369ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 3 (120)
B o r i s  G o l e c
Nastanek in razvoj slovenskih me{~anskih naselij –
naslednikov protitur{kega tabora
(prvi del)
V slovenskem zgodovinopisju je pri obravnavanju problematike protitur{kih taborov in
me{~anskih naselij ostal povsem zanemarjen vidik geneze mesta in trga iz taborskega na-
selja kot posebnega tipa protitur{kega tabora. Vpra{anja se je pred dobrim stoletjem neko-
liko dotaknil le S. Rutar1  v zvezi z vipavskim Sv. Kri‘em (danes Vipavski Kri‘), najmlaj{im
med slovenskimi histori~nimi mesti, vendar se je zadovoljil s faktografskim podajanjem
virov, ki o naselju do povzdignitve v mesto govorijo kot o taboru. Njegova ugotovitev, da je
bil Sv. Kri‘ prvotno protitur{ki tabor, je pozneje domala potonila v pozabo; prezrla jo je celo
domoznanska poljudna literatura, ~eprav je sicer glede Sv. Kri‘a prevzela ve~ Rutarjevih
neto~nosti. Presene~a tudi dejstvo, da problema tabor-mesto oziroma tabor-trg niso na~eli
mlaj{i krajevnozgodovinski pregledi in {tudije, ki bi se ‘e lahko oprli na dognanja P. Fistra2
s podro~ja arhitekture in tipologije slovenskih protitur{kih taborov.
Kot so pokazale najnovej{e raziskave, se prvotni protitur{ki tabor oziroma taborsko
naselje ne skriva samo v Sv. Kri‘u, temve~ tudi v treh obkolpskih trgih – Kostelu, Vinici in
Pobre‘ju, ki so se v nominalne trge, sicer brez formalnega akta, prav tako razvili {ele v
zgodnjem novem veku. Namen pri~ujo~ega ~lanka je na prvem mestu osvetlitev razvojne
poti od taborskega naselja do obzidanega mesta oziroma trga, ~emur sledita prikaz notranjih
razmer v obravnavanih krajih in njihova tipolo{ka umestitev v {ir{i kontekst mest in trgov.
Specifi~ne okoli{~ine nastanka treh taborskih trgov in edinega taborskega mesta so se
odlo~ilno odra‘ale v njihovem nadaljnjem razvoju in jih moremo povzeti v naslednjih
temeljnih ugotovitvah. Prva skupna zna~ilnost je gospodarska in demografska {ibkost, ~etudi
ne sovpada vselej s teritorialno majhnostjo. Naselja nadalje nikoli niso dejansko postala
me{~anske urbane naselbine s poudarjeno neagrarno gospodarsko usmerjenostjo, temve~ so
kot mesto oziroma trg eksistirala predvsem po imenu. Tako se v nobenem, niti v mestu Sv.
Kri‘, nista mogla razviti {e tako omejena lastna uprava in sodstvo. Nominalnemu statusu je
torej samo deloma ustrezala vsebina. Zlasti pri trgih je ostala v ospredju njihova taborsko-
utrdbena funkcija, zato so vsi po vrsti, potem ko je prenehala neposredna tur{ka nevarnost in
s tem odpadla njihova obrambna vloga, ne le naglo izgubili na pomenu in prebivalstvu,
temve~ do‘iveli tudi korenite spremembe svoje naselbinske podobe.
1 S.(imon) Rutar, Sv. Kri‘ vipavski, v: IMDK II (1892), str. 126–150 (odslej S. Rutar, Sv. Kri‘).
2 Peter Fister, Arhitektura slovenskih protitur{kih taborov, Ljubljana 1975 (odslej P. Fister, Arhitektura).
ZGODOVINSK  ̂ ASOPI  • 54 • 2000 • 3 (120) • 369–393
370 B. GOLEC: NASTANEK IN RAZVOJ SLOVENSKIH ME[^ANSKIH NASELIJ ...
Taborsko mesto Sv. Kri‘ na Vipavskem
Med slovenskimi taborskimi naselji kakor tudi med zgodovinskimi mesti pripada po-
sebno mesto Sv. Kri‘u, danes napol zapu{~eni vasi Vipavski Kri‘ na 146 m visokem gri~u
nad Zgornjo Vipavsko dolino. Gre namre~ za edino mesto, katerega ustanovna listina (1532)
v mesto izrecno povzdiguje tabor in ne trg, ki bi ga bilo treba {ele obzidati. Tako pôzna
“ustanovitev” mesta je poleg tega anahronizem ne le v slovenskem prostoru,3  temve~ red-
kost v avstrijskih dednih de‘elah nasploh.4  Med mesti na Slovenskem je bil Sv. Kri‘ zadnji,
povzdignjen z de‘elnokne‘jim privilegijem in v ~asu od konca srednjega veka do druge
polovice 19. stoletja poleg rudarske Idrije edini slovenski kraj, ki je pridobil naslov mesta.
Specifi~ni in zakasneli nastanek kri{kega mesta se je posledi~no odrazil predvsem v tem, da
mestece organsko nikoli ni za‘ivelo po zgledu avtonomnih mestnih skupnosti
srednjeve{kega izvora, marve~ je prakti~no ostajalo le obzidana sejemska vas.
V svoji osnovi je bil Sv. Kri‘ va{ko naselje, ki se je zaradi posebnih varnostnih razmer v
zadnji ~etrtini 15. stoletja obdalo s taborskim obzidjem. Vas, prvi~ omenjena okoli leta 1200, je
delila usodo posesti Gori{kih grofov, dokler ni leta 1500 z njihovim izumrtjem pripadla Hab-
sbur‘anom.5  Tedaj jo je ‘e obdajalo obrambno obzidje, zgrajeno po valu najhuj{ih tur{kih
vpadov na slovenska tla. O postavitvi taborskega obzidja okoli vasi nimamo sicer nikakr{nih
neposrednih pri~evanj. S. Rutar je o nastanku obzidja zapisal: “Drugikrat omenja se Sv. Kri‘ l.
1483, ko je bil za~el zadnji gori{ki grof Leonhard zidati tamo{nji “tabor”, pri katerem je postal
poznej{i grad.”6  Sodobnega vira, ki bi potrdil zgornje podatke, danes ne poznamo. Zdi se zelo
verjetno, da je Rutar letnico za~etka graditve obzidja zgolj izra~unal iz njemu dobro znanega
mlaj{ega spominskega pri~evanja, zapisanega okoli leta 1520 med delovanjem t. i. “reforma-
cijske komisije”.7  Medtem ko kri{ki ‘upan Toma‘ Vodopivec komisarjem ni znal povedati,
kdaj naj bi bil tabor zgrajen (er gedennkht nit wie lanngs ist, das der Tåber gebaut ward), se je
Primo‘ Vr~on, sodja iz Dobravelj, tega {e spominjal in postavljal okoli 40 let v preteklost (Er
gedennkht bey XL jaren das der Taber zum Chreutz zupawen ist angefanngen worden, durch
den grauen Gorz vnnd der grundt darauf der Taber stet hat den grauen von Gorz zugehort.).8
Tako kot je bil nesporni pobudnik utrdbenih del zadnji gori{ki grof, torej ni dvoma o ~asu
3 Na Kranjskem se ^rnomelj sicer redno imenuje mesto {ele od 16. stoletja, a prvi~ ‘e leta 1407, potem ko
naj bi mu {e Gori{ki grofje (pred 1374) podelili metli{ke mestne pravice (prim. Bo‘o Otorepec, Srednjeve{ki
pe~ati in grbi mest in trgov na Slovenskem, Ljubljana 1988, str. 49 (odslej B. Otorepec, Srednjeve{ki pe~ati)).
4 Prim. Österreich Lexikon, Zweiter Band L–Z, Wien–München 1966, str. 1092–1093, preglednica Die
Städte Österreichs (odslej Österreich Lexikon).
5 ZRC SAZU, Zapu{~ina Milka Kosa, fasc. 44, Gradivo za histori~no topografijo Primorske, geslo Kri‘
v Vipavski dolini. – Fr.(anc) Kos, Iz arhiva grofa Sig. Attemsa v Podgori, v: IMDK XII (1902), str. 77, 128
(odslej F. Kos, Iz arhiva). – Milko Kos, Urbarji Slovenskega Primorja. Drugi del, (Srednjeve{ki urbarji za
Slovenijo. Zvezek tretji), Ljubljana 1954, str. 108, 124, 126, 127 (odslej M. Kos, Urbarji Slovenskega
Primorja).
6 S. Rutar, Sv. Kri‘, str. 128. – Beseda “drugikrat” se navezuje na Rutarju prvo znano omembo kraja iz
leta 1398.
7 Pomenljivo je, da navaja Rutar letnico 1483 samo v razpravi Sv. Kri‘ vipavski, ne ponovi pa je v
Pokne‘eni grofiji Gori{ki in Gradi{~anski, Zgodovinski opis, Ljubljana 1893, str. 127 (odslej S. Rutar,
Pokne‘ena grofija), kjer se sicer sklicuje na vse pomembnej{e listine o Sv. Kri‘u.
8 ARS, Vicedomski urad za Kranjsko (Vic. A.), {k. 83, I/48, lit. G XIII-8, Herlichkait zum Kreutz des
hohen und nidern gerichts vnd beschwarnus. – Rutar sicer kot leta nastanka zapisnikov reformacijske
komisije nikjer ne navaja letnice 1523, s katero jih pozneje brez posebne utemeljitve datira M. Kos (Urbarji
Slovenskega Primorja, str. 13, 152), a hkrati po Rutarju povzema, da gre za plod dela cesarske komisije,
postavljene leta 1518 (S. Rutar, Sv. Kri‘, str. 132). Letnico 1523 je Kos (kot najmlaj{e mogo~e leto nastanka)
o~itno posnel po spisu o pisanih privilegijih mesta Gorica, ki je prav tako sestavni del komisijskih spisov
(ARS, Vic. A., {k. 83, I/148, lit. G VIII-12, Briefliche gerechtigkait zu Gortz anno etc. 1523 die 10 augusti).
371ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 3 (120)
postavitve obzidja, vklju~ujo~ morebitni nekajletni zamik. Po S. Rutarju je zidanje “nadziral
grof (!) Anton della Torre (ali Thurn-Valsassina)”, ki naj bi mu grof Leonard zaupal {e “varstvo
in oskrbni{tvo tabora”.9  Ta podatek se o~itno prav tako opira na mlaj{e pri~evanje iz okoli
1520, po katerem je pokojni Anton pl. Thurn v ~asu, ko so zidali tabor, imel oblast na ukaz
gori{kih grofov napovedovati in klicati podlo‘nike na tlako.10
Tudi o prvih desetletjih obstoja taborskega obzidja nimamo sodobnih poro~il. Viri pred
letom 1500 o Sv. Kri‘u nikoli ne govorijo kot o taboru, res pa je, da poznamo od domnevne-
ga leta postavitve obzidja (1483) do konca stoletja samo dve omembi kraja.11  Kmalu zatem
ko je gori{ka grofija leta 1500 kot dedi{~ina Gori{kih pripadla Habsbur`anom, je Vid Thurn,
sin Antona Thurna, za posojilo 1.000 goldinarjev leta 1504 prejel od kralja Maksimilijana v
zastavo `upo Sv. Kri` z vsemi njenimi dohodki.12  Rutarjev regest izgubljene listine o pode-
litvi pomirja leta 1507 nato ‘e govori o “kraju Tabor-Sv.Kri‘”,13  kar je o~itni dobesedni
prevod iz nem{~ine. Listinska navedba hkrati ~asovno sovpada z najzgodnej{o znano omem-
bo tabora oziroma taborskega naselja v urbarju gori{kega urada iz leta 1507. Ta med raznimi
zemlji{~i v kraju »Creutz« med drugim navaja tudi pust o{tat v taboru (Peter Jurckhitsch
dint von ainer oden hofstat im Taber).* Kraj se nato v naslednjem ~etrtstoletju do povzdignitve
v mesto doseldno imenuje tabor.  Nedatirani popis vasi gori{ke grofije, nastal med delo-
vanjem t. i. “reformacijske komisije” okoli leta 1520, ga naslavlja kot “Chreicz Thawer”,14
komisijski spisi kot “Taber zum Creuz”,15  listina o povzdignitvi tabora v mesto leta 1532 pa
ga imenuje “Fleken oder Täber Creütz genand”.16
Sv. Kri‘ je torej ‘e pribli‘no pol stoletja pred podelitvijo mestnih pravic postal obzidani
protitur{ki tabor oziroma natan~neje poseben tip tabora – taborsko naselje, po P. Fistru
raz{irjeno le na Gori{kem in (drugod) na Primorskem, kjer so jih poleg tur{kih vpadov
priklicale v ‘ivljenje tudi bene{ko-avstrijske vojne. Razen dveh le‘ijo vsa Fistrova taborska
naselja v osrednjem delu Gori{ke od Gori{kih Brd do Zgornje Vipavske doline. V njegovi
topografiji slovenskih protitur{kih taborov je skupaj s Sv. Kri‘em {est takih naselij ter tri
domnevna. Pove~ini so locirana na vzpetinah nad Vipavsko dolino, pri ~emer je Tabor kar
petim tudi lastno ime.17  V nekaterih primerih gre za starej{o vas, sicer pa so med njimi znatne
9 S. Rutar, Sv. Kri‘, str. 128. – Rutar Thurne za to obdobje zmotno naslavlja z grofi.
10 ARS, Vic. A., {k. 83, I/148, lit. G VIII-9, Herlichait gerechtigkait vnd robat im ambt Görtz gefunden,
s. d. – Prim. M. Kos, Urbarji Slovenskega Primorja, str. 179.
11 Leta 1490 se omenja “fara sv. Kri`a” kot del vipavske `upnije (Ant.(on) Koblar, Drobtinice iz
furlanskih arhivov, v: IMDK IV (1894), str. 20 (odslej A. Koblar, Drobtinice)), nato pa leta 1499 v urbarju
gospostva Vipava desetina “zum Krewcz” (M. Kos, Urbarji Slovenskega Primorja, str. 254, 263).
12 S. Rutar, Sv. Kri‘, str. 129 in 147 (regest danes izgubljene listine 1504 I. 3.).
13 Isti, str. 147.
* Archivio di Stato di Gorizia, Archivio Coronini-Cromberg, Serie, atti e documenti, busta 257, fasc.
652, fol. 101. – Za vse podatke iz urbarja se iskreno zahvaljujem kolegu zgodovinarju Vojku Pavlinu.
14 ARS, Vic. A., {k. 83, I/48, lit. G XIII-2, Item vermerkht dÿ dorffer in der Graffschafft Gortz, s. d., –
V gori{ki grofiji je poleg kri{kega tabora omenjen samo {e tabor podobnega imena Sv. Kri‘ pri Kojskem (zu
Khulsthkh der Thaber bey Heyligen Craitz).
15 ARS, Vic. A., {k. 83, I/48, lit. G XIII-8, Herlichkait zum Kreutz des hohen und nidern gerichts vnd
beschwarnus, s. d.
16 ARS, Vic. A., {k. 183, I/103, lit. K I-12, listina 1532 I. 19., Innsbruck, insert v: 1605 VI. 18., Gradec.
17 Taborska naselja so po Fistru naslednja: [kocjan pri Diva~i, [martno v Brdih, Tabor nad ^rni~ami,
Tabor pri Dornberku, Tabor pri Banj{icah (nepreverjeno), Tabor pri Erzelju, Tabor pri Podnanosu (samo po
izro~ilu), Vipavski Kri‘ in Vraki~en (?) v Vipavski dolini (domnevno) (P. Fister, Arhitektura, str. 59–61,
155–164). V zvezi z Vraki~enom velja opozoriti, da tak{nega kraja ni, zato ga pogre{amo tudi na Fistrovem
zemljevidu. Dejansko gre za Tabor pri Vrab~ah (prim. Krajevni leksikon Slovenije, Ljubljana 1995, str.
388), Fistrov Vraki~en pa je le posledica nápak razumljenega napisa na Clobucciaricevi upodobitvi z
za~etka 17. stoletja, zato kraja tudi ni mogel natan~no locirati.
