Spremembe v sistemu davka na dohodek v kmetijstvu Te dni je zvezni izvršni svet Izdal uredbo o spretnembah in dopolnitvah taksne tanfe in odločbo o stopnjah davka na dohodek. ki prinašata m-kaj bistvenih sprcniemb glede ob-davčenja kmetovalcev. Namen teh spremeinb je ta, da se davčne obremenitve razdelijo čimbolj pravilno in enakomer-no tako po posameznih pokra-jinah. kakor tudi po katego-rijah prebivalstva. Te spre-membe v davčnem sistemu so naslednje: 1. uvajajo se nove oblike obdnvčenja ftakse. (ibvezne davčne doklade, davek na do-hodek izven kmetijstva); 2. progresija obdavčenja se nekoliko »blažuje; 3. največji del povečanih dohodkov od obdavčenja osta-ja obc-inam in okrajem za po-speševanje kmetijstva, zaščito živine ln razvoj cestne tnreže; 4. v mejah minimalne in maksimalne davene stopnje bodo odslej pnnlpisovali kon-kretne minimalne stopnje re-publiški orjjntii za vso repu-bliko ali za posamezne rajone in okraje, ne pa okrajni or-ffani kakor do sedaj. Nove davčne stopnje V davčni politiki je predpi-sovdnje davka na posamezna gospodarstva zelo važno vpra-šanje. V tcm pogledu imanio pri nas progrosivni davčni si-stem: večja gospodarstva pla-čajo davek po Fišji stopnji. Problem je v tem. kolikšna naj bo stopnja za visje in nižje kategorije. Do lani je znašala minimalna stopnja 6, maksi-malna pa 70°/n od katastrskoga dohodka Poknzalo pa se je, da je ta projrresija zelo ostra, ker diije možnost. da se nižje kategorije obdavčijo prebla-go. višje pa preostro. To oa fe imelo negativne posledice za-teffadolj. ker je bilo veliko število gospodarstev nezadost-no in nerealno obdavfeno. med tem ko je bilo določono število gospodarstev preveč obremenjeno z davkom. kar je negativno vplivalo na nji-hovo proizvodnjo in razvoj. V letu 1955 so progresijo ne-koliko ublažili, ker so zmanj-šali razpon med najnižjo in najvišjo stopnjo, tako da je znašala od 9 do 56°/» katastr-skega dohodka. Praksa pa je pokazala. da je tudi ta razpon previsok in da niso povsem odstranjene negativne posle-dice prejšnje progresije. Tudi pri takem razponu niso kate-gorije z manjšimi posestv dovolj obdavčene, med tem ki' so stopnje za določeno števil gospodarstev še vedno pro-ostre. Zato raeunajo, da bodn pnliodnje leto še bolj zmanj-šali ta razpon ali ublnžili pro-gresijo. Za letn 1956 rarunajo z razponom od 13 do 47'Vo oil katastrskejra dohodka (z do-kladami). To omojofa, da se davčne stopnje za nižje kate-gorije gospodarstev nekohn.o povečajo in da se nblažijo davčne stopnje za kategorije vef.jih pospoclarstev. Pri ublažitvi davčnih sto-penj za višje kategortje so upoštevali tudi to. dn bodo ta gospodarstva po driiffi strani VPLAČILO DAVKA OD KMETOVALCEV V LETU 1954 (v mUijonih) Slika kaže pianirano in vplačano vsoto davka v letu 1954. Vidimo, da je zvezni plan dolocil vpiaci-lo 31.737 milijonov davka (prvi steber). Ta plan so v republikah zmanjšali na 30.886 milijonov (sred-n]i steber). Tako zmanj-šam republiski plan so zmanjšali ie v Ijudskih odborib. Razen tega oa določena vsota ni biia vplaeana, tako da je na koncu leta 1954 namesto 31,7 miiijarde vplačano 27,5 milij?rde dinarjev. 