajači metali kamenje na okna v vojake, na kar so ti skočili na cesto ter pregnali kričače. — V ulici Macello je prišlo do spopada med fanti in vojaki. Ranjen je bil na nogi mesar Iv. Lutman. — V ulici Municipio je bil pretep med vojaki, in sicer planinci ter topničarji. Nekaj planincev je  polovila vojaška patrulja.
V gorlttO bolnišnico so pripeljali iz Boh. Bistrice 14-letnega Jos. Bucika iz Bleda, ki se uči pri nekem tamkajšnjem vozarju, Deček je rezal les ter si pri tem odrezal 3 piste na roki.
S seniki )l padel na Vitovljah G-letni Peter Remcev ter si zlomil desno roko. Pripeljali so ga v goriško bolnišnico.
Zgubljeno. —- Neka gospa je zgubila malo zlato uro z verižico od Morellijeve ulice do trgovine Hedžet & Koritnik. Kdor jo je našel, naj jo prinese v naše upravništvo, kjer dobi dobro nagrado.
Kupujte vžigalic« družbe st. Cirila In Metoda
— To je še toliko večja dolžnost, odkar so pristrašili klerikalci na dan s svojimi ^katoliškimi" vžigalicami, katerih dobiček ne pojde res za obmejne Slovence, ampak v klerikalne namene. Te vžigalice so narejene nalašč za to, da bi se škodovalo družbi bv. Cirila in Metoda. Družba pa ne sme trpeti škode, zato kupujmo vžigalice družbe sv. Cirila in Metoda ter ogibajtno se vžigalic klerikalne stranke, v politične   namene   pripravljenih.
Opozarjamo na koncert pri »Jelenu", ki se vrši jutri zvečer ob 878.
Zveza narodnih društev.
Kolesarsko društvo nGoriCIu vrši svojo prijetno dolžnost ter se uljudno zahvaljuje vsem onim, ki so pripomogli, da je kolesarska slav-nost dne 12. t. m. tako sijajno vspela. Posebno se zahvaljuje gg. zdravnikoma dr. E. Dereani in dr. B. Piki, ki sta bila pri dirki na razpolago z zdravniško pomočjo; dalje gospodu G. Oorup kot lastniku velodroma za prepustitev prostora, si. časopisju za objave, veleč, gospem in gospicam, ki so sodelovale z razprodajo jedil in pHač v narodnih paviljonih, dalje članom Jurije, gospodom, ki so z veliko vnemo oskrbovali razprodajo vstopnic in srečk, g. A. Draščeku za jako okusno okra-šenje prostora, gg. sotrudnikom pri šaljivi pošti, prireditvi muzeja in menažerije ter vsem ostalim gospodom, ki so šli- neposredno odboru in veseličnemu odseku na roko. Istotako se prisrčno zahvaljuje dirkačem in pešcem ter vsem udeležencem slavnosti ter svojim kolesarskim gostom iz Trsta, iz Kranjske, Goriške, Vipavske doline, Krasa, iz Brd in s Tolminskega. Istotako se zahvaljujemo raznim društvom, ki so s svojo navzočnostjo povzdignila veličastnost cele prireditve. Vsem, ki so pripomogli, da je slavnost tako častno in veličastno vapela, bodi izrečena tem potom najiskrenejša zahvala.
Zn kolesarsko društvo „GoricaB: Dru-fovska Rudolf t. č. predsednik, Josip Kuštrin t. č. tajnik.
Kolesarsko društvo »Gorica" vabi svoje
člane ter prijatelje društva k izletu, katerega priredi v soboto dne 25. julija t. 1. v Idrijo (Notranjsko). — Zbirališče v soboto dne 25. julija ob 11'/* uri zvečer v kavarni BCentral" in gostilna Molar na Senenskem trgu. Odhod iz Gorice ob polnoči z vlakom državne železnice do Sv. Lucije. — Društvo je preskrbelo dovoljenje za ogled znamenitega rudnika. — Oprava kolesarska. — Rednika: Edvard Rusjan in Alojzij Drašček. — Gg. člani so vljudno nnprošeni,   da se izleta v največjem
številu udeleže, ker se mudi obenem lepa prilika za ogled znamenitega rudnika. Zdravo 1 Odbor. Kolesarsko društvo »Gorica" si šteje v prijetno dolžnost zahvaliti se gospodu Jos. Molarju, gostilničarju na Senenskem trgu, za podarjenih K 20-— v prid društvene blagajne. Srčna hvala!                               Odbor.