372 B. GOLEC: NASTANEK IN RAZVOJ SLOVENSKIH ME[^ANSKIH NASELIJ ...
razlike v urbanisti~ni zasnovi in podobi. Za ve~ino je {e vedno slabo ali povsem neraziska-
no vpra{anje naselbinske geneze; tako ni znano, ali je taborsko obzidje sekundarnega na-
stanka ali so posamezne naselbine nastale v 15. stoletju skupaj z njim, ali pa so morda dobile
stalne prebivalce sploh {ele po opustitvi tabora.18  Poleg tega bi bilo treba Fistrov seznam
taborskih naselij raz{iriti vsaj {e z dvema stalno naseljenima primorskima krajema, ki se v
virih izrecno naslavljata kot tabor.19  Pri Sv. Kri`u je, kot re~eno, neizpodbitno izpri~ano
dejstvo, da gre za starej{e naselje, okoli katerega so kmetje okoli leta 1480 s tlako postavili
obrambno obzidje. S tem je tipsko postal taborsko naselje stalnih prebivalcev, pravno pa
ostal `upa na ~elu z `upanom. Po teh dveh zna~ilnostih se je razlikoval od nenaseljenih
“pravih” taborov – refugijev za prebivalstvo in njihovo premi~no imetje, ve~inoma posta-
vljenih okoli cerkva in zaupanih v oskrbo varuhom in ~uvajem.20
Posebno vpra{anje zadeva urbanisti~no podobo oziroma naselbinsko (dis)kontinuiteto
Sv. kri`a glede na ~as pred zgraditvijo obzidja. Vse ka‘e, da dana{nji obseg Sv. Kri‘a resni~no
izvira {ele iz obdobja po povzdignitvi v mesto in da je prvotni Tabor-Kri‘ obsegal le dvig-
njeni zahodni del sedanjega naselja – Gase, v katerega {e danes vodi stari obokani vhod v
nekdanji tabor. Poleg tega je dobro zaznavna in deloma ohranjena vzhodna stranica tabor-
skega obzidja proti Placu, na katero so se naslonile mlaj{e stavbe.22  Ni izklju~eno, da je
prvotna vas vsaj deloma stala na ni‘jem delu kri{kega gri~a in se je {ele v ~asu graditve
tabora koncentrirala na pobo~ju pod cerkvijo sv. Kri‘a. Vendar pa so sklenjeni nizi hi{ v
Gasah z zna~ilnimi ozkimi ulicami v smeri vzhod-zahod mogli zlahka dobiti svojo podobo
{e v “predtaborski” dobi, saj sre~amo na Primorskem enak na~in gradnje, pogojen s podneb-
nimi razmerami, tudi v neobzidanih naselbinah.23
18 Glede na to, da se Tabor nad ^rni~ami ne omenja v popisu gori{kega urada iz okoli leta 1520 (po M.
Kosu 1523), kjer je sicer obravnavana tudi ‘upa ^rni~e (prim. M. Kos, Urbarji Slovenskega Primorja, str.
152–195), je Fister izrazil kot eno od mo‘nosti, da taborska utrdba “morda ni bila stalno naseljena ter da so
se v njej naselili {ele kasneje” (P. Fister, Arhitektura, str. 59).
19 Prvi je [tanjel na Krasu, ki ga Fister omenja le kot primorsko naselje z verigami stavb, na drugem
mestu pa govori samo o domnevnem taboru (P. Fister, Arhitektura, str. 60, 161). Kraj se kot tabor izrecno
omenja leta 1615 (Supp vnnd Täber St: Daniel am Carsst ligendt), ko je njegov zemlji{ki gospod Filip
Kobenzl prosil de‘elnega kneza za privilegij tedenskega sejma (ARS, Vic. A., {k. 183, I/103, lit. K I–12, 27.
7. 1615). Taborsko obzidje je tu podobno kot pri Sv. Kri‘u obdalo ‘e obstoje~e naselje. Druga~nega
nastanka je [ilentabor (Tabor nad Kne‘akom), zgrajen povsem na novo leta 1471 in po Fistru tipolo{ko
samo “zelo velik tabor ob gradu” (n. d., str. 162). Dejansko je {lo in gre {e danes za stalno naselbino, ki je
v za~etku 17. stoletja premogla med 15 in 17 domov podru‘nikov (ARS, De‘elni stanovi za Kranjsko (Stan.
A.) I, {k. 761, fasc. 525 d, dav~ni registri pl. Raunachov iz let 1608, 1609, 1610, 1611, 1612, 1613 in
1620).
20 O taborih prim. Vasko Simoniti, Voja{ka organizacija na Slovenskem v 16. stoletju, Ljubljana 1991,
str. 200–207 (odslej V. Simoniti, Voja{ka organizacija).
21 ARS, Franciscejski kataster za Primorsko, mapa {t. 37.
22 Zaradi pomanjkanja gradbenih parcel so po B. Koloiniju v starem delu mesta sprva nadzidovali ulice,
s prenehanjem tur{ke nevarnosti pa za~eli hi{e naslanjati na obzidje (Borut Koloini, Kri‘ je bu nenkrat
mejstu, Vipavski Kri‘, 1992, str. 33–34, odslej B. Koloini, Kri‘). – Prim. Marjanca Rustja, Revitalizacija
gradu v Vipavskem Kri‘u, diplomska naloga na Fakulteti za arhitekturo, mentor prof. mag. Peter Gabrijel~i~,
1994/95, str. 3 sl.
23 Prim. tlorise naselij v {ir{i okolici Sv. Kri‘a v: Irena Kocijan~i~, Prenove naselij in stavb v ob~ini
Ajdov{~ina, diplomska naloga na Fakulteti za arhitekturo, mentor prof. dr. Peter Fister, 1988, s. p. – Posebej
velja opozoriti na pravilnost vzporednih ulic – Gas v Podnanosu ([entvid pri Vipavi), nesporno nastalih po
enotnem na~rtu. Hipoteti~no moremo njihov nastanek postaviti v zadnjo petino 15. stoletja, saj je znano, da
je kraj v sedemdesetih letih mo~no trpel med tur{kimi pohodi, o ~emer pri~a leta 1481 ponovna posvetitev
treh oltarjev v cerkvi sv. Vida, oskrunjenih leta 1478 (Jurij Rosa, O starej{i zgodovini cerkvene uprave v
373ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 3 (120)
Priloga {t. I/1: Prototip primorskega taborskega naselja: Tabor nad ^rni~ami
Priloga {t. I/1: na franciscejski katastrski mapi iz leta 182221
Priloga I/2: Sv. Kri‘ na franciscejski katastrski mapi iz leta 1821 (1 – cerkev sv. Kri‘a,
Priloga I/2: 2 – grad, 3 – kapucinski samostan s cerkvijo sv. Fran~i{ka Asi{kega, 4 – Plac,
Priloga I/2: 5 – prvotna vzhodna stranica obzidja in vhod v tabor-Gase)30
374 B. GOLEC: NASTANEK IN RAZVOJ SLOVENSKIH ME[^ANSKIH NASELIJ ...
@e S. Rutar je zastopal mnenje, da so vzhodni del naselbine s Thurnovim gradom {ele
pozneje zdru‘ili s taborom in obdali z obzidjem. Slednje je s tem zaobseglo ni‘ji vmesni
prostor med taborom in gradom, kjer sta nastala Plac in na njem po letu 1634 zgrajeni
kapucinski samostan s cerkvijo sv. Fran~i{ka Asi{kega.24  Kdaj se je to zgodilo, je lahko
zaenkrat le stvar sklepanja, ki v znanih pisanih virih nima trdnej{e opore. Glede na novo
tr‘no vlogo, ki jo je tabor dobil s podelitvijo privilegiranih sejmov ob povzdignitvi v mesto,
je sklenitev mestnega obzidja mogo~e hipoteti~no postavljati v ~as okoli leta 1532, bodisi
‘e pred formalni akt ustanovitve mesta bodisi – kar se zdi {e verjetneje – v naslednja leta, ko
se je kri{ki tabor iz obrambne naselbine postopoma preoblikoval v civilno. Vprid poznej{ega
~asa govorijo tudi nekatera dokumentirana dejstva. Okoli leta 1520 je denimo v spisih
“reformacijske komisije” govor o plesu pred taborom (vor dem taber),25  nesporno na osre-
dnjem prostoru, takrat {e neobzidanem Placu med gradom in taborom. Tu so se tedaj in
pozneje odvijali sejmi, saj v samem taboru (Gasah) zanje preprosto ni bilo prostora. Poleg
tega povzdignitvena listina ne govori o kak{nih ‘e opravljenih novih utrditvenih delih,
temve~ zgolj o taboru. Leta 1547 se sicer prvi~ omenjajo mestna vrata (in der Statt Kreutz
gleich neben dem Stattor gelegen),26  ki bi bila lahko {e vedno nekdanja taborska vrata ali ‘e
nova, zgrajena nekoliko ni‘e. Mestno obzidje, oklepajo~e celoten kompleks tridelnega
naselja (Gase-tabor, Plac in Grad), je svoj dokon~ni obseg vsekakor imelo v za~etku 17.
stoletja, o ~emer pri~a letnica 1613, vklesana na temenskem klju~u novih mestnih vrat na
severni strani naselja.27
Drugo vpra{anje se nana{a na ~as postavitve gradu, ki se prvi~ omenja {ele leta 1535 v
privilegiju kralja Ferdinanda Vidu pl. Thurnu. Po Rutarju je bil taisti Thurn gotovo tudi
njegov graditelj. Glede na markantnost to~ke, na kateri stoji kri{ki grad, pravilna pravokot-
na stavba enotne zasnove, pa lahko upravi~eno sklepamo, da ne gre za prvo stavbo na tem
mestu in da je prednik dana{njega renesan~nega gradu obstajal tu ali v bli‘ini vsaj ‘e v ~asu
pozidave tabora, zagotovo pa leta 1504, ko je kralj Maksimilijan Vidu pl. Thurnu zastavil –
po Rutarju – “graj{ino sv. Kri‘”.28  Obstoj fevdalnega sede‘a samo {e dodatno potrjuje
vladarjeva podelitev posebnega pomirja tri leta pozneje (1507).29
Sv. Kri‘ je bil med taborskimi naselji sicer ‘e od samega za~etka precej poseben, {e
najbolj primerljiv s [tanjelom na Krasu in s [martnim v Gori{kih Brdih, kjer so obzidje prav
[t. Vidu prim. [embijski du{ni pastirji, v: [t. Vid – Podnanos. Zbornik prispevkov o kraju in njegovi zgodo-
vini, Nova Gorica 1996, str. 43). – B. Koloini je v svoji monografiji o Sv. Kri‘u opozoril na podobnost med
“gasami” v Sv. Kri‘u in tistimi na Go~ah, pri tem pa z go{kim primerom neprepri~ljivo dokazoval “domne-
vo o Kri‘u kot kolonatskem naselju”. [el je celo tako dale~, da je kar na podlagi Fistrove definicije
protitur{kih taborov zanikal obstoj kri{kega tabora: “Prvi~, ker tukaj nih~e ne govori o Taboru, ampak o
Gasah in drugi~, ker ni nobenih dokazov o pravem (protitur{kem) taboru.” Pri tem je prezrl, da je Fister
Vipavski Kri‘ uvrstil med taborska naselja kot poseben taborski tip, in preprosto zamol~al ‘e ve~ kot stoletje
znano dejstvo (Rutar), da sodobni viri, vklju~no z “mestno ustanovno listino”, izrecno govorijo o taboru.
Prim. B. Koloini, Kri‘, str. 6–7, 11, 28.
24 Prim. S. Rutar, Sv. Kri‘, str. 138–139.
25 ARS, Vic. A., {k. 83, I/48, lit. G XIII-8, Herlichait zum Kreutz des hohen und nidern gerichts vnd
beschwarnus, s. d.
26 F. Kos, Iz arhiva, str. 94 (regest 1547 IV. 24., Sv. Kri‘).
27 O popravilu mestnega obzidja prim. Emil Smole, Vipavski Kri‘, v: Gori{ka sre~anja I (1966), str. 41.
28 S. Rutar, Sv. Kri‘, str. 147, regest listine 1504 I. 3.
29 Isti, str. 147, regest listine 1507 III. 4.
30 ARS, Franciscejski kataster za Primorsko, mapa {t. 97.
375ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 3 (120)
tako postavili okoli ‘e obstoje~e vasi.31  Od ve~ine taborskih naselij je izstopal po svoji
velikosti in precej izpostavljeni nizki legi na skrajnem severnem izrastku Vipavskih Brd.
Dasiravno strnjen okoli cerkve nikoli ni funkcioniral kot klasi~en protitur{ki tabor s primar-
no, kaj {ele z izklju~no vlogo refugija za okoli{ko kme~ko prebivalstvo. Protitur{ki tabori,
v veliki ve~ini zgrajeni v istem ~asu kot obzidje Sv. Kri‘a, so dali tej stari vasi predvsem
zgled za poimenovanje tabor. Ime se je hitro prijelo in v polstoletju do povzdignitve kraja v
mesto tudi povsem prevladalo nad va{kim naslovom.
Povzdignitev kri{kega tabora v mesto in predzgodovina tega dejanja sta z viri sicer
zadovoljivo pojasnjena, pri ~emer pa je dokumentirana dejstva in ugotovitve nujno potreb-
no soo~iti z nedoslednostmi in napa~nimi razlagami S. Rutarja, saj so se te medtem ‘e mo~no
zasidrale v zgodovinskem spominu. Dolo~ene te‘ave predstavlja dejstvo, da je Rutar {e
mogel uporabljati originalne listine iz arhiva grofov Attems, uni~enega med 2. svetovno
vojno.32  Vsebino ve~ine teh listin poznamo ‘al le iz njegovih regestov in razlag, samo za
nekatere pa je bilo mogo~e izslediti prepis ali neodvisno nastali povzetek.33
Prvi korak, s katerim se je Sv. Kri‘ dvignil nad navadna naselja, je pomenila Maksimilija-
nova podelitev pomirja s privilegijem, izdanim 4. marca 1507. Rutarjevo podajanje vsebine
te danes izgubljene listine je, kot bomo videli, v glavnem sicer to~no, razlaga pa precej
samovoljna, kar se je “usodno” odrazilo tudi pri njenem poznej{em povzemanju.34  Cesar (!)
Maksimilijan naj bi “kraju tabor Sv. Kri` podelil obmirje (Burgfriden), t. j. obmejen prostor
s tr`nimi pravicami (!)... kolikor dale~ je pu{ka nesla”, kar Rutar v regestu listine razlaga kot
“obmirje in krvavo sodi{~e”. Sv. Kri` pri tem preprosto povzdigne v trg, Kri`ane pa v tr`ane
in jim namenja pravice, kakr{ne so {le le privilegiranim de`elskim sodi{~em: “Tr`ani (!) so
dobili ob jednem svoje posebno sodstvo v civilnih in kriminalnih stvareh in smeli so posta-
viti svoje vislice”.35  Tako {iroka avtonomija prebivalcev malo pomembnega taborskega
naselja je preprosto neverjetna, saj so vi{je ali krvno sodstvo v tem ~asu premogla le redka
pomembna mesta, med katerimi denimo ni bilo Gorice kot edinega mesta na Gori{kem.36
Pri tem se neizogibno postavljata dve temeljni vpra{anji. Prvo, kolik{en je bil dejanski
obseg podeljenih sodnih pristojnosti, in drugo, ali je Maksimilijan sodne pravice resni~no
podelil kraju in – v nasprotju s prakso in pri~akovanji – ne njegovemu zemlji{kemu gospo-
du pl. Thurnu. Najpomembnej{i vir sodno-upravnih razmer v ~etrtstoletju med letom 1507
in povzdignitvijo Sv. Kri‘a v mesto 1532 predstavljajo ‘e ve~krat omenjeni spisi t. i. “refor-
macijske komisije”, ki je okoli leta 1520 ugotavljala razmere v gori{ki grofiji po kon~ani
31 B. Koloini Sv. Kri‘u med drugim prav zato odreka taborski zna~aj (B. Koloini, Kri‘, str. 6–7).
32 Pismena informacija Pokrajinskega muzeja Gorica (Musei Provinciali di Gorizia) avtorju o usodi
Attemsovega arhiva, Gorica, 19. 5. 2000.
33 Nobena od listin ni evidentirana v centralni kartoteki gradiva za dobo Maksimilijana I. (Universität-
sarchiv Graz, Apparat der Maximilian-Regesten).
34 Prim. Krajevni leksikon Slovenije, I. knjiga, Ljubljana 1968, str. 31. – B. Koloini, Kri‘, str. 10.
35 S. Rutar, Sv. Kri‘, str. 129 in 147 (regest listine 1507 III. 4.). – “Povzdignitev” Sv. Kri‘a v trg je
izra‘ena manj dolo~no, a vendar nedvoumno s stavkom: “Ajdov{~ina postala je namre~ trg ob istem ~asu kot
Sv. Kri‘.” (isti, str. 129), kar v nadaljevanju utemeljuje z enakim dejanjem, Maksimilijanovo podelitvijo
pomirja Ajdov{~ini istega leta 1507 (isti, str. 130).