31737 »0886 2.7 500 PORAST DOHODKOV KMETOVAICEV IN DAVEK Y///A DORODEK KMETOVALCEV ¦H PLACANI DAVGK CENE PRIDELKOV bolj obremenjena, ker uuajo sredstva, na katera se uvaja-jo takse (vprege, traktorji, tnlatilnice, mlim itd). Ce bi obdržali dosedanjo progresijo, bi to pomenilo zaviraii nji-hov razvoj. Tako pa bogatejši kmetje ne bodo nič manj ob-davčeni kakor doslej. Ti tazponi so obvezni za re-publike in okraje, s tein. da laliko premikajo dolnjo mejo, od katcre izhajajo, to se pra-vi, da lahko povečajo mini-malno davčno stopnjo. Eden od problemov seda-ljega sistema obdavčenja je ia, da so precejšnje razlike ned katastrjkimi dohodki, ki dužijo za davčne osnove, in lejanskhni dohodki v posa-ineznih rajonih. Da tega pri-\a|a predvseoi zaradi razlik v cenah kmetijskih pridelkov 1952 195*. 1955 1952 195^ 1955 DohodkJ kmetov so porasll znatno hilreje kakor pa vsota davkov Od leta 1952 do 1955 je porastel dohodek individualnih kmetov od 192 milijard na 376 mfilijard, ali skoraj divakrat. V istetn razdobju pa se je skupna vsota vplačanega davka pove-Lala od 22,9 milijard na 29 mi-lliard (cenilev za leto 1955), t. j. ca okrog 25%. Tako se delež davka v dohod- Dohodki kmetov izven kmetijsiva Kiizcn povečanih dohodkov iz kmetijffma so znatao porasUl tudi dohodki kmetov iz drugih, nekmctijskih dejavnoisti. Ti do-hor/rf s« precej \\ /o-lci In zna-feajo več desetin milijard. Od 58 milijard, kolikor so znašali leta 1952, so v letu 1955 pora&Ui do-bodki kmetov izven kmetijstva na okrog 90 miiijard (renitev ¦a leto 1955). Ti dohodki niso bili doslej ladostl obseženl ( darkom. Od leta 1952 so se cene kme-tijskih pilJclkov povečale za okrog 42%. Povečanje davka pa ni šlo v korak s povečanjem cen. Tako je v praksi to pove-čanje dohodkov ostalo dejan-sko neobdavčeno. To zaostajanje davčnih obre-menitev za porastom dohodkov izhaja v p-rvi , vrsti iz nizkib davčnih stopenj nižjih ):atego-rij kmetovalcev, iz ne/.adostne-ga zajemanja z davkj nekmetij-skih dejavnosti in iz neobdav-čenja uslug, ki jih kmetjc opravljajo s svojim imetjem. ln zaradi sprememb v cenah, ki so nastale od takrat, ko je bil določen katastrski doho-dek ku. osnova za plačilo davka. Zato bi pri uporabi istih stopeiij lahko prišlo do nerealne davčne obremenitve v posameznih rajonih, ali bi bili z davkom blaže obreme-njeni zavezanci v tistih rajo-nili. kjer so te razlike med dejanskimi in katastrskimi do-hodi večje. To pa so rajoai, kjer pridehijejo konjukturae pridelke (živinorejski proiz-vodi, nekatere vrste industrij-skih rastlin, sadje, zelenjava itd.). Ta položaj omogoča. da v takih rajonih določamo davčne stopnje na nekoliko višjem nivoju in da tako boli vskladimo davčno obremeni-tev v raznih področjih naše dižave. Takse na imetje kmetovalcev Za dosedanjo našo davčno Zaradi tega bodo naš daveni politiko je bilo značilno, da s\stem izpolnili s tem, da bo-:iismo imeli tako obdelanih in do vpeljali druge oblike ob-raznovrstmh davčmh oblik. davčevanjai kar bo pripo. <.i bi ustrezale razlicmm obli- . • l i j i u kara zaslužka in dohodkov v moSl0. da bodo d^ne obre-naišem kmetijstvu. Davek na menitve pravilneje razdeljene 'lohodek je bil skoraj edina med zavezance, obenem pa se in izkl.jučna oblika obdavče- bo povečala skupna vsota dav-vanja kmetovalcev. Zato ni kov. Ena od teh oblik je pla-bilo mogoče pravilno razde- g;]0 ta]jS na irnetje, s katerim liti vseh davčnih obremenitev kmetovalci delajo usluge dru-med zavezance Ostalo je ne- ; osebam in organizacijam. obdavčeno unetje m mnogi jT ,, 6 , J, . dohodki kmetovalcev, ki izha- ^ova uredba o spremembah m iajo iz raznih uslug v kmetij- dopolnitvah taksne tanfe do-stvu in raznih nekmetijskih loča za imetje kmetovalcev lejavnosti. naslednje takse: Nstmv obdavče&ega sredstva: Takse (ˇ din) od do Traktorji.......