Bralno In pevsko druilvo »Kras" v Opatjemselu
vabi k veselici katero  priredi v nedeljo dne
2. Pozdrav predsednika. 3. „V mraku", godba, 4. »Slava delu", poje domači možki zbor. 5. Volarič: „Venec  slovanskih  pesmi",  godba.
6.  Novak:' »Jadranske vile", poje možki zbor bralnega in pevskega društva iz St. Andreža.
7.  0Zora" godba. 8. Volarič: „Venec slovanskih pesmi",, udarja tamburaški zbor iz Št. Andreža. 9. „Hej Slovani", godba. 10. A. Remec: „0j djevojka", poje društvo Jpava" iz Mirna. It. „Spoved", godba. 12. „črna paradna straža", proizvaja društvo „Nada" iz Sovodenj. 13. „Po jezeru", godba. 14. Vilhar: „Bojna pjesma", poje domaČi pevski zbor. 15. „Slovenec i Hrvat", godba. 16. »Novopo-ročeni", teloigra v enem dejanju. Začetek točno ob 3'/s pop. Vstopnina k veselici 40 v, sedeži I. vrste l K, II. vrste 60 vin. Po veselici ples 7 komadov 1 krono, posamezni listki 20 vinarjev. V slučaju slabega vremena se vrši veselica prihodnjo nedeljo. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Narodno Izobraževalno društvo za Rozno-dolino-
Starogoro priredi dne 2. avgusta prosto zabavo z javnim plesom, čegar Čisti dobiček je namenjen v nabavo novega društvenega harmonija.
Spominjajte se pri vseh prilikah tudi prepotrebne Z. N. D., ki skrbi za izobrazbo ljudstva!
Trpvsko-ouTtne in gospodarske vetti. DinsRo uprašanje.
Izredno dobra vinska letina preteklega leta v naših krajih in nepovoljna na Štajerskem in Nižjeavstrijškem dala nam je nado, da dobimo vendar lep izkupiček za naš vinski pridelek in da si kaj opompremo, posebno tam, kjer nas je suša tepla. AH žal ta pričakovanja se niso izpolnila.
Vino, ki j6 šlo eb trgatvi po razmeroma nizkih cenah, je do danes še bolj padlo v ceni in marsikateri posestnik si ne ve pomagati: ali naj proda vino po K 8'—- ceneje kot za časa trgatve, kar pomenja resnične izgube K 13—J4 na hI, ali naj čaka, da se ga usmili usoda in mu pride rešitev v osebi kakšnega kupca, ki bi bil pripravljen njegovo vinsko kapljico pošteno t. j. po vrednosti plačati. —
Najhuje pri tem je, da je še zelo mnogo vinogradnikov v deželi, ki imajo če ne vse, pa vsaj velik del pridelka v kleti.
Obil in lep zarod v vinogradu, ki mu obljubuje tudi letos prav ugodno trgatev, ga ne veseli, ker ga skrbi misel, kam naj shrani novi pridelek, ko Se starega ni oddal.
Razven tega pa so mu drugi letošnji pičli pridelki tako malo doprinesli, da komaj kuje vsakdanje potrebe in večkrat mu še za to nedostaja denarja in se mora zadolžiti, kar danes pri tej gospodarski mizeriji ni lahko.
Ni torej čuda, ako se po vsej deželi vidi nekako gibanje, ki stremi za tem, dobiti odtok za naše vino. Vsak skuša po svoji moči k ugodni rešitvi tega vprašanja pripomoči.
Kot glavnega krivca v tej vinski krizi se smatra pivo, katero treba visoko obdačiti. Prav! Ali s tem gotovo ne bodemo na boljšem, ker prvič je malo verejetno, da radi tega stopi vživanje vina na mesto piva in drugič se na splošno naše narodno gospodarstvo ne zboljša, če sami večji del vina v deželi popijemo.
Upeljava piva v naše kraje je imela spočetka tudi svoje težkoče in sicer velike, čeprav je bilo pivo vedno po ceni. In glavna težkoča je bila to, da se je točilo pivo red-kokje pravilno. Šele ko se je vpeljal povsodi led in priprave za ogljenčevo kislino, ko je torej v resnici pivo zadobilo pravi, prijetni okus in postalo vsled svoje kakovosti izborno hladilo v vročem poletnem času, šele tedaj si je zagotovilo trg in postalo prepo-trebna pijača.