36 ARS, Vic. A., {k. 83, I/48, lit. G XIII-8. Briefliche gerechtigkait zu Gortz anno etc. 1523 die 10
augusti, s. d. – Anton Mell, Görz und Gradisca, v: Erläuterungen zum historischen Atlas der österreichischen
Alpenländer, I. Abteilung, 4. Teil, Wien 1929, str. 282 (odslej A. Mell, Görz und Gradisca).
376 B. GOLEC: NASTANEK IN RAZVOJ SLOVENSKIH ME[^ANSKIH NASELIJ ...
avstrijsko-bene{ki vojni.37  Zasli{ani ‘upani in druge osebe na terenu so komisarjem izpri~ali,
da je v taboru Kri` de‘elsko sodstvo v kriminalnih in civilnih zadevah (das lanndtgerichtt
in peinlichen vnd burgerlichen sachen) vedno opravljal de‘elski sodnik iz Gorice. Vid pl.
Thurn naj bi se ga polastil {ele, potem ko so Bene~ani izgubili Gorico (1509).38  ^love{ki
spomin je bil tu nezanesljiv ali pa se pl. Thurn od podelitve pomirja spomladi 1507 do
bene{ke zasedbe (po veliki no~i 1508) oziroma do umika Bene~anov (junija 1509) resni~no
{e ni uspel uveljaviti kot sodni gospod. Kakorkoli ‘e, sodne pristojnosti pl. Thurnov tudi
okrog leta 1520 niso bile povsem nesporne, saj so pri~e pred “reformacijsko komisijo”
navajale, da prihaja gori{ki de‘elski sodnik {tirikrat na leto v Sv. Kri‘ izvajat de‘elno prav-
do,39 na drugi strani pa je Vid pl. Thurn u`ival pomirje zunaj tabora (ausserhalben des
tabers), kolikor nese pu{kin strel. Preden je bil kri{ki tabor podeljen pl. Thurnu (1507), sta
imela de‘elski sodnik in gosposka v Gorici – tako pri~evanje pred komisarji – vso juris-
dikcijo znotraj in zunaj tabora (inner vnd ausserhalb des tabers alle jurisdiction gehal-
ten),40 kar potrjuje, da temu zdaj ni ve~ tako.
Vi{jesodne pravice, t. j. krvno sodstvo z vislicami, o katerih govori Rutar, so bile, kot vse
ka‘e, res predmet Maksimilijanovega privilegija iz leta 1507, saj bi Vid pl. Thurn v nasprot-
nem le te‘ko opravi~eval njihovo “prila{~anje”. Nikakor pa niso mogli biti njihov prejem-
nik Kri‘ani sami, temve~ edinole pl. Thurn, kot je pozneje izrecno zapisano v mestni ustano-
vni listini.41  Sodne pravice “tr`anov”, kot Kri`ane zmotno imenuje Rutar, bi v takem prime-
ru celo presegale avtonomne pravice gori{kega mesta, ki je v tem ~asu kakor pozneje premo-
glo le ni`je sodstvo, medtem ko je krvno pripadalo de`elskemu sodniku.42  Thurni so za
novopodeljeno kri{ko pomirje o~itno dobili sodne pristojnosti, kakr{ne so {le de‘elskim
sodi{~em, to pa je znatno ve~ kot pri nekaterih bli‘njih, skoraj so~asno nastalih pomirjih. V
istem ~asu kot Sv. Kri‘u je denimo de‘elni knez podelil pomirje {e dvema lastnikoma obzi-
danih primorskih naselij, in sicer pl. Elacherjem za Ajdov{~ino (1506) ter pl. Raunachom za
[ilentabor, vi{insko taborsko naselje na Piv{kem (1512). Za obe podelitvi sta ohranjena
privilegija, pri ~emer je pomenljivo, da je bilo pomirje (burgfriden) tako kompeten~no kot
teritorialno dolo~eno zelo ohlapno – z razdaljo pu{kinega strela in brez navedbe krvnosod-
nih pravic.43  Pomirje Sv. Kri‘a so teritorialno razmejili na enak na~in; glede na o~itno
izrecno podeljene krvnosodne pristojnosti naj bi se iz gori{kega de‘elskega sodi{~a po-
temtakem izlo~ilo v celoti in ne le za podro~je ni‘jega sodstva.
@al o vsebini privilegija iz leta 1507 tudi “mestna ustanovna listina” kralja Ferdinanda
leta 1532 ne pove ni~esar dolo~nej{ega, ampak govori zgolj o pomirju, ki ga je pokojni
cesar Maksimilijan podelil Vidu pl. Thurnu. Iste svobo{~ine naj bi “cesar (!) Ferdinand I.” po
Rutarjevih besedah potrdil Sv. Kri`u (!) 31. marca 1533, vendar v Rutarjevem seznamu listin
37 ARS, Vic. A., {k. 83, I/148, lit. G VIII-9, Herlichait gerechtigkait vnd robat im ambt Görtz gefunden,
s. d. – Komentirana objava slovenskega prevoda v: M. Kos, Urbarji Slovenskega Primorja, str. 152–195.
38 ARS, Vic. A., {k. 83, I/48, lit. G XIII-8, Herlichait zum Kreutz des hohen und nidern gerichts und
beschwarnus, s. d. – M. Kos, Urbarji Slovenskega Primorja, str. 176.
39 M. Kos, Urbarji Slovenskega Primorja, str. 175.
40 ARS, Vic. A., {k. 83, I/48, lit. G XIII-8, Herlichait zum Kreutz des hohen und nidern gerichts und
beschwarnus, s. d.
41 ARS, Vic. A., {k. 183, I/103, lit. K I-12, listina 1532 I. 19., Innsbruck, insert v: 1605 VI. 18., Gradec.
42 ARS, Vic. A., {k. 83, I/48, lit. G XIII-8, Briefliche gerechtigkait zu Gortz anno etc. 1523 die 10
augusti, s. d. – Te pravice mesta Gorica so izvirale iz privilegija grofa Ivana Gori{kega, izdanega leta 1455
(A. Mell, Görz und Gradisca, str. 282).
43 Za Ajdov{~ino: prepis listine 1506 IX. 2., Radgona, v: ARS, Vic. A., {k. 83, I/48, lit. G XIII-7. Za
[ilentabor: prepis listine 1512 V. 16., Trier, v: ARS, Vic. A., {k. 253, I/132, lit. P V-18.
377ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 3 (120)
Attemsovega arhiva pogre{amo ravno regest te listine,44  katere vsebina tudi od drugod ni
znana. Oprijemljivej{i je podatek, da je Ferdinand isti privilegij, a za teritorialno nekoliko
raz{irjeno pomirje, “potrdil Kri`anom” {e 25. julija 1535, pri ~emer se Rutar na drugem
mestu vendarle izrazi natan~neje in pravilno imenuje tudi naslovnika privilegija: gre za
potrditev pomirja “za mesto in grad Sv. Kri`” Vidu pl. Thurnu45  in ne Sv. Kri‘u kot takemu.
Objava listine, shranjene v dunajskem Finan~nem arhivu, odkriva natan~no razmejitev neko-
liko raz{irjenega pomirja in potrjuje, da je {lo resni~no tudi za krvno sodstvo (Burgfrieden
samt Hochgericht, Stock und Galgen zu der Herrschaft Heiligenkreuz),46  ki je moralo biti,
kot vse ka‘e, ‘e sestavni del privilegija o podelitvi pomirja iz leta 1507.
Kot ‘e re~eno, je temeljni vir za razumevanje pravno-upravnih razmer pred povzdignit-
vijo Sv. Kri‘a v mesto okoli leta 1520 zapisnik t. i. “reformacijske komisije”, glede izvr{evanja
sodstva precej nejasen. Informatorji so namre~ dali komisarjem protislovne izjave, saj so na
eni strani govorili o tem, da gori{ki de‘elski sodnik {tirikrat na leto na~eluje de‘elni pravdi
pri ‘upanovi hi{i,47  na drugi strani pa naj bi se tako civilnega kot malefi~nega sodstva po
umiku Bene~anov “polastil” pl. Thurn.48  V praksi je bilo slejkoprej tako, kot je izpri~al
dobraveljski sodja Primo‘ Vr~on: v prvi instanci je to‘be obravnaval Vid pl. Thurn, v drugi
instanci – apelaciji in malefi~nih zadevah pa so {le pred gori{ko glavarstvo.49  Ker pristojno-
sti v praksi niso bile povsem jasne, je leta 1535, tri leta po povzdignitvi Sv. Kri‘a v mesto,
tudi pri{lo do Ferdinandove izdaje dopolnjenega privilegija o pomirju in sodstvu.
Sv. Kri‘ z neposredno okolico je sicer v ~asu delovanja “reformacijske komisije” veljal
za ‘upo, njeni prebivalci pa za sosede (nachpaur, nachbar), zdru‘ene v soseski (nachbar-
schaft). Kri{ki ‘upi je na~eloval ‘upan (suppan), ki ga je tako kot v veliki ve~ini vasi
gori{kega urada volila soseska sama, potrjevala pa de‘elski sodnik in upravnik (ambtman),
vendar naj bi se v volitve vme{aval gori{ki glavar in izbiral ‘upana po svoji volji.50  Poleg
‘upana se omenja {e biri~ (scherg),51  vsekakor pa taborsko naselje ni premoglo nikakr{nega
lastnega ni‘jega sodstva. Pri tem je glede sodnih razmer v Sv. Kri‘u vendarle pomenljiv
naslednji podatek. Po pri~evanju Petra [tora naj bi de‘elski sodnik v primerih, ko ni mogel
priti, preprosto ukazal nekemu Ivanu Turku (doma~inu?), da je namesto njega opravljal vse
posle de‘elskega sodnika.52
V zvezi z vladarjevo formalno povzdignitvijo Sv. Kri‘a v mesto leta 1532 se kot pogla-
vitno postavlja vpra{anje Rutarjeve interpretacije mestne ustanovne listine. S. Rutar je v
zgodovinopisje in domoznansko literaturo vnesel {e eno zmotno prepri~anje. Tako naj bi po
njegovem Kri‘ani hkrati s povzdignitvijo tabora v mesto dobili tudi pravico do volitev
lastnega sodnika, kar z drugimi besedami pomeni avtonomno mestno sodstvo in upravo.
Temu v resnici ni bilo tako, saj je Rutar ustanovni listini neupravi~eno pripisal neobstoje~o
44 S. Rutar, Sv. Kri‘, str. 129, 138 in 147.
45 Isti, str. 138 in 147.
46 V Mellovi objavi listine, shranjene v Finan~nem arhivu na Dunaju, je malenkostno druga~en datum:
28. julij 1535 (A. Mell, Görz und Gradisca, str. 278). – Listino z enakim datumom je na{el tudi L. Hauptman
in pripomnil, da je privilegij nastal na podlagi vicedomove razsodbe, narejene v Sv. Kri‘u 22. junija 1533
(ARS, Priv. A. Ljudmil Hauptman, Gradivo za histori~ni atlas slovenskih de‘el, {k. 4, {t. 43, Wippach et
Luegg).
47 M. Kos, Urbarji Slovenskega Primorja, str. 175.
48 Isti, str. 176.
49 Isti, str. 179.
50 Isti, str. 174, prim. str. 66–68.
51 Isti, str. 175–176.
52 Isti, str. 179.
53 S. Rutar, Sv. Kri‘, str. 138. – S. Rutar, Pokne‘ena grofija, str. 127.
378 B. GOLEC: NASTANEK IN RAZVOJ SLOVENSKIH ME[^ANSKIH NASELIJ ...
navedbo o volitvah sodnika.53  Tak{no pravico posredno zanika ‘e nadaljevanje besedila
listine, po katerem ostanejo Kri‘ani kljub nazivu me{~ani {e naprej podlo‘ni pl. Thurnom,
kar pa je Rutar preprosto prezrl. Samo ugibamo lahko, ali je {lo pri tem zgolj za pomoto, za
njegovo napa~no sklepanje o mestni avtonomiji na podlagi nápak razumljenih drugih virov
(listin iz let 1507 in 1533) ali morda za kaj ve~.
Vsebine originalne ustanovne listine danes iz ‘e navedenih razlogov ni mo~ preveriti,
zato pa jo verodostojno podaja insert v prepisu privilegijske listine iz leta 1605. Kralj
Ferdinand z listino, izdano 19. januarja 1532 v Innsbrucku, naznanja, da ga je Vid pl. Thurn,
njegov svétnik in vzgojitelj (hoffmeister) njegovih otrok, prosil, “...damit wir ihme vnnd
seinen erben, seinen fleken oder täber, Creütz genand in vnnser graffschafft Görtz gelegen,
der von vnns, vnnd vnnsern haus Osterreich zu lehen, ihne auch von weilent vnnsern lieben
herrn vnnd anhern keisers Maximilian, löblicher gedächtnus ein burgkfriden, darzue inhalt
seiner verschreibung gegeben, vnnd verlihen ist, vmb seiner vnnd seiner eltern getreuen
diensts willen, vnns vnnd vnnsern vorfordern bewisen, zu einer statt zu erheben, sein leüt,
vnnd inwoner zu burgern zu machen, auch mit jar: vnnd wochenmärkten fürzusehen vnnd zu
begaben, gnedigklich geruechten...” .54
Sklicevanje na Maksimilijanovo podelitev pomirja (1507), ki jo je pl. Thurn dokazal s
prepisom listine, kot ‘e re~eno, jasno potrjuje, da je bil navedeni privilegij podeljen njemu
kot zemlji{kemu gospodu in ne prebivalcem kraja. Sv. Kri‘ se v listini imenuje “kraj ali
tabor”, ki ga Ferdinand kot de‘elni knez v nadaljevanju povzdiguje v mesto, njegove takrat-
ne in bodo~e hi{ne gospodarje pa v me{~ane: “...den bemelten fleken oder täber, Creütz
genand... zu einer statt, die innwoner so darinen heüslich sitzen vnnd behauset sein oder
konftig werden, zu burgern erhebt, gewirdigt, vnnd gemacht...”. Le-tem in njihovim po-
tomcem podeljuje “statrecht vnnd burkgerecht”, ~esar pa nikakor ni mo~ razumeti kot impli-
citno pravico do volitev lastnega mestnega sodnika. Tak{na pravica bi bila v privilegiju
vsekakor tudi izrecno navedena, kakor jo novopovzdignjenim mestom v drugi polovici
15. stoletja zagotavljajo njihove ustanovne in druge listine (za Celje, Ko~evje, Kr{ko, Lo‘
in Vi{njo Goro).55  Kri{ki privilegij je nasprotno v nadaljevanju povsem jasen in nedvou-
men: Kri‘ani ostajajo podaniki zemlji{kega gospoda pl. Thurna (...bemelte inwoner nieman-
ts andern als gedachten von Turn, vnnd seinen erben, als iren erb: vnnd grundherrn inmas-
sen sie vorhin gethan gehorsamb sein...) in ne bodo kot druga mesta na Kranjskem in Gori{kem
obremenjeni s stra‘o ali tlako (mit wacht oder robat beschwärt werden sollen). Pri tem ne
bodo prizadete de‘elnokne‘je pravice in oblast, kakor tudi ne pravice mest in trgov, le‘e~ih
eno miljo naokoli.56  Pomenljivo je {e dejstvo, da nikjer niso navedene obveznosti novega
mesta do de‘elnega kneza. Sv. Kri‘ je bil namre~ v zasebni in ne v de‘elnokne‘ji lasti, zato
tudi po povzdignitvi ni mogel postati de‘elnokne‘je mesto.
Povzdignitev Sv. Kri‘a v mesto tako Kri‘anom na podro~ju osebnih pravic ni prinesla
ni~ drugega kot pravico imenovati se me{~ani: “...die inwoner vnnd aufgesesnen darinen
burger sein, geheisen vnnd genandt, innen auch also geschriben, vnnd darfür gehalten
werden...”. Z novim naslovom so bile sicer povezane gospodarske prednosti, kar je pomeni-
lo dejansko najpomembnej{o pridobitev, ki je me{~anom med drugim {ele omogo~ala novo
54 ARS, Vic. A., {k. 183, I/103, lit. K I-12, 1532 I. 19., Innsbruck, insert v: 1605 VI. 18., Gradec.
55 Prim. Fran Zwitter, Starej{a kranjska mesta in me{~anstvo, Ljubljana 1929, str. 32–33 (odslej F.
Zwitter, Starej{a kranjska). – Prim. Boris Golec, Dru‘ba v mestih in trgih Dolenjske in Notranjske od
poznega srednjega veka do srede 18. stoletja, Ljubljana 1999, doktorska naloga na Oddelku za zgodovino
Filozofske fakultete v Ljubljani, str. 116–118 (odslej B. Golec, Dru‘ba).