« 10.000 15.000 Vprežna vozila...... 1.600 4.000 Voli.......... 300 500 Konji......... 1000 Kotli za kuhanje žganja . 2.000 5.000 Mlatilnice (vprežne) . , . 2.000 — Mlatilnice (na strojni pogon) 6.000 10.000 Mlini (na potokih in rekali) 1.500 — Mlini s sfrojnim (inotornim) pogonom: od vsakega para kamnov . 3.000 — od vsakega valja..... 6.000 — taksa na hibridno trto (od trsa*) ........ 5 — * Za prvih pet let predpisujejo zvezni predpisi takso za hibridne vinograde 3 dinar.je od trsa, po petih letih pa 5 di-narjev. Ljudski odbori pa lahko že zdaj predpišejo, če se jim zdi potrebno, do 5 dinarjev takse ria hibridne vinograde. Takse na vprežno živino Takse na vprežuo živino, ki jih določa nova uredba, so predpisali zato, ker so tista posestva, ki imajo vprežao ži-vino, dejansko v boljšem po-ložaju, kakor pa posestva brez nje, in siccr iz dveh razlogov: 1. Posestva, ki imajo vprež-no živino, uporabljajo svojo vprego in zato jim je ni treba najemati in plačevati. Na-sprotno pa so tista posestva, ki nimajo vprežne živine, pri-morana, da jo najemajo, kar zelo obremcnjuje stroške nji-hove proizvodnje. 2. Posestva, ki imajo vprež-no živino, dobivajo znatna sredstva tako, da s svojo vpre-go delajo izven svojega go-spodarstva, bodisi da posoja-jo vprego drugim kmetoval-cem ali pa opravljajo z njo razna gradbcna, gozdna iu druga gospodarska dola. Za iliisfracijo bomo navedli po-datke, ki jih je dobil Inštttut za mehanizacijo kmetijstva i anketo na kmetijskili pose-stvih različne velikosti, od 1 do 6 ha: Stevilo anketiranih posestev (od 1 do 6 ha) . . 183 Skupno število delovnih dni na vsako vprego . 200 Od tega izven posestva..........33 Na podlagi nekega orienta- živine, drugo pa ne (a vsi osta-cijskega proračuna* bi doho- li pogoji so enaki), dal takole dek dveh posestev s 6 ha, od sliko-katerih ima eno par vprežne Dohodek posestva z vprežno živino .... 245.350 Dohodek posestva brez vprežne živine . . 227.150 Razlika 18.200 Ta razlika, ki po proračunu znaša nad 18.000 dinarjev, bi ostala dejansko neobdavčena, če ne bi vpeljali' taks na vprežno živino, tako da bi ta-ka posestva bila v znatno boijšem položaju. Treba je poudariti, da bodo sredstva, ki jih bodo dobili s to takso — računajo na okrog 800 milijonov dinarjev — v celoti uporabili za pospe§eva-nje veterinarske službe (uni-čevanje nalezljivih bolezni itd.), od česar bo imelo veli-ke koristi celotno kmetijstvo. DELEŽ DAVKA V DOHODKIH POSAMEZNIH KATEGORIJ * Te podatke je treba raza-meti kot proračun, ki daje sa-mo približno orientacijo. ni-kakor pa ne kot končne in nporabne. Slika kaže, kolikSen del svo-jega dohodjta daje vsaka kate-gorija kmečkega prebivalstva za davek. Vul'mo, da najniž.ia ka-tegorija, z dohodki do S0.000 di-narjev plača za davek komaj 8,6% od svojega dohodka, kar znaSa v absolutn. številkl sim-bolično vsoto povprerno 1.000 dinarjev. Toda progresi daiaie za davek sko- kole slilio: Takse na hibridne vinograde Uvedba posebnih taks na hi- vinograde obeh vrst pravil-bridne vinograde ima namen, neje obreinenili. da po eni strani izboljša v Pri tem je treba npoštevati, perspektivi strukturo našega da so vina od hibridne trle vinogradništva, po drugi stra- zdravju škodljiva. Zato ima ni pa da prarilno obdavči do- uvedba teh taks namen hi-hodke Tinogradnikov. bridno trto izkoreniniti in jo V hibridnih vinogradih so zamen.jati z žlahtno