Vsi štrajki, vse navdušenje in tudi davki (ki pa ne bodo gotovo nikoli prav visoki) ne odpravijo, pa tudi ne omejijo vporabe  piva,
ker vino, kakor ga točimo danes, ne more nadomestovati piva.
Le poglejmo, kako se toči dandanes pri nas vino. Isto ima po navadi več hib, ki so posledice slabega kletarenja: nima lepe barve in ni popolnoma čisto, večkrat nima pravega Prijetne \ duha ali ima celo slab duh, po večini pa se streže vino gorko, t. j. z zračno temperaturo 20—24 stopinj. In to bodi hladilo? -
Zato je upati, dff dosežemo-ugoden in trajen uspeh v boju proti pivu in da zagotovimo odtok našemu vinu s tem, da:
1. skrbimo in vpeljemo dobro kletare-nje vina in da pridelamo iz žlahtnega grozdja res žlahtno kapljico;
1. dosežemo pri krčmarjih in sploh v vseh vinotočih, da se dobro vino in v hladnem stanju toči, kar se da doseči, ako se hrani gotova množina v ledu pri pivu, če ne naj bodo pa vsaj na razpolago razne vode, ki naj se hranijo na ledu;
3.  se združimo v krepko izvozno organizacijo kot je n. pr. sedanje „Goriško vinarsko uruštvo", ki lepo napreduje; taka zadruga naj pribori s sposobnimi potovalci sever, kjer primanjkuje vina;
4.  zahtevamo od vlade, da v varstvo vinogradniških interesov nemudoma imenuje vinarske nadzornike, ki naj zabranijo ponarejanje vina v velikem, ker je v resnici ravno ta industrija glavni vzrok, da ni mogoče pristni pridelek oddati.
Saj to množino vina, ki pridelamo v Avstriji od vinogradov, bi vže lepo z lahkoto v državi spili ali kakor rečeno: s popol-nimo pridelek, oživimo vinsko tr govino, katere sedaj nimamo in zabranimo izdelovanje umetnega in ponarejenega vina in vspeh ne izostane. Zatorej na delo! Piu fatti e meno parole.
K.
Irgovinsko-obrtno društvo za Goriško opozarja na izlet v Prago, ki bo dn«'> 8. avgust« t. 1. ('as za priglasitev je do 25. t, m. Kdor le more, naj pohiti na razstavo. Troški bodo majhni, dobiček   pa velik zlasti  za obrtnika.
Konec streljanji zoper točo. — Vojno mi-
nisterstvo je odločilo, da ne dobe vinogradniki več smodnika za znižano ceno. Leta 1895. so streljali v Slovenski Bistrici prvič proti toči. Skazalo se jo, da streljanje ne pomaga. Meteoroložki kongres v Gradcu se je izrekel tudi v tem smislu. V Nižji Avstriji je streljanje proti toči že delj časa prepovedano.
Politični pregled.
Hrvatski ban Rauch je bil napravil izlet v Knin v Dalmaciji.-Kninjani so mu napravili pošteno demonstracijo. Radi tega je bilo že več Kninjanov obsojeuih, vrhu vsega je pa vlada še razpustila kninski občinski zastopl
—  Če misli, da reši po taki poti političnega pustolovca Raucha, se jako vara.
Naši, bivši laški naučni minister, ki je bil obsojen radi poneverjenja na več mesecev ječe, je v Trapani zopet izvoljen za državnega poslanca. Od 3000 glasov jih je dobil 2866.
Razne vesti.
Llojdov parnlk »Pragi" je bil v nedeljo v
Trstu slovesno izročen prometu. Navzoč je bil, tudi župan iz Prage dr. Groš na Čelu mestne deputacije, trgovinski minister dr. Fiedler itd.
Katehet Iz Mil] pri Trstu pred Koprsko sodnljo.
—  40 letni katehet M. Mazzarini je učil ve-ronauk dekleta v šoli v Miljah. Dovoljeval si je z dekleti v Šoli in doma marsikaj nedovoljenega, tako da se je pokazalo, da je ostudnež. Razprava se je vršila v soboto, pa je prenesena na današnji dan.