56 Razdalja ene (nem{ke) milje tako ali tako ni zadevala niti sosednjega de‘elnokne‘jega trga Vipava,
medtem ko je bila {e bolj oddaljena Gorica, edino mesto gori{ke grofije.
379ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 3 (120)
statusno obele‘je. Kri‘ani so namre~ dobili pravico do me{~anskih dejavnosti ter do dveh
letnih in enega tedenskega sejma, utemeljene na (gospodarskem) pravu drugih mest na
Kranjskem in Gori{kem (... sy, ir erben, vnnd nachkomben burgerlich hantierung, vnnd
gewerb, ieben vnnd treiben, vnnd sich bemelter jar- vnd wochenmärkt, zu benenten zeitten
vnnd tägen, gebrauchen, dieselben halten, darzue auch alle recht, ehre, wierde, wotheill,
gerechtigkeit vnnd guett gewonheit mit kauffen, verkauffen, vnnd all ander weg haben
sollen, vnnd mügen wie ander stött in vnnsern hertzogthumb Crain, vnnd fürstlichen graff-
schafft Görtz...). Za oba letna sejma, prvega spomladi v nedeljo po telovem in drugega na
praznik povi{anja sv. Kri‘a (14. 9.), so veljale de‘elnokne‘je svobo{~ine osem dni pred in po
prazniku, tedenski sejem pa naj bi se odvijal ob nedeljah. Glede sejemskih pravic pravza-
prav ni {lo za docela novo pridobitev. Oba letna sejma sta se dejansko uveljavila ‘e pred tem,
saj reformacijska komisija okoli leta 1520 na ista dneva navaja pro{~enji (kirchtag),57  le da
nista imeli tako {irokih pravic in pravne podlage v privilegiju. Povsem nov bi bil v Ferdi-
nandovem privilegiju potemtakem le privilegirani nedeljski tedenski sejem, o katerem “re-
formacijska komisija” ne poro~a, a je tudi zanj mogo~e sklepati, da se je vsaj `e nekaj ~asa
tiho odvijal po nedeljskem bogoslu`ju. Zategadelj ob njegovi legalizaciji, enako kot v
primeru letnih sejmov, tudi niso dolo~ili kak{nega drugega dne v tednu, temve~ ravno
nedeljo.
V pravno-upravnem pogledu se nasprotno ni za Kri‘ane spremenilo ni~, ~etudi so kot
me{~ani formalno posedovali “statrecht vnnd burkgerecht”. Sv. Kri‘ ni postal de‘elnok-
ne‘je mesto in poslej tudi ni neposredno pla~eval de‘elnih davkov, njegovi prebivalci pa so
s tem ostali enako dale~ od kolektivnih politi~nih pravic – sede‘a v gori{kem de‘elnem
zboru, ki ga ni imela niti Gorica.
A tudi tako omejene in skromne pravice novega mesteca so vseeno tr~ile ob nezadovolj-
stvo me{~anov Gorice. Sredi meseca marca 1532, dva meseca po izdaji privilegija, jih je
neprijetno presenetil prispeli ukaz, naj na semanji dan javno oznanijo, da pl. Thurni v Sv.
Kri‘u “u‘ivajo mestne pravice” (stat gerechtigkhait) v obliki tedenskega in letnega sejma.
Me{~ani so se nemudoma zbrali k posvetu ter ugotovili, da kraljevsko veli~anstvo o~itno ni
bilo dobro obve{~eno glede tega, ali je novi privilegij zanje in njihove pravice resni~no brez
vsake {kode, ~emur je sledil javni protest v mestni ob~ini.58
Mestni sodnik, me{~ani in prebivalci edinega pravega mesta na Gori{kem so tedaj ali
kmalu zatem zoper novopodeljene mestne in sejemske pravice Kri‘anov {e pisno protestira-
li pri de‘elnem knezu. Njihove prito‘be so razumljivo letele zgolj na gospodarske pridobi-
tve Sv. Kri‘a in ne na vsebinsko takoreko~ prazni naslov mesta. Novi de‘elnokne‘ji privile-
gij – tako Gori~ani – naj bi spodbujal Italijane (von den Welhischen) in druge, da bodo
ubirali nove in neobi~ajne poti, s tem pa povzro~ali {kodo me{~anom in prebivalcem Gorice
ter njene okolice. Mo~no prizadeti naj bi bili skladi{~na pravica v Gorici ter mestna solna
mitnina, iz katerih so se pokrivale potrebe za obnovo in gradnjo mestnega obzidja. Znatno
zmanj{anje naj bi poleg tega utrpeli de‘elnokne‘ji komorni prihodki na gori{ki mitnini,
nenazadnje pa lahko pri~akujejo ob~utno {kodo vsi prebivalci gori{ke grofije. V protestnem
pismu so omenjeni tudi Kranjci (die von Crain), ki so svoje pridelke dotlej redno nosili
naprodaj v Gorico, kjer so jih zamenjevali za vino. Po novem se bodo, ~esar poprej ni {e
nih~e sli{al ne videl, ustavljali v Sv. Kri‘u, odkoder bo {lo prodano blago naravnost na
57 Rutar je na podlagi zapisnika reformacijske komisije ugotavljal, da sta bili pro{~enji (opasili) v sosednji
vasi Dobravlje, ker je komisarjem o njiju pripovedoval dobraveljski sodja Primo‘ Vr~on (S. Rutar, Sv. Kri‘, str.
135). Pri tem je prezrl, da je Vr~on v nadaljevanju govoril le o kri{kem taboru in ne o Dobravljah.
58 ARS, Stan. A. I, {k. 409, fasc. 281, pag. 941, 19. 3. 1532.
380 B. GOLEC: NASTANEK IN RAZVOJ SLOVENSKIH ME[^ANSKIH NASELIJ ...
La{ko, v Gorico pa bo prihajalo le tisto, ~esar v Sv. Kri‘u ne bo mogo~e prodati. Gori~ani so
zato kralja Ferdinanda prosili, naj podeljene svobo{~ine pl. Thurnu prekli~e in odpravi.59
Dvorna pisarna na Dunaju je za mnenje o zadevi med drugim povpra{ala tudi de‘elnega
upravitelja in vicedoma na sosednjem Kranjskem,60  ne poznamo pa njunega odgovora. Pri
tem je zanimivo, da so Gori~ani o Sv. Kri‘u dosledno govorili le kot o taboru (Taber Creutz,
Thaber zum Creutz, zum Creutz bey dem Taber) in se ga izogibali imenovati mesto. Prav tako
so njegove prebivalce ozna~ili le kot Kri‘ane (denen von Creutz) in ne kot me{~ane. Tudi
dvorna pisarna je v dopisu na Kranjsko uporabila nevtralnej{o formulacijo, po kateri je “der
fleckhen zum Creütz” nedavno tega dobil mestne svobo{~ine (stat freyhait).
Priznanje Sv. Kri‘a kot mesta se je v pisarni{ki praksi kljub povedanemu hitro uveljavi-
lo, {e posebej ko je vedno bolj plahnelo upanje Gori~anov, da bi dosegli preklic kri{kih
mestnih pravic. Gori{ki mestni sodnik, me{~ani in prebivalci so denimo spomladi 1533 v
pro{nji kranjskemu de‘elnemu upravitelju in vicedomu, pri katerih so se zavzemali za Gori-
ci naklonjeno poro~ilo na dvor, ‘e pisali o kri{kem mestu (die statt Creutz) in ne ve~ o
taboru.61
Tudi mlaj{i viri jasno pri~ajo, da je Sv. Kri‘ nominalno veljal za mesto, postavlja pa se
neizogibno vpra{anje, kak{ni sta bili vsebina in veljava njegovega mestnega naslova glede
na druga, vsa po vrsti starej{a slovenska kontinentalna mesta. Ne gre pozabiti, da je Sv. Kri‘
dobil mestne pravice v ~asu, ko njihovo podeljevanje ‘e razmeroma dolgo ni bilo ve~ praksa
de‘elnih knezov in {e manj drugih gospodov. @e sama vsebinska skromnost “mestne ustano-
vne listine” predstavlja opazen odmik od zadnjih, dobrega pol stoletja starej{ih de‘elnok-
ne‘jih ustanovitev mest na Slovenskem. Bistvena razlika je v inskripciji listine, saj gre pri
Sv. Kri‘u za podelitev privilegija mestnemu zemlji{kemu gospodu in ne mestu kot takemu.
Pravice so sicer podeljene naselju oziroma skupnosti njegovih prebivalcev, vendar ne pose-
gajo v pravice dotedanjega zemlji{kega gospoda. Obveznosti skupnosti me{~anov do sle-
dnjega ostanejo nespremenjene, novopovzdignjeno mesto pa {e naprej trdno vklju~eno v
zemlji{ko gospostvo, kar je bistvena razlika s starej{imi kontinentalnimi mesti, pri katerih je
eden glavnih konstitutivnih elementov ravno izvzetost mestnega pomirja iz zemlji{ke
gospo{~ine. Pri Sv. Kri‘u ostaja ta razvojna poteza na pol poti: naselje sicer ‘e ima pomirje
(od 1507), vendar ne gre za pomirje kraja, temve~ gradu. S tem v zvezi je tudi neizobliko-
vanje mestne avtonomije, drugega temelja “pravih”, tako de‘elnokne‘jih kot nede‘elnok-
ne‘jih mest zahajajo~ega srednjega veka.
Sv. Kri‘ tako po stopnji mestnih pravic ni bil pravo mesto, ki bi se moglo enakovredno
postaviti ob bok celinskim mestom srednjeve{kega nastanka. Primerjavo bi vzdr‘al le s trgi,
ki so brez izjeme ostajali vklju~eni v zemlji{ka gospostva, ~eprav so nekateri premogli
lastno pomirje z omejeno sodno-upravno avtonomijo.
Med slovenskimi trgi je akt formalnopravne ustanovitve, t. j. de‘elnokne‘je povzdigni-
tve vasi v trg, znan edinole za gorenjski Tr‘i~, ki je po pozni ustanovitvi (1492) blizu
ustanovitvi {tirih t. i. “voja{kih mest” na ju‘nem Kranjskem (1471–1478) in kon~no tudi
mesta Sv. Kri‘ (1532). Pomenljivo je dejstvo, da je akt ustanovitve kri{kega mesta vsebinsko
in oblikovno zelo podoben aktu povzdignitve Tr‘i~a v trg, oba pa se opazno razlikujeta od
mestnih ustanovnih listin iz druge polovice 15. stoletja. Cesar Friderik III. je kot de‘elni
knez izdal tr‘i{ko ustanovno listino na pro{njo obeh zemlji{kih gospodov, enako kot 40 let
59 Prav tam, pag. 1121–1124, s. d. (po 16. 3. 1532).
60 Prav tam, pag. 1073–1076, 30. 1. 1533.
61 Prav tam, pag. 1097, 9. 3. 1533.
381ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 3 (120)
pozneje njegov vnuk kri{ki privilegij na pro{njo pl. Thurna. Tr‘i~ je de‘elni knez povzdi-
gnil iz vasi v trg, njegove prebivalce in njihove potomce v tr‘ane (zu burgern), trgu pa
podelil {e pravico do sobotnega tedenskega sejma z gospodarskimi pravicami, obi~ajnimi
za druge trge na Kranjskem.62  Poleg naslovov trg in tr‘ani je novo, pomembnej{o kvaliteto
tudi tu predstavljal redni tedenski sejem. Pri tem ne gre prezreti, da se je Tr‘i~, ki s samim
imenom pri~a o tr‘nem kraju, v virih ‘e izza 14. stoletja neredko imenoval trg, posamezni
Tr‘i~ani pa tr‘ani.63  Povedano v formalnopravnem pogledu ni v nasprotju s Friderikovo
listino, saj ta izrecno potrjuje pravico novopovzdignjenih tr`anov do `e dolgo ute~enega
opravljanja “me{~anskih” dejavnosti (darzue ieren handl vnd arbaitt, als von alter herkho-
men ist, gebrauchen vnd genüessen mügen). Novost je pomenila de`elnokne`ja podelitev
sejemskega privilegija, hkrati pa je Friderik III. samo pravno sankcioniral v praksi `e uvelja-
vljeni, a {e ne formalizirani status Tr`i~a kot trga.
Podobnosti s Sv. Kri‘em {tirideset let pozneje so o~itne. @e vsaj nekaj desetletij obstoje~a
sejemska in druga neagrarna dejavnost Kri‘anov je na pro{njo njihovega zemlji{kega go-
spoda dobila formalno priznanje in pravico do legalne raz{iritve. De‘elni knez jo je pri tem
najla‘e in najustrezneje za{~itil s podelitvijo presti‘nih naslovov mesto in me{~ani, s ~imer
ni sam ni~esar izgubil, temve~ predvsem poceni nagradil Vida pl. Thurna za opravljanje
dvorne slu‘be.
Pri primerjavi Sv. Kri‘a s Tr‘i~em oziroma s pol stoletja prej povzdignjenimi “voja{kimi
mesti” se kot temeljno zastavlja vpra{anje, zakaj je Sv. Kri‘ ob vsebinsko ni~ ve~ kot tr{kih
pravicah vendarle dobil naslov mesta in ne trga. Eden od razlogov, da je nominalno lahko
postal mesto in ne samo trg, je gotovo v dejstvu, da ustanavljanje mest v zgodnjem novem
veku postane izjema, s tem pa se pri novih ustanovitvah spremeni tudi vsebina samega pojma.
Pozna ustanovitev kri{kega mesteca predstavlja izjemo v celotnem notranjeavstrijskem pro-
storu in, kot ‘e re~eno, redkost v habsbur{kih dednih de‘elah sploh. Po letu 1500 sre~amo
namre~ do srede 19. stoletja eno samo formalno ustanovitev mesta (Schwanenstadt v Zgornji
Avstriji 1627), nadalje tri trge, med njimi gorenjsko Radovljico, ki so se okoli leta 1500 za~eli
naslavljati kot mesto,64  ter v 18. stoletju uveljavitev mestnega naslova za rudarsko Idrijo.65
Takoreko~ vsi trgi avstrijsko-slovenskega prostora, povzdignjeni v mesta {ele po letu 1450, so
poleg tega le‘ali na izpostavljenem obmejnem ozemlju proti Ogrski in Hrva{ki, kar je odlo~ilno
pripomoglo k pridobitvi mestnih pravic iz strate{ko-obrambnih razlogov.66
62 Objava listine 1492 XII. 12., Linz v: F. Zwitter, Starej{a kranjska, Priloge, {t. 8.
63 Npr. leta 1399 “markht” (J. Grebenc, Gospodarska ustanovitev Sti~ne ali njena dotacija leta 1135,
Sti~na 1973, str. 82, {t. 273, regest: 1399 X. 25., Gradec), leta 1444 “Merkchtlein vnderm Lewbl” (ZRC
SAZU, In{titut za zgodovino Milka Kosa, tipkopis Avstrijska fevdna knjiga 1444, fol. 223v), po 1444
“Lamprecht Smid burger zu Newnmerkhtlein” (prav tam, fol. 267) ter 1468 “Larencz weilent Lamprecht
Smid burger zu Newnmerkhtlein” (prav tam, fol. 274v). O pri{tevanju Tr`i~a med me{~anske naselbine
pri~a leta 1491 – tik pred formalno povzdignitvijo v trg – listina cesarja Friderika III., ki dovoljuje gradnjo
mostu na soto~ju Sore in Save “den richtern reten vnd vnsern burgern zu Krainburg, Radmanstorff vnd zum
Newenmerkhtlein” (ARS, Zbirka listin, Kronolo{ka serija, 1491 V. 10., Linz).
64 Poleg Radovljice, ki se kot mesto prvi~ omenja leta 1478, zares redno pa od 1510 (B. Otorepec,
Srednjeve{ki pe~ati, str. 114), sta bila taka {e zgornjeavstrijski Steyregg (mesto od okoli 1500) in spodnje-
avstrijski Ebenfurth (1515) (Österreichisches Städtebuch, str. 1092–1093).
