Aleš Šteger
Pesmi
Pesem peščene obale
V lok tvojega stopala Se pne utripanje te pesmi. Kjer zdaj stojiš, kjer kdaj si stala Povsod obala bo ob ženski.
Ožiliš se in rišeš rano. Z nogami rišeš sto kvadratov. Ko s peska stopi kri zatisneš glavo: Obdaja te šahovnica korakov.
A peta se ne strga, prst ne poči Ko vlečeš svoje ostre kote In morje se od te ne loči Ko spira kri ti z vroče noge.
Tako utripaš in prestapljaš Igraš se govoreča £ sabo Brez čevljev, bosa, spet poz.abljaš Na tiho, ostro, morsko sabljo.
Globoko v tebi se do smrti Zavezujeta vezalki; In kakor dolgi, slani prsti Te stiskajo in spuščajo koraki.
ITERATURA	7
Mala pesem o očesu
Speli
Na klopi sredi morja trave Sedi siar mož z očmi v dlaneh. Ko vstane mu odpade Oko in zamiži na tleh.
V daljavi se oko blešči. Med igro ga otrok pobere. A ko doma odpre dlani Postane mož, pozabi sebe.
Zdaj moje je puščava; Četvero sonc je nad klopjo. Gost zrak v vročini plava Ko v pesku išče mož oko.
Soba
Nad široko cesto soba. Senc v njej že dolgo ni Ze dolgo ni v njej oči Po temnem oknu gre svetloba.
Pod votlim oknom so ljudje.
V	sobi mrtva ura, prah; Na cesti se smejč možje Preslišijo udarec plah.
Morda bila jc kaplja le dežja?
V	majhni sobi jc tema. I.judi z dežniki zdaj več ni
Dež tolče okno, cesto že sto dni.
Čakajoč ob glasbi, lenem plesu Ne sliši družba mrka Kako nekdo v sobi trka Praska z nohti v vlažnem lesu.
8	L I T E R A T U
R A
Poundova postaja podzemne železnice
Nad zemljo trdo mesto Steklena skala; Pod zemljo očes gnezdo Žari kot žara.
Po črnih rovih Kjer kamni še živijo Se v ozkih krogih Pogledi razbežijo.
Ne list - stopnica Jih dviga v nebo In kamnov ostra lica Postajajo telo.
Grški lončar
Na tleh, v popoldanski vročini Sedi med oljkami nek starec. Zadremal je in desni palcc Mu še tiči v surovi glini.
Nemirno o bogovih sanja O Zeusu, ki ladjevje ruši Ne vc še, da mu sen je v duši Dal amforo, obliko panja
Z ženskim vratom, ki se bo rodila Zajela, plula, potonila Da bosta roki kakor krt
Čez tisočletja vanjo segli In krčevito v prste vprcgli Sol, oljke, sanje ali smrt?
I T E R A T U R A
9