- Haradna delavski organizacija v Trstu je sklenila napraviti konsumno zadrugo za svoje člane. Ustanovni shod bo v kratkem.
Umrl jO v kopališču Nauheim rusld odmiral Rožestvenskij vsled srčne bolezni, katero je dobil  v nesrečni bitki  pri Cušimi.
Čehi kot vzgled. — V neki vasi na Češkem je samo nemška šola. Zato so ostali otroci Čeških roditeljev doma. Okrajni šolski svet je dotične stariše naznanil. Ti so izjavili, da ne puste potujčiti svojih otrok in da jih poučujejo zato doma. Zdaj je češki deželni šolski svet določil, da se smejo otroci doma učiti, morajo le napraviti na koncu, leta izpit v češkem jeziku.
Danijst največjih pridobitev v devetnajstem stoletju -- to vprašanje se stavil „Petit Journal", najbolj razširjen list na .Francoskom, svojim čitateljem. 403.657 odgovorov je došlo in od teh je dobila lokomotiva 275.197 glasov, krompir 273.655, cepljenje koz 247.227,' zdravlenje steklosti 242.837, sladkor 191.706) električni brzojav 170.018, kemična užigalica 165.180, parni kotel 164.067, telefon 145,185 petrolej 144.883, šivalni stroj 131.575 in milo 117.817. Kdor je vposlal v tej vrsti naštete pridobitve, dobi lepo hišo v dar.
Predsednikom avstrijskega Lloyda je imenovan
člen gosposke zbornice grof Karol Stiirgkh.
O nevihtah In povodnjih zadnjih dnij poročajo iz Rusije, kjer so viharji v dveh guber-nijah napravili velikansko škodo; železnice so močno poškodovane. — Mnogo škode so napravili viharji tudi po Italiji.
Proda se harmonij
amerikanske vrste. • Cena kron 150 •
Več se izvd pri gosp. lu. Kacinu, organistu v Komnu.
Kupi se
nou ali pa dobro ohranjen
harmonij.
Ponudbe je pošiljati na „ Kmetijsko in izobraževalno društvo v Lokovcu".
Enonadstropna hiša
v Podgori pri Gorici h. št. 265
blizu tovarne in Župne cerkve, z lepim vrtom, jako pripravna za upokojenega uradnika,. se proda iz proste roke po zmerni ceni. Zahteva se samo nekaj nad   polovico  kupnine,  drugo
se lahko plačuje na leto. Cenjeni  dopisi  se  prosijo pod, naslovom:   Ivan   Grad,   por-sestnik  v  f^or.  Kašlju,  h.  št. 25,   pošla   D. M. Polje   pri Ljubljani.
Tli1 F VnlKiK ^ Novem mestu JJI. h. f UlUiU (Rudolfovo :: Kranjsko)
)e uredil In izdal:
1. Civilno nravdui m m
sodni prati SS
len zbornik pravil označene vrste; koncem tva-
rine je obširno stvarno kazalo v slovenskem in
hrvatskem jeziku. — Obseg XII. in 909 strani;
cena vezani knjigi 8 K poštnina 55 v.
2. OMnKi tarifa ~
skem jeziku pred sodišči;  sodne pristojbine.
Obseg 75 strani (20 tabel); cena l K 80 v. —
Knjigi se dobivate v »Slovanski knjigarni,
A. GabrScek v Gorici.
Anton Jerkič
edini odlikovani fotografski zavod za moderno fotografovanje in slikarstvo
Gorica, Gosposka ul. 7 eiektrofotografski
ZAVOD
Trst, Via delle Poste 10,1. nadstr.
Posnemanje izključno pri čarobni električn
razsvetljavi s pomočjo svetilke Jupiter" do
9. ure zvečer. Suetovna nouost.
Denar prihrani, kdor kupi izgolcvljeno pohištvo pri
AntBreščak-u
v Gorici,
v Gosposki ulici št. 14
(v lastni hiši) kateri ima ? zalogi najbogatejšo irtero pohištva vseh slogo? za
vsak stan, priprostega in naj-tinejega izdelka.
Daje tudi na obroke.
Lastna delavnica za tapecirano pohištvo.
Strn brez konkurence.
Različno pohištvo iz železa,
podobe na iipe in platno, ogledala,
žima in platno.
GORICA.                            GORICA.
Narodno podjetje.