65 Mihael Arko, Zgodovina Idrije, Gorica 1931, str. 213.
66 Gre za {tajersko Celje (1455) z nekoliko specifi~nim polo‘ajem, za {tiri ju‘nokranjska mesta: Ko~evje
(1471), Kr{ko (1477), Lo‘ (1477), Vi{nja Gora (1478), za {tiri spodnjeavstrijska: Traismauer (1458),
Schrattental (1472), Baden (1480) in Dürnstein (1492) ter za zgornjeavstrijski Grein (1491). – Prim.
Österreich Lexikon, str. 1092–1093. – Prim. F. Zwitter, Starej{a kranjska, str. 14–15.
382 B. GOLEC: NASTANEK IN RAZVOJ SLOVENSKIH ME[^ANSKIH NASELIJ ...
Br‘~as {e pomembnej{i razlog, da je Sv. Kri‘ nominalno lahko postal mesto in ne samo
trg, je nerazvitost mestne in tr{ke mre‘e v nedavno pridobljeni novi habsbur{ki de‘eli,
grofiji Gori{ki. Pomenljivo je dejstvo, da je tu od srednjega veka obstajalo edinole mesto
Gorica kot sede‘ grofije, redki drugi kraji, zlasti v Poso~ju, pa so se za~eli redneje naslavljati
kot trgi {ele od konca 18. stoletja dalje.67 V razmeroma {irokem pasu med notranjskim
Lo‘em na vzhodu ter obalnimi mesti in Gorico na zahodu tako v celoti pogre{amo tradicio-
nalna srednjeve{ka mesta. Podobno sliko ponuja mre‘a tr{kih naselij, ki so si na Kranjskem
dokaj gosto sledila vse do gori{ke de‘elne meje, od tod dalje pa ni bilo do bene{ke Furlanije
niti enega kraja z naslovom trg. Obmejna lega kri{kega tabora je tako na neki na~in narav-
nost klicala po tem, da se z obzidjem zavarovano va{ko naselje razvije v kraj stalne trgovske
menjave in obrti, kar se je v desetletjih pred povzdignitvijo v mesto tudi zgodilo, deloma po
naravni poti in deloma s podporo zemlji{kega gospoda.
Glede na odsotnost mestnih naselij na gori{kih tleh je Vid pl. Thurn tem la‘e prosil kralja
Ferdinanda, da Sv. Kri‘u podeli presti‘nej{i naslov mesta in ne trga. Za dober zgled je mogel
vzeti mesto Gorico ter dejstvo, da Gori{ka takoreko~ ni poznala trgov. Pot do privilegija, prido-
bljenega brez ve~jih zapletov, so o~itno zgladile Thurnove dobre zveze na dunajskem dvoru,
kjer je osebno u‘ival gostoljubje in zaupanje. Na neobi~ajen postopek od pro{nje do uresni~itve
ka‘e razburjenje Gori~anov, ki jih je ukaz o razglasitvi kri{kih mestnih pravic presenetil pov-
sem nepripravljene in jih nazadnje pustil nemo~ne. Ko bi dvorna pisarna poprej korektno
opravila poizvedbeni postopek, kakr{en se je nasplo{no uveljavil pri podeljevanju vseh vrst
koncesij in ugodnosti, se Gori~anom zagotovo ne bi bilo treba prito‘evati, ~e{ da njegovo
veli~anstvo pred izdajo privilegija ni bilo najbolje obve{~eno o posledicah. ^eprav je obzidani
kri{ki tabor dotlej ‘e premogel lastno pomirje in zametke trgovsko-obrtnega sredi{~a, moremo
ugotoviti, da do podelitve naslova mesto zagotovo ne bi pri{lo brez odlo~ilnega osebnega
dejavnika.
Drugo vpra{anje zadeva taborsko obzidje oziroma te‘o le-tega pri ustanovitvi kri{kega
mesta. V neohranjeni pro{nji za povzdignitev Sv. Kri‘a v mesto je pl. Thurn kot tehten
argument sine qua non zagotovo navedel dejstvo, da je naselje zavarovano z obzidjem. Brez
tega kraj na tako izpostavljeni legi ne bi imel prakti~no nikakr{nih mo‘nosti pridobitve
mestnega, marve~ kve~jemu tr{kega naslova. Taborsko obzidje je bilo pri tem vsekakor
pomemben dejavnik, vendar tudi skupaj s sejemsko-obrtno funkcijo kraja ne bi odtehtalo
Thurnovih osebnih prizadevanj. Tipa naselja – taborskega refugija kot vzgiba za nastanek
mesta sicer ne smemo zanemariti, a {e manj precenjevati kot odlo~ilnega. Ne gre namre~
prezreti dejstva, da sta Sv. Kri‘u najbli‘ja kranjska trga Seno‘e~e in Vipava bila v tem ~asu prav
tako obzidana, zato bi dvor po njunem zgledu zlahka odlo~il vprid povzdignitve kri{kega
tabora samo v trg. Na drugi strani je ravno osrednja Gori{ka poznala precej raz{irjen tip tabor-
skega naselja, a se za nobenega ni uveljavilo tr{ko ime, kaj {ele da bi njihovi zemlji{ki gospo-
dje zanje pri de‘elnem knezu dosegli formalnopravno priznanje tr{kih pravic.
67 [e leta 1784 je imela pokne‘ena grofija Gori{ka in Gradi{~anska po uradnih podatkih samo 2 mesti
in 1 trg (S. Rutar, Pokne‘ena grofija, str. 101). Edini pravi trg na Gori{kem, [entvid pri Vipavi, nastal konec
16. stoletja z de‘elnokne‘jim privilegijem za tedenski sejem, je le‘al na neznatni gori{ki enklavi znotraj
kranjskega ozemlja in je z manj{im delom sploh pripadal Kranjski (prim. B. Golec, Dru‘ba, str. 249–256).
– Jo‘efinska voja{ka merjenja 1784–1787 naslavljajo s trgom {e Kanal in [tanjel (Slovenija na voja{kem
zemljevidu 1763–1787 (1804). Opisi. 3. zvezek, Ljubljana 1997, str. 39, 127, (odslej Slovenija, 3. zve-
zek)), medtem ko je navaden kraj Tolmin (prav tam, str. 25), ki se sicer izjemoma omenja kot trg ‘e v
tolminskih urbarjih iz let 1523 (Drago Trpin, Urbarji za gospostvo Tolmin, v: Arhivi XXII (1999), str. 186)
in 1624 (ARS, Zbirka urbarjev, I/67u, urbar Tolmin 1624, fol. 45), vendar ne v naslovu kraja, temve~ zgolj
mimogrede med tekstom.
383ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 3 (120)
Pri vsem povedanem sicer ne smemo zanemariti strate{kega vidika in varnostno-obram-
bne vloge taborskega naselja, ki pa sta bila za sam akt povzdignitve dejansko nepomembna.
Zgovorno je namre~ dejstvo, da se Ferdinandova listina ne sklicuje na obrambni vidik,
toliko poudarjan v ustanovnih listinah ju‘nokranjskih “voja{kih mest” iz sedemdesetih let
15. stoletja. Obramba mesta in de‘ele v Ferdinandovi listini ni na{la prostora niti kot izgo-
vor, ki bi opravi~eval za svoj ~as neobi~ajno povzdignitveno dejanje. Ugotovitev je tem
bolj zanimiva ob dejstvu, da so Turki v preteklih nekaj letih mo~no pusto{ili po Krasu in da
je vsa Gori{ka trpela v habsbur{ko-bene{ki vojni 1508-1516, med katero so imeli Bene~ani
dobro leto (1508–1509) zaseden tudi Sv. Kri‘.68
V tej zvezi se velja vsaj nekoliko pomuditi pri vpra{anju, kako je Sv. Kri‘ prestal viharje
minulih desetletij in kolik{na je bila v resnici njegova obrambna mo~. Neposrednih poro~il
o uni~enjih v prvi tretjini 16. stoletja nimamo, medtem ko je denimo za sosednji trg Vipava
izpri~ano, da so ga Bene~ani v vojni ne le zasedli, temve~ tudi po‘gali.69  Ka‘e, da je uspel
kri{ki tabor bolje prebroditi vojno vihro, saj tudi iz spisov reformacijske komisije, nastalih
kmalu po kon~ani vojni, ni razviden nikakr{en namig na morebitno prizadejano {kodo.
Skladno z analogijami od drugod pa moremo sklepati o {ibki obrambni mo~i tabora, ki je
resda nudil varno zato~i{~e v ~asu naglih tur{kih vpadov, a bi brez ustrezne voja{ke sile,
branjen zgolj z doma~im in okoli{kim prebivalstvom, slej ko prej podlegel neposrednemu
napadu, kar se je morda zgodilo ob prihodu bene{ke vojske sredi leta 1508.
Za povzdignitev kri{kega tabora v mesto je imelo dolo~eno te‘o tudi ‘e obstoje~e lastno
pomirje, saj ga mestni ustanovni privilegij izrecno omenja. ^e ni~ drugega, pomirja ob
povzdignitvi tabora v mesto ni bilo treba {ele na novo dolo~ati, vendar pa sámo sklicevanje
na Maksimilijanov privilegij iz leta 1507 o~itno ni zado{~alo za njegovo nesporno uvelja-
vitev v sodni praksi. Tri leta po “ustanovitvi” mesta je namre~ sledila ‘e omenjena Ferdinan-
dova obnovitev privilegija o pomirju, kar portjuje, da so bile tozadevne pravice pl. Thurnov
tako kot okoli 1520 {e vedno sporne in da je na sodnem podro~ju takoreko~ vladalo dvo-
vladje.
Pri tem je ve~ kot gotovo dejstvo, da Sv. Kri‘ zaradi leta 1507 podeljenega pomirja ni
postal trg in njegovi prebivalci zagotovo ne tr‘ani, kot je trdil Rutar. V ~etrtstoletju do
povzdignitve v mesto je, kot ‘e re~eno, vedno in povsod govor le o taboru. Tudi druga
Rutarjeva trditev, da je Ajdov{~ina postala “trg ob istem ~asu kot Sv. Kri‘”, potem ko je cesar
Maksimilijan istega leta 1507 pl. Elacherjem podelil “obmirje in jej podeli torej tr‘ne pravi-
ce”,70  je v celoti zgre{ena, saj za to obzidano naselje poslej prav tako nikjer ne sre~amo tr{ke
oznake. Podoben razvoj kot Sv. Kri` in Ajdov{~ina je v istem ~asu do`ivelo {e vi{insko
taborsko naselje [ilentabor na Piv{kem (thaber gennandt der Schiller Thaber am Karsht).
^eprav je cesar Maksimilijan pl. Raunachom leta 1512 za grad in tabor prav tako podelil
posebno pomirje (ainen purkhfrid) v obsegu pu{kinega strela,71  se [ilentabor poslej nikoli
68 Prim. Stanko Jug, Tur{ki napadi na Kranjsko in Primorsko do prve tretjine 16. stoletja, v: GMDS
XXIV (1943), str. 36–57 (odslej S. Jug, Tur{ki napadi). – O bene{ki zasedbi Sv. Kri‘a gl. S. Rutar, Sv. Kri‘,
str. 131.
69 ARS, Vic. A., {k. 118, I/68, lit. W V-4, s. d. (ad 1. 1. 1572).
70 S. Rutar, Sv. Kri‘, str. 129, 130. – Razlaga, da je Ajdov{~ina leta 1507 dobila “tr‘ne pravice”, Vipavski
Kri‘ pa “ pravico trga”, je tako za{la tudi v domoznansko literaturo (npr. Krajevni leksikon Slovenije I,
Ljubljana 1968, str. 19, 31). – Dejansko je Maksimilijan podelil pomirje (ein burgfrid) v Ajdov{~ini Henriku
Elacherju ‘e leto prej, leta 1506, in sicer “zw seinen burgstal genant die Haidenschaft ... als weit die maur
desselben burgstals” (prepis listine 1506 IX. 2., Radgona, v: ARS, Vic. A., {k. 83, I/48, lit. G XIII-7).
71 Prepis listine 1512 V. 16., Trier, v: ARS, Vic. A., {k. 253, I/132, lit. P V-18.
384 B. GOLEC: NASTANEK IN RAZVOJ SLOVENSKIH ME[^ANSKIH NASELIJ ...
ni imenoval trg.72  Vsa tri primorska naselja, katerih zemlji{ki gospodje so v za~etku 16.
stoletja pri de‘elnem knezu izposlovali podelitev pomirja, je povezovalo predvsem dejstvo,
da jih je obdajalo obrambno obzidje in da so imela v neposredni bli‘ini ali znotraj obzidja
sede‘ majhne zemlji{ke gospo{~ine.
Kar zadeva pravno-upravne razmere, je mesto Sv. Kri‘ najbolj primerljivo z gorenjskim
Tr‘i~em, kot re~eno, povzdignjenim iz tr‘ne vasi v privilegirani trg s tedenskimi in letnimi
sejmi. Pomenljivo je, da povzdignitvena listina pri nobenem ne posega v sodno-upravne
zadeve. Tako kot v Sv. Kri‘u jih tudi v Tr‘i~u mol~e {e naprej prepu{~a obema zemlji{kima
gospodoma, med katera je bil trg razdeljen. V Sv. Kri‘u je potemtakem ostal voljeni ‘upan,
kolikor niso pl. Thurni sami prevzeli njegovega imenovanja ali pa ‘upansko slu‘bo prepro-
sto odpravili. @upana namre~ po ustanovitvi mesta ne sre~amo ve~, kar spri~o malo{tevilnih
in vsebinsko skromnih virov ne pomeni nujno tudi njegovega neobstoja. @upanska funkcija
bi se prav lahko ohranjala vse do jo‘efinskih reform in jih celo pre‘ivela, tako kot je [entvid
pri Vipavi obdr‘al ‘upana tudi potem, ko je kraj s podelitvijo de‘elnokne‘jega sejemskega
privilegija (1598) pridobil pravico do tr{kega naslova.73
Kakor ‘upana ne zasledimo v virih posebnega mestnega sodnika in {e manj sodni{ke
volitve, ki jih je Rutar neupravi~eno pripisoval mestni ustanovni listini. V slednji pomenlji-
vo tudi ni omenjena podelitev mestnega grba, ki bi v prihodnje slu‘il za mestni pe~at,
neizogibni instrument vsake upravne instance. ^e bi v kri{kem mestecu resni~no obstajala
{e tako omejena samouprava na ~elu s sodnikom, bi se ta gotovo odrazila v sicer redkih
ohranjenih dokumentih, napisanih v imenu Kri‘anov. Med njimi je najzgodnej{ega datuma
pro{nja mesta de‘elnemu knezu za odpravo pro{~enja v Ajdov{~ini in za njegov prenos v Sv.
Kri‘, ki so jo leta 1569 podpisali zgolj “n: die burgerschafft der statt Creütz in der f: gr: Görtz
gelegen”,74  ne pa mestni sodnik in svet ali vsaj sodnik z mestno ob~ino. Na enak na~in, brez
lastnih organov, so se v 16. in 17. stoletju naslavljale tr{ke skupnosti neavtonomnih trgov,
med njimi sosednjih trgov Vipava, [entvid pri Vipavi in Seno‘e~e.75  V kranjski sose{~ini, na
Notranjskem, so obstajali sploh le redki zametki tr{ke uprave in sodstva. [e najve~ je na tem
podro~ju dosegel miniaturni seno`e{ki trg, ko je v drugi polovici 16. stoletja, po naselitvi
vplivnih bergamskih trgovcev, izposloval, da mu je zastavni imetnik gospostva nekaj ~asa
postavljal posebnega sodnika (der richter alda allwegen durch ainen innhaber der her-
schafft gesezt), ne da bi “trg ali ka{tel” premogel lastno pomirje (die castell oder markht
Senosetschach hat kainen aignen purkhtfrid).76  Vipavci in Postojn~ani, tr‘ani dveh prav
72 O [ilentabru prim. S.(imon) R.(utar), Mali zapiski, v: IMDK VII (1897), str. 204–205; Adolf Obreza,
Ein kleiner Beitrag zur Geschichte der Türkeneinfälle in Krain, v: Franz Schumi, Archiv für Heimatkunde,
II. Band, Laibach 1884 u. 1887, str. 40–41. – Referen~ni vir so zlasti dav~ni registri pl. Raunachov s
[ilentabra z za~etka 17. stoletja, v katerih se kot trg naslavlja Prem, medtem ko [ilentabor nima nikakr{nega
statusnega naslova (ARS, Stan. A. I., {k. 761, fasc. 525 d, dav~ni registri Filipa Jakoba in Jurija Baltazarja pl.