trto. namreč stroški proizvodnje Sredstva, ki jih bodo dobili znatno nižji kakor pri vino- z vplačilom teh taks — raču-gradih z žlahtno trto. Po dru- najo na okrog milijardo dinar-gi strani pa tržišče ne dela jev — bodo šla v sklade za razlike med hibridnim vinom pospeševanje kmetijstva okra-in vinom od žlahtnih trt, tem- jev in občin. Torej bodo tisti več se obe plačujeta po vse- okraji in občine, ki bodo upo-bini alkohola. Zato je potreb- rabljali in redno pobirali te no avesti dopolnilni davek na takse, imele zadosti sredstev hibridne vinograde. da bi tako za pospeševan je žlahtne trte. Takse na mletje Lani srao poveCali cene kru- meslih, kar se je negativno lia in žita z namenom, da bi odražalo na cene in preskrb-dosegli bolj racionalno po- ljenost tržišča. Računajo, da trošnjo kruha in z zmanjša- bi z rednim pobiranjem takšr njem potrošnje žita postopno na mletje, lahko potegnili iz izboljšali strukturo prehrane. vasi okrog tri in pol milijarde Ta ukrep se nanaša samo na dinar.jev. mestno prebivalstvo, ki ku-puje kruh. Ni pa obsegel po-trošnje kruha na vasi, ki je zelo velika. Zato naj bi v do- Kategorlja davčnUi zavpaancev do 80 tisoi 80 do 300 Hsoi nad 300 tiso« Stevllo davčnih zav. (v tlsočih) 2.149 677 37,5 Dobodek p« kalastrn (v tnllijonib) 63.048 93.681 14.230 Znesek davka (v mllUoniii) 6.685 17.470 4.961 DELE2 DAVKA NA DOHODEK V PRORACO-NIB LJUDSKIH ODBOROV Delež davka na dobodek v proračtinih Ijodskih odborov je nizek in je znašal lanl komaj 20,7%. Če k temn dodamo Se lokalno občinsko do-klado, davek na dediščine in občinski davek na promet, kar vse sknpaj znaša okrog 2,8% proračunskih dohodkov, tedaj vidimo, da znaSa udeležba dohodka od prebivalstva v proračun-nib Ijudskih odborov komaj 23,5%. Vse ostalo pade v breme drugih, nekmetijskih dejavnosti. OSTVARITEV PRORACUNSKIH DOHODKOV LJUDSKIH ODBOROV Prorainnskl dohodki Ijudskih odborov se niso, kakor nam kaže slika, enakomerno ostvarjalL Med tem ko so plan dohodka iz gospodarstva, na katerega odpade več kakor tri četrtine pro-rafuna Ijudskib odborov, presegli za 45%, pa so plan prorafnnskih dohodkov Ijudskib odbo-tov od prebivalstva ostvarili s komaj 84%. (Crni stebrl kažejo ostvaritev dohodkov.) Občinske doklade so obvezne ločeni meri delovala v tej Davčne obveznosti kmetov, ka- hodke za ofoiinske pirora'lif ,zn?fa 13 do « t>Winske sklade za pospeševa- Do te uvedbe je prišlo hkrati f7 % katastrskega dohoJka sesto- nje kmeajstva na vasi. Ta ob-lika 8 podraŽitvijo kruha in moke je « davka oa kata«rski dohodek obdavcenia se uvaja v leru 1956 po mestih. Ta taksa se plača "n ^0"1'^' Uavek bo treba .p>lace- prvii kct obvezna. Miiiimailno Fznesku od 2 (za p.šenično, ko- vati, P» stapnji, katere razpon st ooratno). Obvezne obo.nske g^ b^j,, p:a^a,;i kmetje-proizva- vskladitvi denarnih skladovna doklade se bodo plačevale po jalci tobaka, hmelja in riža. Ver- vasi z blagornimi skladi. De- stopnji najmanj 3% ,m to za vse j6tn0 bo ro M'iko davka mogoče narni skladi so na vasi kategcnje davcnih zavezancev. raciiiriti tudli na ncika.tore druge v povojnih letih namreč Obvezna obSinska dokilada se kiiiture, kot n. pr. južno sadie Ln precej hitrcje rastli kakor po uva^ja zato, da bj zagotavili do- zgodaja zelemjava. Najvišje in najnižje davčne stopnje Davčna stopnja °/« Pripomba: K tem davčnim stopnjam pride še 3»/o doklade za vse kategorije, tako da znaša razpon od 13 (10 in 3) do 47 (44 in 3) •/•.