Hotel „Pri Zlatem Jelenu"
V središču mesta. Ob glavn* ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K 1*20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami zajedi in pijače. — Domača in tuja vina. — Plzenjsko in puntigamsko pivo# — Cene jako zmerne., — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna.
Josip Rovan
l{Oii)isijsl{0 $ agencijsko podjetje $ ©oricl = JStoloi hL št«. 9- =
Priporoča slavn. občinstvu in trgovcem iz mesta in dežele svojo zalogo izbornih mlevskih izdelkov W. Jochmann-ovega valjčnega mlina iz Ajdovščine. Zastopstvo in zalogo slovečih ilirskih testenin iz «Prve kranjske tvornice Žnideršič & Valenčič v Ilirski Bistrici«. Zalogo umetnega in naravnega ledu na debelo in drobno.
Pri tej priliki uljudno opozarja slav. občinstvo da posluje tudi v zavarovalni stroki in zastopa prvovrstne zavarovalne zavode: „Prvo čaiko na Življenje le Prago", „Croatla" Iz Zagreba proti požaru, MElamentar" Iz Dunaja zoper nezgode.
Blago pošilja se franko vse železniške postaje. Ceniki in pojasnila brezplačno. Cene in tarifi vseskozi konkurenčni. Postrežba v vsakem obziru solidna in točna.
CHRISTOFLE&CI
namizno orodje in posodje useh urst.
Yrlznano težko posrebrnjeno najlepše forme.
Kompletne kasete namiznega orodja, posodja za omako, kauo, čaj, namizni podstavki, umetni izdelki.
Jedino nadomestilo pravega srebra.
Posebni izdelki za hotele, restavracije in kavarne, kakor tudi pensijone gospodinjstvo itd.
dvoJ zatožBiu Chrsstofle & C- Dunaj '• »p«™"« ¦ *****.
Ilustrovan cenik na zahtevanje. — V vseh mestih 'zastopano po prekupcih. — Kot jamstvo svoje izvirnosti imajo naši izdelki svojo tovarno znamko in ime Ctoiatofle.
Genj. dame in gospodje  ~ pozor!
Imate e Šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko SOriginal-Viktoria« in najboljšega izdelka.                               .
Po dolgoletnih skušnjah sva se prepričala da ostane »Original« le najboljši.
OriiiMl-Siclgriulroji;1;;1,-;.',:-;;
uporabi brezšumno.
Orifiinal-Vieioria stroji t!8Kf
za domačo rabo in obrtne namene.
Oriiital-Vidoria sinji I,;,-i,!';,i
za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno.
Oriiinl-Vicliriattmii,-;;;";;:;:.:
Iek vseh dosedaj obstoječih tovaren.
Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat si pred nakupom »Original-Victoria stroje. Edina zaloga »Original-Victoria« trojev ta dragih Bivalnih strojev, dvokoles Pach«, orodja, manične in vseh lovskih p.lrav prt trrdB
»Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim Jamstvom.
(V lastni hiil, Gosposka ulica ftt. 7, I. itadstr.) — Tslofon it. 79.
RaCun poSine hranilnice Štev. 837.315.
V skupni seji načelstva in nadzorstva z dne 5. decembra 1907. 89 je določilo:
Hranilno vloge se obrestujejo po 4}}t%. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsafcogfar.
Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5'/,%, na varščino ali zastave in na menjice po 6 %.
Glavni deložl se obrestujejo koncem leta 1907. s G %.
Stanje 31. dec. 1907.: Zadružnikov 1867 z deleži v znesku 99.684 kron. — Hranilne vloge: 1,706.550'77. Posojila: 1,699.186.77. — Reservni zaklad: 85.954-35, — Vrednost hiš: 112.328 —
KERŠEVANI & ČUK - GORICA
Stolni trg št. 9 (PJazza Duomo) Lastna delavnica in popravljalnica BITA CASTELLO št. 4.
Slovenci, kupujte užigalice v korist
družbi sv. Cirila in Metoda!
Goriška tovarna mila A. Gabršček.
Narodno podjetje, edino te vrste.
Ustanavljaj mo domačo obrt in industrijo, ker brez te bomo Slovenci za Vselej
le hlapčevali tujcem.
Slovenske gospodinje! PosMajte milo iz te lomne tovarne! Melje izttn. Cene oHp! Naša špecijanteta je; Caprasole - Koza 8 sokem. ^^l^6'