Raunacha za leta 1608, 1610, 1612, 1613 in 1620). [ilentabor prav tako pogre{amo v seznamu Valva-
sorjevih trgov na Notranjskem (Johann Weichard Valvasor, Die Ehre deß Hertzogthums Crain, II, Laybach
1689, str. 257 (odslej J. W. Valvasor, Die Ehre).
73 Prim. B. Golec, Dru‘ba, str. 432–434.
74 ARS, Vic. A., {k. 197, I/96, lit. C VII-1, s. d. (pred 31. 8. 1569).
75 Npr. Vipava: “n. die purger vnnd inwohner des markhts Wippach” (ARS, Vic. A., {k. 285, I/145, lit.
W II-2, 24. 7. 1599), [entvid: “n. vnnd n. die burgerschafft vnd inwohner des margkhts St: Veith in
Wippacher poden” (ARS, Vic. A., {k. 285, I/145, lit. W II-2, s.d. (po 27. 1. 1600); enak dopis hrani tudi
@upnijski urad Podnanos-[entvid) ter Seno`e~e: “arme burgerschafft deß markhts alhie zu Sennesetsch”
(ARS, Vic. A., {k. 113, I/64, lit. S XXXVII-4, 20. 8. 1644),
76 Steiermärkisches Landesarchiv (StLA), Innerösterreichische Hofkammer, Sachabteilung (I.Ö. HK-
Sach), K 91/17a, Urbar Senosetschach 1576, fol. 76.
385ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 3 (120)
tako srednjeve{kih trgov, pa so denimo pod konec 16. in v za~etku 17. stoletja ustvarjali
videz tr{ke avtonomije tako, da so za~eli naslavljati s tr{kim sodnikom de‘elskega sodnika
vipavskega oziroma postojnskega gospostva, obi~ajno postavljenega izmed vplivnih tr{kih
ljudi.77  [entvid pri Vipavi, naselje na gori{ki enklavi sredi kranjskega ozemlja in trg {ele od
pridobitve privilegiranega tedenskega sejma leta 1598, sicer nikoli ni imel sodnika, zato pa
je v 17. stoletju premogel lasten soseskin pe~at.78
Da ~esa podobnega pri Sv. Kri‘u ni zaslediti, ni pravzaprav ni~ presenetljivega. Ne
smemo namre~ zanemariti dejstva, da v okolici, ne na Gori{kem ne na Notranjskem, ki sta
premogla le vsak po eno de‘elnokne‘je mesto (Gorico oz. Lo‘), za oblikovanje mestne
avtonomije ni bilo pravih zgledov. Poleg tega se v nobenem od devetih notranjskih trgov,
od tega samo {tirih {e srednjeve{kega izvora, ni izoblikovala razvita tr{ka sodno-upravna
avtonomija, kot so jo pove~ini poznali starej{i trgi na Dolenjskem, Gorenjskem in Sloven-
skem [tajerskem.
Neobstoj lastnega sodnika in uprave v mestu Sv. Kri‘ se zrcali tudi v dokumentih z
za~etka 17. stoletja. Ko so pl. Thurni kri{ko gospostvo, formalno de‘elnokne‘ji fevd, leta
1605 prodali pl. Attemsom, so novim gospodarjem izro~ili urbar o pomirju in dol‘nostih
kri{kih me{~anov, nakar je nadvojvoda Ferdinand potrdil dotedanje pravice in svobo{~ine
mesta, naslednje leto 1606 pa Hermanu Attemsu podelil jurisdikcijo v gospo{~ini Sv. Kri‘.79
Attemsi so torej od Thurnov prevzeli enake pravice do gospo{~ine in mesta, kot so jih ti
pridobili in u‘ivali zadnjih sto let od 1504. Ohranjeni prepis potrjenih mestnih svobo{~in z
inserirano mestno ustanovno listino poleg tega pri~a, da kri{ko mesto od vladarja ni prejelo
nobenih dodatnih pravic. [e ve~, potrditvena listina iz leta 1605 je glede naslavljanja mesta
in me{~anov celo v neskladju z inserirano ustanovno listino, saj le enkrat govori o mestu
(obberierte statt Creütz), sicer pa zgolj o “die inwoner zu Creütz” in o “obgemelten fleken
vnnd die inwoner zu Creütz”.80
Upravne razmere v mestecu lahko kon~no pobli‘e spoznamo deset let pozneje, leta
1615. Zgovorno je ‘e dejstvo, da se kranjski de‘elni vicedom ni obrnil neposredno na
mesto, ko je Kri‘ane spra{eval za mnenje glede pro{nje Filipa Kobencla, da bi de‘elni knez
‘upi in taboru [tanjel na Krasu podelil tedenski sejem in potrdil Kobenclove sodne pravice.
Dopis iz Ljubljane je bil o~itno naslovljen na vdovo Attemsovo, ‘ive~o v Gradi{~u, ta pa je
oskrbniku kri{ke gospo{~ine (fleger di Sta Croce) naro~ila, naj skli~e kri{ko sosesko in jo
vpra{a za mnenje. Kri‘ani so poro~ilo sicer sestavili sami, vendar ga niso podpisali kot
me{~ani niti ne pe~atili z neobstoje~im mestnim pe~atom, ampak so za pisanje naprosili
nekega Baltazarja Nemca, najbr‘ doma~ina (Io Balthasaro Nemiz sopra pregier d´tutti vici-
ne ho scritto la presente information con la mane propria.). Tak{en postopek vro~itve in
na~in odgovarjanja kri{kih me{~anov nazorno potrjujeta neobstoj lastnih upravnih organov
in mestne pisarne. Poro~ilo pomenljivo sploh ne govori o mestu, temve~ zgolj o soseski Sv.
Kri‘ (vissinanza di Sta Croce), kot da bi {lo za navadno va{ko sosesko. Tako je Sv. Kri‘
dejansko tudi funkcioniral, saj je gospo{~inski oskrbnik sklical k posvetu soseskino “dva-
najstijo” (noi vicine cioe li 12 giudice della vissinanza di Sta Croce), ta pa je na koncu
izdala pisno poro~ilo “soseske in sveta” (Information della vissinanza et conselgio di Sta
Croce).81  Namesto enega, pravega mestnega sodnika, je imelo mesto torej kar “12 giudice”,
77 Prim. B. Golec, Dru‘ba, str. 412–423.
78 Isti, str. 433.
79 Regesti listin v: S. Rutar, Sv. Kri‘, str. 148.
80 ARS, Vic. A., {k. 183, I/103, lit. K I-12, 1605 VI. 18., Gradec.
81 Prav tam, 29. 8. 1615.
386 B. GOLEC: NASTANEK IN RAZVOJ SLOVENSKIH ME[^ANSKIH NASELIJ ...
ki so jim morda pripadale dolo~ene naloge tudi pri gospo{~inskem sodstvu, denimo v vlogi
prisednikov. Vsekakor je zanimivo, da poro~ilo ne govori o me{~anih, da pa jih tako imenuje
vdova baronica Ur{ula Attems naslednji dan v pismu kranjskemu vicedomu (li cittadini di
S. Croce).82
V pred drugo polovico 18. stoletja redkih znanih virih svetnega izvora pogre{amo za
Kri‘ane tudi individualno oznako me{~an. Morda je bila uporabljena leta 1547 v listini
grofa Franca Thurna, ko se je ta – po regestu F. Kosa – glede dajatev “pogodil s Petrom
Pobera~em /”Poberacz”/, me{~anom svetokri{kim, svojim podlo‘nikom”.83  Kot moremo
razbrati iz delne objave mlaj{e listine, pa Pobera~ in njegov sin Valentin leta 1566 nista
ozna~ena kot me{~ana.84
Od leta 1615 za skoraj poldrugo stoletje nimamo na voljo nobenih podobnih virov, ki bi
osvetljevali notranjo ureditev mesteca. Raznovrstnej{i in toliko bolj referen~ni dokumenti
iz druge polovice 18. stoletja spri~ujejo, da na sodno-upravnem podro~ju ni pri{lo do
opaznej{ih sprememb. Kot bomo videli, se Sv. Kri‘ ka‘e kot naselbina navadnih podlo‘nikov,
v vsem vklju~ena v kri{ko gospo{~ino in jurisdikcijo. Pri tem pa moremo kot hipoteti~no
vendarle dopustiti mo‘nost, da je mestece v vmesni dobi pod Attemsi dolo~en ~as u‘ivalo
ve~ notranje avtonomije, kot bi sicer pritikala navadni soseski.
V tej zvezi velja spomniti na pestrost, ki jo je v pravno-upravnem pogledu v stoletjih
zgodnjega novega veka do‘ivljal gorenjski Tr‘i~, katerega povzdignitev v trg (1492) vse-
binsko mo~no spominja na “ustanovitev” kri{kega mesta. V Tr‘i~u, razdeljenem med dva
zemlji{ka gospoda, je skoraj dve stoletji izpri~ana le ob~ina tr‘anov brez uprave in sod-
nika.85  Njuno izoblikovanje sredi 17. stoletja je postalo mogo~e po zdru‘itvi obeh zemlji{kih
gospo{~in v eno. Leta 1666 tako zasledimo dopis v zadevi namestitve vojakov, ki sta ga
izdala tr{ki sodnik in svet ter ga celo overila z majhnim tr{kim pe~atom (mit vnserß gemaines
marckhts khleinen insigl).86  Tak{no stanje, dokumentirano le z navedenim osamljenim pri-
merom, je trajalo kve~jemu nekaj desetletij, saj se je v zvezi s po‘arom leta 1689 naslednje
leto obrnila na cesarja samo skupnost tr‘anov (n. vnnd n. die gesambte burgerschafft), leta
1729 pa so Tr‘i~ani pisali cesarju Leopoldu, da je trg brez voljenega sodnika in prve sodne
instance (ainige burgerliche instanz) ‘e od omenjenega po‘ara.87 Kot tak, povsem podrejen
gospo{~inski upravi, je Tr‘i~ do~akal in pre‘ivel terezijanske upravne reforme.88  Kljub
gospodarskemu pomenu, velikosti in premo‘enjski mo~i mu je grof Auersperg {ele poznega
leta 1777 podelil mo~no omejeno upravo na ~elu s tremi voljenimi predstojniki, vendar brez
tr{kega sodstva, sodnika in sveta.89 Kon~no naj opozorimo, da se je mogel Tr‘i~ zgledovati
po razviti avtonomiji {tirih gorenjskih mest, dveh tamkaj{njih trgov in fu‘inarskih skupno-
sti, medtem ko je v {ir{i okolici Sv. Kri‘a takih zgledov in spodbud manjkalo. Omenili smo
‘e primer kratkotrajnih sodno-upravnih posebnosti seno‘e{kega tr‘ca, pri katerem pa ne gre
82 Prav tam, 30. 8. 1615.
83 F. Kos, Iz Arhiva, str. 110 (regest 1547 XI. 6., s. l., transsumpta iz listine 1566 VI. 12., Sv. Kri‘
(Vipavski)).
84 F. Kos, Iz arhiva, str. 116 (regest 1566 VI. 12., Sv. Kri‘ (Vipavski).
85 ARS, Collectanea, fasc. 11, Trg Tr‘i~, 25. 4. 1537. – ARS, Vic. A., {k. 243, I/128, lit. N II-1, 25. 2.
1605, s. d., predstavljeno 23. 11. 1616, 1. 8. 1631, 9. 2. 1636; lit. N II-7, 9. 7. 1615
86 ARS, Stan. A. I, {k. 521, fasc. 304 b, pag. 129, 8. 4. 1666.
87 ARS, Vic. A., {k. 243, I/128, lit. N II-6, 20. 6. 1690; lit. N-2, 13. 90. 1729.
88 ARS, Reprezentanca in komora za Kranjsko, fasc. XXVIII, {k. 88, 8. 11. 1752, 10. 11. 1752. – ARS,
Terezijanski kataster za Kranjsko (TK), RDA, L 270.
89 Karl Miklitsch, Ein Normale für die landesfürstliche Bürgerschaft Neumarktls aus dem Jahre 1777, v:
Carniola NV III (1912), str. 256–260.
387ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 3 (120)
zanemariti ‘e omenjenih posebnih okoli{~in, nastalih z naselitvijo italijanskih trgovskih
rodbin. Italijani so s svojo prisotnostjo podobno gospodarsko dvignili [entvid pri Vipavi, ki
mu je tudi po njihovi zaslugi uspelo izposlovati tedenski sejem in z njim naslov trga,90  ni pa
denimo izpri~ano, da bi bili priseljenci iz italijanskih de‘el kdaj podobno vplivni v Sv.
Kri‘u.
Tudi ~e je kri{ko mestece podobno kot bli‘nje Seno‘e~e ali pravno sorodni Tr‘i~ v 17.
ali 18. stoletju kraj{o dobo le imelo lastnega sodnika in pisarno z omejenimi pristojnostmi,
tak{ni zametki avtonomije niso presegali okvirov privilegijske listine o povzdignitvi v
mesto, ampak so bili odvisni zgolj od dobre volje zemlji{kega gospoda ter tako v vsakem
trenutku podvr‘eni preklicu in odpravi. Sodno-upravnih razmer v Sv. Kri‘u tako v ni~emer
ni mogo~e primerjati z drugimi de‘elnokne‘jimi in nede‘elnokne‘jimi mesti, ki so vsi {e
pred koncem srednjega veka izoblikovali razvito mestno avtonomijo.91  Kri{ko mestece se
more postaviti ob bok le neavtonomnim trgom, v slovenskem prostoru zna~ilnim predvsem
za Notranjsko.92
Kot re~eno, v drugi polovici 18. stoletja ne zasledimo ni~esar, kar bi dajalo vsaj malo
slutiti na morebitne ‘e odpravljene pravno-upravne posebnosti, ki bi Sv. Kri‘ dvigale nad
okoli{ke soseske. V aktih Glavarstva zdru‘enih grofij Gori{ke in Gradi{ke 1754–1777 je
vedno izena~en z drugimi navadnimi soseskami (communitá di S. Croce), od kri{kih urad-
nikov in uradov pa se v njih pojavljajo izklju~no le gospo{~inski (judex delegatus dominy
S. Crucis, ex offo cancelleriae Dominy S. Cruci).93  Mestece torej v tem ~asu kakor poprej ni
imelo ne lastne uprave ne sodstva. V nasprotnem bi na mestne sodnike, pisarje in svétnike
vsekakor naleteli v mati~nih knjigah vikariata, pozneje ‘upnije Sv. Kri‘, ki se za~enjajo z
letom 1753, a navajajo prav tako zgolj gospo{~inske in ne mestnih uslu‘bencev.94
Ko sredi leta 1770 uvedejo hi{no o{tevil~enje in za~nejo v maticah bele‘iti posamez-
nikovo pripadnost zemlji{kemu gospodu, postane slika upravnih razmer v Sv. Kri‘u jasna {e
v enem pogledu. Sv. Kri‘ spada v celoti, z vsemi svojimi domovi, pod doma~e gospostvo in
jurisdikcijo (sub jurisdict. S. Crucis). Zanimivo je dejstvo, da v maticah, druga~e kot ostala
mesta, nikoli ni ozna~en kot civitas, temve~ sprva zgolj s krajevnim imenom (ex S. Cruce) in
zelo poredkoma, prvi~ {ele 1777, kot oppidum (ex oppido S. Crucis), t. j. z oznako, ki se v
tem ~asu drugod nana{a na trge. V sodnih protokolih doma~ega gospostva je Sv. Kri‘ sploh
v celoti izena~en z drugimi soseskami ali komuni in se leta 1767 le izjemoma imenuje
“forum” (cum foro Sancti Crucis).95
Svetokri{ke matice so poleg tega prvovrsten izkaz mestne dru‘be in njene strukture, tem
bolj ker pogre{amo druge tovrstne sodobne vire. Zgovorno je dejstvo, da v drugi polovici
18. stoletja v mati~nih knjigah le izjemoma sre~amo stanovsko oznako me{~an (civis, prvi~
{ele 1785), ki se tu nana{a tudi na ‘enske osebe. Nekaj ve~ je uradni{kih poimenovanj
(administratore in castro S. Crucis, officialis Dominy) in zopet zelo redki drugi (me{~anski)
poklici (sutor, cyrurgicae artis). Med prebivalci Sv. Kri‘a je bilo nekaj plemi~ev oziroma
oseb, ki jim matice samovoljno dajejo tak{en naslov. Predvsem slednjim, pove~ini
90 @upnijski urad Podnanos-[entvid, nedatirano poro~ilo Jakoba Schmutscha notranjeavstrijski vladi in
komori z zadnjim datumom 20. 3. 1602.
91 Prim. zlasti B. Otorepec, Srednjeve{ki pe~ati.
92 Prim. B. Golec, Dru‘ba, str. 237 sl.
93 ARS, Zbirka mikrofilmov, Dr‘avni arhiv Trst, {t. 207, posnetki 1, 2, 37.
94 @upnijski urad Vipavski Kri‘: Liber baptisatorum in ecclesia parochieli S. Crucis ab anno 1753–1782;
Registro dei nati ab anno 1783–1820; Registro I. matrimoniorum Sta Croce ab anno 1785 /–1819/; Registro
I mortuorum Sta Croce /1785–1820/.
95 ARS, Gospostvo Sv. Kri‘ pri Vipavi, fasc. 4, Sodni protokoli 1767, fol. 157.
388 B. GOLEC: NASTANEK IN RAZVOJ SLOVENSKIH ME[^ANSKIH NASELIJ ...
gospo{~inskim uradnikom in njihovim dru‘inskim ~lanom, sta pridr‘ani tudi oznaki go-
spod in gospa (dnus, dna), ki – zelo pomenljivo – nikoli nista vezani na osebo, ozna~eno kot
me{~an (civis). Med Kri‘ani v o‘jem pomenu besede torej v o~eh doma~e duhov{~ine ni bilo
sloja, vrednega “gosposke” oznake.
Povedano se nazorno zrcali tudi v mati~nih knjigah sosednjih ‘upnij Vipava in Kamnje,
ki segajo {e v prvo polovico 17. stoletja. V njih za Sv. Kri‘ nikjer ne zasledimo oznake
“civitas” in tudi za posamezne Kri‘ane nikoli izraza “civis”. Mestece se vseskozi imenuje le
Sv. Kri‘ (ex S. Cruce) in soseska Sv. Kri‘a (ex comunitate S. Crucis),96  Kri‘ani pa kot bivajo~i
v Sv. Kri‘u (Stae Crucis existentibus).97  Ena~enje Sv. Kri‘a z navadnimi va{kimi soseskami
pride {e posebej do izraza ob dejstvu, da se trg Vipava v vipavskih maticah praviloma
naslavlja kot “oppidum” in njegovi prebivalci kot “oppidani”. Z izrazom “oppidum” se
mestoma imenuje tudi pozno nastali trg [entvid pri Vipavi,98  za vsa mesta in me{~ane – z
izjemo Sv. Kri‘a – pa matice dosledno uporabljajo oznaki “civitas” oziroma “civis”.99
Mati~ne knjige kri{ke in sosednjih ‘upnij samo potrjujejo, da Sv. Kri‘ ni imel ugleda
pravega mesta in da v njem ni obstajala formalnopravna delitev prebivalcev na polnopravne
me{~ane in neme{~ane. Mestece brez lastne uprave namre~ ni premoglo institucionalnih
vzvodov, ki bi tak{no delitev omogo~ali. Sv. Kri‘ je bil potemtakem edino slovensko na-
selje s statusom mesta, ki ni poznalo individualnega podeljevanja me{~anskih pravic in
tako tudi ne skupnosti me{~anov, ki bi prek voljenih sodno-upravnih organov avtonomno
upravljala z mestom. Kri{ko nominalno mestece je v upravno-pravnem pogledu funkcioni-
ralo kot vsaka druga soseska: Kri‘ani so bili podlo‘niki gospo{~ine Sv. Kri‘, sosesko pa je
predstavljala dvanajstija kot posvetovalni organ, morda na ~elu z voljenim ali od gospo{~ine
postavljenim ‘upanom, zadnji~ sicer izpri~anim {e pred povzdignitvijo tabora v mesto.
Teoreti~na, a ‘e sama po sebi anahrona mo‘nost pridobitve mestne avtonomije s pravico
do volitev sodnika je obstajala do upravne modernizacije za Jo‘efa II. Slednji je namre~
Kri`anom po besedah S. Rutarja leta 1781 kot zadnji vladar potrdil mestne pravice.100
Nesporno pa vsebina poltretje stoletje starega privilegija iz leta 1532 tudi zdaj ni bila
raz{irjena, kar dokazujejo sodni protokoli kri{ke gospo{~ine v letih pred in po Jo`efovi
potrditvi, saj Sv. Kri` in njegove prebivalce vseskozi obravnavajo enako kot druge vasi
oziroma podlo`nike.101
Vzroke opisanega stanja so poleg politi~nih v znatni meri pogojevale gospodarske
razmere, o katerih imamo sicer zelo malo{tevilna poro~ila. Kako je Sv. Kri‘ kot novopo-
vzdignjeno mestece gospodarsko za‘ivel, je mo~ sklepati le na podlagi skromnih podatkov
in analogij. Vsekakor je do‘ivljal vzpone in padce, a ne da bi se povzpel do vidnej{e trgo-
vsko-obrtne vloge {ir{ega zaledja, ~eprav na Gori{kem razen same Gorice ni imel pravih
tekmecev. Tozadevno je edini znani vir prve roke ‘e omenjena pro{nja Kri‘anov nadvojvodi
96 Npr. @upnijski urad Vipava, PMK I 1694–1717, 8. 2. 1712; PMK 1718–1740, 9. 1. 1718; PMK
1740–1763, 5. 2. 1755, 26. 10. 1756, 9. 5. 1758, 9. 5. 1759.
97 Npr. @upnijski urad Kamnje, RMK 1633–1716, 1. 5. 1653.
98 Npr. @upnijski urad Vipava, PMK I 1694–1717, 02. 06. 1710; PMK III 1740–1763, 30. 01. 1757.
99 @upnijski urad Vipava, PMK I 1694–1717, PMK II 1718–1740, PMK III 1740–1763.
100 S. Rutar, Sv. Kri‘, str. 138. – Ker Rutar privilegija ne navaja tudi v Dodatku med listinami iz
Attemsovega arhiva, sklepamo, da jo je videl drugje, prejkone v Sv. Kri‘u. Pomenljivo je, da B. Koloini,
Kri‘, str. 55, med literaturo navaja “Listino o proglasitvi mesta Sv. Kri‘”, a brez nahajali{~a in drugih
podatkov. Sklepati je torej mogo~e, da je listina ohranjena, vendar o njeni vsebini in nahajali{~u od B.
Koloinija ni bilo mogo~e dobiti nobenih podatkov.
101 ARS, Gospostvo Sv. Kri‘ pri Vipavi, fasc. 1, sodni protokoli 1771, 1780–1783, 1782–1783, 1781–
1785; fasc. 3, sodni protokoli 1601–1640; fasc. 4, sodni protokoli 1772–1774, 1767.
389ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 3 (120)
Karlu za odpravo “{kodljivega” pro{~enja v Ajdov{~ini, napisana leta 1569. V slogu “ubo-
gih prosilcev” so zapisali, da imajo v Sv. Kri‘u prav {ibke tedenske sejme (gar schlechte vnd
geringe wochenmerckht) in nobene obrti, temve~ zgolj majhno vinsko trgovino (den plos-
sen geringen weinhandel). Mestu, v katerega nih~e ne prihaja, ker je odmaknjeno od de‘el-
ne ceste skozi gori{ko grofijo, naj bi zato manjkalo mo‘nosti, kakr{ne premorejo druga
mesta in trgi, me{~anstvo (die burgerschafft) pa naj bi (gospodarsko) vedno bolj nazadovalo
(ie lenger ie mer abnimbt). Nesporno nekoliko pretirani uvod v pro{njo vendarle podaja
bistvo gospodarskega stanja mladega, umetno ustvarjenega mesteca. Konkretne prito‘be so
letele na pro{~enje pri cerkvi sv. Janeza v bli‘nji Ajdov{~ini, kjer naj bi se vsako leto na
petek po vnebohodu zbrala mno‘ica ljudi, kramarjev in drugih iz raznih krajev, med njimi
tudi kri{ki some{~ani-obrtniki (auch vnnsere mitburger die handtwerchs leüt), ki svojih
izdelkov ne morejo prodati v doma~em mestu. Kri‘ani so o ajdovskem sejmu vedeli {e
povedati, da mestu odteguje mitnino, da se odvija prav na gori{ko-kranjski de‘elni meji in
da se tam dogajajo najrazli~nej{i pretepi, nespodobnosti in umori, kajpak pogosteje kakor v
obzidanih mestih (in gesperten stetten). De‘elnega kneza so zato prosili za njegovo ukini-
tev in za podelitev sejemskih pravic njim samim na isti dan, kar bi prispevalo k dvigu
kri{kega mesta.102
Ni znano, kako se je na pro{njo Kri‘anov tokrat odzvala Gorica. Upravitelj gospostva
Seno‘e~e jo je denimo podprl, saj po njegovem sejem v Sv. Kri‘u druga~e kot pode‘elski
sejmi (geykhirchtag) okoli{kim krajem ne bi povzro~al {kode.103 Druga~no mnenje je vice-
dom prejel od lastnika spodnjega gradu Vipava, ki je imel prenos sejma za neupravi~en. Pri
ajdovski cerkvi sv. Janeza so se namre~ po njegovem zbirali le kak{ni trije ali {tirje kramarji,
ki jim je bilo do Sv. Kri‘a predale~, tovrstno sejmarjenje pa naj bi bilo sploh ‘e dolgo v
navadi.104  Kri‘ani so imeli torej komaj kak{en argument, da bi mogli izposlovati prenos
ajdovskega sejma v svoje mestece. Tako kot okoli leta 1570 se zagotovo niti pozneje niso
dokopali do {e enega privilegiranega letnega sejma, saj je besedilo njihovega mestnega
privilegija v mlaj{i potrditvi ostalo brez dopolnitev.105
Zelo malo vemo tudi o socialni in poklicni strukturi mestnega prebivalstva, ki so ga
prete‘no sestavljale dru‘ine malih agrarnih posestnikov. Sv. Kri‘ tako kot v 16. stoletju tudi
pozneje niti v lokalnih razmerah ni postal naselbina vidnej{ih obrtnikov in trgovcev. V tej
zvezi ostaja vpra{anje zase morebitna prisotnost priseljenih Italijanov, zlasti trgovcev, o
katerih za Sv. Kri‘ v nasprotju s sosednjimi tr{kimi kraji nimamo nikakr{nih poro~il. V 17.
stoletju je Sv. Kri‘ najbolj zaznamovala naselitev kapucinov {tajerske province (1634–
1637),106  prelomnica, ki po pomenu ni zaostajala za povzdignitvijo tabora v mesto.
Navzo~nost kapucinov se namre~ ni odra‘ala le na duhovnem podro~ju, ampak je mestecu
posredno in neposredno koristila tudi v gospodarskem pogledu.
Pri najmlaj{em od slovenskih histori~nih mest ostaja eno najmanj pojasnjenih vpra{anj
njegovo posestno in demografsko stanje. Vse do druge polovice 18. stoletja sta {tevilo hi{
in {tevil~no stanje prebivalstva zavita v temo in tako zgolj predmet ugibanj ter analognih
sklepanj. Delne odgovore moremo iskati predvsem v urbanisti~nem razvoju naselja, v kate-
102 ARS, Vic. A., {k. 167, I/96, lit. C VII-1, 31. 8. 1569, s. d. (pred 31. 8. 1569).
103 Prav tam, 16. 3. 1570.
104 Prav tam, 19. 3. 1570. – Pro{~enje pri sv. Janezu je resni~no izpri~ano ‘e okoli leta 1520, in sicer
spomladi v kri‘evem tednu (M. Kos, Urbarji Slovenskega Primorja, str. 175, 182).
105 ARS, Vic. A., {k. 183, I/103, lit. K I-12, 1605 VI. 18., Gradec.
106 Metod Benedik – Angel Kralj, Kapucini na Slovenskem v zgodovinskih virih. Nekdanja [tajerska
kapucinska provinca (Acta ecclesiastica Sloveniae 16), Ljubljana 1994, str. 30 (odslej M. Benedik – A. Kralj,
Kapucini).
390 B. GOLEC: NASTANEK IN RAZVOJ SLOVENSKIH ME[^ANSKIH NASELIJ ...
107 ARS, Vic. A., {k. 83, I/148, lit. G VIII-9, Herlichait gerechtigkait vnd robat im ambt Görtz gefunden,
s. d.
108 Prav tam. – M. Kos, Urbarji Slovenskega Primorja, str. 174.
109 ARS, Vic. A., {k. 83, I/48, lit. G XIII-10, Jäger recht zu Gortz, s. d.
110 Archivio di Stata di Gorizia, Archivio Coronini-Cromberg, Serie, atti e documenti, busta 257, fasc.
652, fol. 99v-101.
* Prav tam, fol. 125v.
111 @upnijski urad Vipavski Kri‘, Liber baptisatorum in ecclesia parochieli S. Crucis ab anno 1753–1782.
112 @upnijski urad Vipavski Kri‘, Status animarum in parochia Stae Crucis /pred 1845/; Status animarum
parochiae Stae Crucis in vale Vippacensi ad Haidovium ... 1857.
113 S. Rutar, Pokne‘ena grofija, str. 64.
114 B. Golec, Dru‘ba, str. 642–643.
115 O kategorizaciji mest po {tevilu prebivalstva prim. Handbuch der europäischer Wirtschafts- und
Sozialgeschichte. Band 3, Europäische Wirtschafts- und Sozialgeschichte vom ausgehenden Mittelalter bis
zur Mitte des 17. Jahrhunderts, 1. Auflage, Stuttgart 1986, str. 931.
rem je temeljno prelomnico predstavljala raz{iritev me{~anske naselbine na Plac. O pose-
stnem stanju v zgodnjem novem veku izvemo {e najve~ iz spisov “reformacijske komisije”
okoli leta 1520, dobro desetletje pred povzdignitvijo kraja v mesto. Vid pl. Thurn je tedaj od
prebivalcev tabora (von den inwonern des Tabers) pobiral po 24 soldov za vsako od skupaj
13 ognji{~, ki so prej slu`ila v gori{ki urbar (von jeder feurstat im taber ab xxiiii ß, der sind
xiii, als sie dann vormals ins vrbar zinst haben).107  Tako nizko {tevilo ognji{~ in zadnji
pristavek o gori{kem urbarju ne moreta pomeniti ni~ drugega, kot da gre za 13 nekdaj
gori{kih ognji{~ ob sicer nenavedenem {tevilu vseh ognji{~ v taboru. Zelo verjetno so prav
ta ognji{~a identi~na z 10 poimensko navedenimi gospodarji na 11 polovi~nih hubah, ki so
bili z dajatvami vezani na Gorico.108  @al pa se ne iz tega ne iz poznej{ega ~asa niso ohranili
urbarji, iz katerih bi mogli povzeti celotno posestno stanje kraja. Huba kot posestna oblika
spri~uje, da je Sv. Kri‘ {e naprej ostajal hubna vas, kakr{en se ka‘e v srednjeve{kih virih. V
desetletju pred podelitvijo mestnih pravic vemo nekaj ve~ le o raznolikosti posestnih enot;
v zvezi z lovskimi pravicami gori{ke grofije so namre~ zabele‘ene tri razli~no visoke dajat-
ve Kri‘anov: 4 soldi od hube ter po 2 od polovi~ne hube in ognji{~a.109
Hubna posest – dve polovi~ni in ena cela huba – je za Sv. Kri` navedena tudi `e pri
odvet{~ini v urbarju gori{kega urada iz leata 1507, in sicer skupaj z nekaj travniki, hi{o,
dvema mlinskima stopama in opustelim o{tatom v taboru.110 Pri dajatvi od ognji{~a (fewr-
gelt zum Creutz) bele`i isti urbar 15 imen Kri`anov, ve~inoma enakih kot pri odvet{~ini*.
Natan~nej{e podatke o obljudenosti mesta imamo {ele za ~as po uvedbi hi{nega
o{tevil~enja leta 1770. Najvi{ja kri{ka hi{na {tevilka v krstni mati~ni knjigi je 70,111  le eno
{tevilko ve~ pa je kraj premogel sredi 19. stoletja.112  Glede na to, da so bili vsi mestni
domovi vklju~eni v obzidani kompleks, moremo sklepati, da se je njihovo zgornje {tevilo
skozi celotni zgodnji vek vrtelo okoli 70. Natanko toliko domov je imel Sv. Kri‘ tudi po
popisu prebivalstva leta 1880, ko je v kraju ‘ivelo 271 ljudi ali v povpre~ju komaj 3,9
prebivalcev na hi{o.113
Zagotovo je Sv. Kri‘ v gostoti naseljenosti do‘ivljal ve~ja in manj{a nihanja, pogojena
z gospodarskimi razlogi, morebitnimi po‘ari in epidemijami. Ob hipoteti~ni povpre~ni go-
stoti naseljenosti okoli 5,5 prebivalcev na hi{o, kakr{no sredi 18. stoletja v povpre~ju be-
le‘ijo majhna slovenska mesta,114  je za mestnimi zidovi ‘ivelo med 350 in 400 oseb, v ~asu
demografskih kriz pa zelo verjetno tudi manj kot 300. Zagotovo Kri‘anov ni bilo nikoli nad
500, kar je izza srednjega veka predstavljalo mejo med miniaturnimi in majhnimi mesti.115
^e Sv. Kri‘ okoli leta 1770 kon~no umestimo med 21 slovenskih kontinentalnih mest sredi
391ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 3 (120)
116 Prim. B. Golec, Dru‘ba, str. 625–626.
117 M. Benedik – A. Kralj, Kapucini, str. 30.
118 Prim. A. Koblar, Drobtinice, v: IMDK IV (1894), str. 20, 22–23.
119 Pred tem letom se v vipavskih mati~nih knjigah omenjajo le svetokri{ki duhovni pomo~niki –
kooperatorji.
120 Status Personalis et Localis Archi-Diaecesis Goritiensis ineunte anno 1900, Goritiae 1900, str. 161.
121 S. Rutar, Sv. Kri‘, str. 149.
122 A. Mell, Görz und Gradisca, str. 201, 202. – S. Rutar, Pokne‘ena grofija, str. 106.
123 S. Rutar, Pokne‘ena grofija, str. 104.
124 Pavel Plesni~ar, Ajdov{~ina. Pogled v njeno preteklost. Komentirana objava zgodovine Ajdov{~ine
in [turij, Nova Gorica 1997, str. 67, 68–69 (odslej P. Plesni~ar, Ajdov{~ina). – Prim. Krajevni leksikon
Slovenije, I. knjiga, Ljubljana 1968, str. 20, 31.
125 Prim. S. Rutar, Pokne‘ena grofija, str. 55.
18. stoletja, ko za vse razpolagamo z najzgodnej{imi primerljivimi podatki o {tevilu hi{, se
je mestece trdno uvr{~alo v zadnjo ~etrtino, med miniaturna mesta, vendar se ni zna{lo
povsem na repu. Manj{i sta bili Kostanjevica in Vi{nja Gora z manj kot 60 domovi, pribli‘no
enake velikosti Radovljica vklju~no s predmestjem in Ormo‘, nekaj ve~ji pa Ko~evje, Lo‘
in Bre‘ice (dobrih 80 hi{), zadnja dva prav tako skupaj z neobzidanim predmestjem.116
Bolj kot gospodarske so kri{ko mestece zaznamovale njegove cerkvenoupravne in {e
posebej upravno-politi~ne funkcije. Zlasti slednje so v dobr{ni meri zapolnjevale po-
manjkanje klasi~nih “mestnih” funkcij. Na cerkvenem podro~ju je od prve polovice 17. sto-
letja dominiral novoustanovljeni kapucinski samostan. Ta je sprva {tel 17 celic in za Jo`efa
II. 29, saj je bil v 18. stoletju ve~ desetletij namenjen noviciatu.117  Kraj je najpozneje v 15.
stoletju postal du{nopastirska postojanka s stalnim {kofijskim duhovnikom,118  vendar je
poseben vikariat vipavske ‘upnije nastal {ele leta 1753, ko se za~enja prva kri{ka krstna
matica,119  samostojna svetokri{ka ‘upnija pa je jo‘efinska ustanova iz leta 1785.120
Upravno-politi~no te‘o so mestecu dajali gospo{~inski in sodni uradi v gradu. Sprva je
gospostvu Sv. Kri‘ pripadala le jurisdikcija z majhnim sodnim pomirjem, ki mu je cesar
Ferdinand II. leta 1630 pridal jurisdikcijo nad vsemi vasmi ~rni{ke ‘upnije.121  Sodno
obmo~je se je {e pove~alo, ko so leta 1788 z jo‘efinsko preureditvijo jurisdikcij tu ustano-
vili sodi{~e {ir{ega obmo~ja (Gerichtstand) kot eno od 15 na Gori{kem in Gradi{kem in je le-
to poleg doma~e vklju~ilo {tiri sosednje jurisdikcije.122  [e pomembnej{o vlogo je Sv. Kri‘
dobil v francoski dobi, saj je postal sede‘ enega od {estih kantonov na Gori{kem, v katerega
so vklju~ili tudi kranjsko Vipavo.123  Obnovljeno okrajno sodi{~e se je nato obdr‘alo do leta
1842, ko so okraj zdru‘ili z gori{kim, leta 1848 pa ustanovili novi okraj s sede‘em v
Ajdov{~ini; ta je poslej po pomenu povsem zasen~ila kri{ko mestece. Izgubo okrajnega
sede‘a je le za kratko dobo pre‘ivel Attemsov grad, saj so ga lastniki ‘e leta 1864 prepustili
propadu.124  Sreda 19. stoletja, ko so se sodno-upravne instance na Slovenskem z od-
maknjenih gradov kar praviloma prenesle v mesta, trge in druge ve~je kraje, je tako mestecu
odvzela enega najpomembnej{ih stebrov razvoja in presti‘a. Odslej je Sv. Kri` upravno-
politi~no ostajal le sede‘ novoustanovljene ob~ine in tudi formalno izgubil status mesta.125
Sv. Kri‘ se je torej v dobrih treh stoletjih posedovanja mestnih pravic in naslova komajda
mogel primerjati z avtonomnimi slovenskimi mesti srednjeve{kega nastanka – {e najbolj po
imenu, delno urbanem videzu in obzidju, le deloma po gospodarskih funkcijah, nikakor pa
ne tudi glede avtonomije na sodno-upravnem in politi~nem podro~ju. V primerjavi z ostali-
mi mesti, najsi bo de‘elnokne‘jimi ali t. i. “privatnimi”, je bil zgolj nominalno mesto v
zasebnih plemi{kih rokah in med mestnimi naselji kot tak povsem osamljen.
La‘e kakor z mesti bi kri{kemu mestecu na{li ustrezno primerjavo s tistimi primorskimi
tr‘nimi kraji, kjer so se odvijala redna “opasila”, tembolj ~e je {lo za obzidano naselje. Brez
392 B. GOLEC: NASTANEK IN RAZVOJ SLOVENSKIH ME[^ANSKIH NASELIJ ...
126 Prim. Nata{a [tupar-[umi, [tanjel in grad [tanjel (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, Zbirka
vodnikov 125–126), Ljubljana 1987, str. 5 sl. (odslej N. [tupar-[umi, [tanjel). O tur{kem uni~enju [tanjela
v sedmem desetletju 15. stoletja gl. S.(imon) R.(utar), Pravno ‘ivljenje v slovenski ob~ini pred 300 leti, v:
Slovenski pravnik VII (1891), str. 203 (odslej S. Rutar, Pravno ‘ivljenje).
127 P. Fister, Arhitektura, str. 161, je v pregledu slovenskih protitur{kih taborov navedel pri [tanjelu
obstoj tabora le kot nepreverjen podatek, povzet po F. Levcu. O taboru govori sicer ‘e nedatirana pro{nja
[tanjelcev za njegovo popravilo, naslovljena na t. i. reformacijsko komisijo, kar tudi omogo~a njeno
datiranje v ~as okoli 1520 (ARS, Vic. A. {k. 279, I/142, lit. T I-5, s. d.). V. Simoniti je na podlagi iste pro{nje,
ki jo je po oblikovnih zna~ilnostih postavljal v sredo 16. stoletja, sodil, da je tedaj “tabor v [tanjelu
predstavljal samostojen utrjen stolp na gri~u in da {ele od druge polovice 16. stoletja dobiva podobo
majhnega utrjenega mesta” (Voja{ka organizacija, str. 205). Vendar pa tedanjega tabora in v pismu omenjenega
pogorelega pustega stolpa po vsej verjetnosti ne gre ena~iti, saj je stolp izrecno lociran v tabor (wegen des
verprennten oden thurm so im taber steet). Res je sicer, da se je mikrotoponim Tabor ohranil ravno za gri~ek
vrh vasi, kjer se je konec 19. stoletja {e videl okrogli stolp (S. Rutar, Pravno ‘ivljenje, str. 202). Omemba
Kobenclove hi{e z vrtom v taboru (!) leta 1573 (prav tam, str. 203), pri~a, da se pojem tabor ni nana{al samo
na okolico stolpa, temve~ na celotno obzidano naselje, ki ga Rutar imenuje “imenitno utrjeno mesto” Ni
izklju~eno, da sta bila izraza mesto in mestni uporabljena tudi v danes izgubljenem rihember{kem urbarju
iz leta 1572 (prim. prav tam, str. 203 sl.).
128 S. Rutar, Pravno ‘ivljenje, str. 204–206. – ARS, Vic. A. {k. 279, I/142, lit. T I-5, s. d.
129 ARS, Vic. A., {k. 183, I/103, lit. K I-12, 27. 7. 1615.
130 Prav tam, 29. 8. 1615.
131 O komunu npr. govori slovensko pisana Memoria iz ~asa okoli 1680 o sporu med {tanjelskim
komunom in ‘upnijo (Pokrajinski arhiv Koper, Slovenski spisi, a. e. 38). – Osamljena oznaka trg (Marct St.
Daniel) se pojavi {ele v jo‘efinskih voja{kih merjenjih (Slovenija, 3. zvezek, Ljubljana 1997, str. 127,
sekcija 207). Jo‘efinska merjenja za statusno ozna~evanje krajev kajpak niso merodajna, saj denimo na
podlagi zunanjega videza tudi Ajdov{~ino preprosto imenujejo mesto (Stadt Heidensdchaft) (prav tam, str.
102, sekcija 187).
132 Listina kralja Maksimilijana o podelitvi Ajdov{~ine Juriju Elacherju pravi, da je Maksimilijan po
zadnjem gori{kem grofu Leonardu podedoval “ein alts haidnisch gemeür mit sambt etlichen öden grün-
dten” (ARS, Vic. A., {k. 83, I/48, lit. G XIII-7, prepis listine 1500 VII. 11. Augsburg). Jurijev brat Henrik
Elacher pa je v poro~ilu reformacijski komisiji zapisal, da gre za “burgstal” v Ajdov{~ini, “so villeicht ab 300
jar ode gebest ist” (prav tam, s. d., po 27. 10. 1524).
de‘elnokne‘jega privilegija, ki je Kri‘anom poleg sejemskih pravic prakti~no zagotavljal
le uporabo nazivov mesto in me{~ani, bi Sv. Kri‘ najbolj spominjal na [tanjel. To kra{ko
vi{insko naselje z gradom je dobilo obzidje pribli‘no v istem ~asu kot Sv. Kri‘,126  se vsaj ‘e
v 16. stoletju imenovalo tabor,127  premoglo leta 1572 tri letne sejme in postalo leta 1564
celo novi dom pregnanim tr`a{kim @idom. Naselje, podlo`no gospostvu Rihemberk, je sicer
funkcioniralo kot va{ka ob~ina na ~elu z `upanom.128  V za~etku 17. stoletja je njegov novi
lastnik Filip Kobencl prosil de‘elnega kneza, naj ‘upi in taboru [tanjel (Supp vnnd Täber
St: Daniel am Carsst) podeli {e tedenski sejem, njemu samemu pa potrdi {iroke sodne pravi-
ce v {tanjelskem pomirju.129  Podelitev tedenskega sejma in utrditev Kobenclovega sodstva
bi [tanjel razen po mestnem naslovu takoreko~ v vsem izena~ila s Sv. Kri‘em. Pri tem je
zanimivo, da so Kri‘ani podelitvi privilegija izrekli podporo, ker nove {tanjelske pravice
Sv. Kri‘u ne bi bile v ni~emer {kodljive.130  Vendar pa ni znano, ali je [tanjel v resnici tudi
dobil tedenski sejem, zaradi katerega bi se mogel upravi~eno naslavljati kot trg. Kolikor
vemo, ga viri ne imenujejo trg, ampak je veljal samo za komun.131
Manj sorodnosti s Sv. Kri‘em je v zgodnjem novem veku zaslediti pri sosednji Ajdov{~ini,
s katero sta sicer zgodaj postala konkurenta. Kot ‘e re~eno, je v celoti zmotna Rutarjeva,
pozneje ve~krat prevzeta trditev, da je Ajdov{~ina v istem ~asu kot Sv. Kri‘ (1507) postala
trg. Najve~ vzporednic med krajema je resni~no zaslediti v za~etku 16. stoletja, vendar sta
imeli obe obzidani naselji povsem razli~no genezo. Ajdov{~ina se v srednjem veku sploh ne
omenja, saj je bila {e okoli leta 1500 razvalina poznoanti~nega kastra, v katerem so Elache-
rji posedovali pristavo (burgstal).132  Postavitev oziroma obnovitev obzidja okoli pristave
393ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 3 (120)
je sledila {ele okoli leta 1506, ko je Henrik Elacher od kralja Maksimilijana dobil za obmo~je
obzidja posebno pomirje.133  O razvoju obzidanega naselja vemo pozneje zelo malo in zanj
nikoli ne zasledimo poimenovanja trg ali tabor.134  Ne nazadnje se tudi ajdovski sejemski
prostor ni razvil znotraj obzidja, temve~ br`~as {e pred njegovo obnovitvijo pri nekoliko
odmaknjeni podru‘ni~ni cerkvi sv. Janeza Krstnika,135  dva letna sejma s cesarskim privile-
gijem pa je ajdovska ob~ina dobila sploh {ele poznega leta 1848.136
133 ARS, Vic. A., {k. 83, I/48, lit. G XIII-7, prepis listine 1506 IX. 2., Radgona.
134 Tako obzidano naselje na gori{ki strani Hublja, kakor tudi [turje na kranjski strani se v vipavskih
‘upnijskih maticah imenujeta s skupnim imenom Ajdov{~ina (Haidovia ali Haydovia, redko Haiduschina),
znotraj tega pa matice mestoma razlikujejo med soseskama sv. Janeza Krstnika in sv. Jurija (npr. @upnijski
urad Vipava, PMK 1718–1730, 16. 1. 1730, 25. 2. 1732, 3. 11. 1732). Zanimivo je, da Valvasor, sklicujo~
se na nekdanjo veljavo kraja, Ajdov{~ino naslavlja z mestom (J. W. Valvasor, Die Ehre XI, str. 272).
135 Prim. M. Kos, Urbarji Slovenskega Primorja, str. 175, 182.
136 P. Plesni~ar, Ajdov{~ina, str. 179.
KRONIKA
~asopis za slovensko krajevno zgodovino
Sekcija za krajevno zgodovino Zveze zgodovinskih dru{tev Slovenije ‘e vse od leta 1953 izdaja
svoje glasilo “Kronika”. Revija je ilustrirana in poleg poljudno-znanstvenih prispevkov iz sloven-
ske zgodovine pogosto objavlja tudi razprave in ~lanke, ki po svoji problematiki presegajo ozke
lokalne okvire. “Kronika” ima namen popularizirati zgodovino in zato poro~a o delu zgodovinskih
ustanov in objavlja ocene novih knjig, pomembnih za slovensko zgodovinopisje.
“Kroniko” lahko naro~ite na sede`u Zveze zgodovinskih dru{tev Slovenije, 1000 Ljubljana, A{ker~eva
2/I. Po izredno ugodnih cenah je na razpolago tudi ve~ina starej{ih letnikov revije.
V seriji “Knji`nica Kronike” so iz{le naslednje publikacije:
Milko Kos, SREDNJEVE[KA LJUBLJANA, topografski opis mesta in okolice (1955), 96 strani
Igor Vri{er, RAZVOJ PREBIVALSTVA NA OBMO^JU LJUBLJANE (1956), 72 strani
Vlado Valen~i~, SLADKORNA INDUSTRIJA V LJUBLJANI (1957), 68 strani
Sergij Vilfan – Josip ^ernivec, ZGODOVINA LJUBLJANSKE MESTNE HI[E (1958), 128 strani
Peter Vodopivec, LUKA KNAFELJ IN [TIPENDISTI NJEGOVE USTANOVE (1971), 104 strani