PROLETAREC STEV.—NO. 840. Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze CHICAGO, ILL., 18. OKTOBRA (October 18th), 1923. LETO—VOL. XVIII. Upravništvo (Office) 3639 WEST 26th ST., CHICAGO, ILL.—Telephone Rockwell 2364. "Ekstremiziranje" ekstremov v ameriškem delavskem gibanju. V začetku meseca septembra se je vršila v [Decaturju konvencija Illinoiske delavske federacije; navzočih je bilo 700 delegatov, 200 več taker navadno prejšnja leta. i Prva dva tedna v oktobru se je vršila v Port-landu konvencija Ameriške delavske federacije. Reprezentacija na slednji je bila manjša kakor prošlo leto, ker je A. D. F. nazadovala za kakih miljon članov od svojega zadnjega zbora. : Oba ta zbora sta si podobna v tem, da sta zavrgla z ogromno večino resolucije za priznanje Rusije; za amalgamacijo unij; za samostojno politično akcijo, to je, za ustanovitev delavske stranke pod okriljem Ameriške delavske federacije. Zmaga ekstrema na desnici je bila popolna. Illinoiska delavska federacija se je na prejšnjih dveh zborih izrekla za priznanje sovjetske Rusije. Na zadnjem je resolucijo za priznanje sedanjega ruskega režima zavrgla s 350 proti 80 glasovom. Pred par leti se je izrekla za ustanovitev delavske stranke in podpirala farmarsko-itelavsko stranko. Na zadnjem zboru je resolucijo za ustanovitev take stranke zavrgla s 456 proti 65 glasovom. Illinoiska delavska federacija je bila do zadnjega zbora naklonjena gibanju za amalgamacijo unij po industrijah. Zadnji zbor je toza-jevno resolucijo zavrgel s 313 proti 30 glasovom. * Na konvenciji v Decaturju je bil navzoč tudi Foster. Zagovarjal je vse tu omenjene resolucije in ker jih je zagovarjal on, so bile poražene. Konservativci in progresivni centrum, zapopa-den v Fitzpatrickovi in Nockelsovi struji, sta nastopala skupno proti mali Foisterjevi skupini. Toda konvencija je porazila tudi tiste resolucije vpogledu priznanja Rusije in samostojne delavske politične akcije, ki jih je predlagala progresivna struja, in to radi tega, ker jih zagovarjajo "rušilci delavskega gibanja kot je Foster in dru-ji komunisti". Tako so argumentirali konservativni unij ski voditelji in delegat je. Reprezentl-raliso večino, kar potrjuje rezultat glasovanja, pa nam bilo to ljubo ali neljubo. In gotovo nam ni ljubo. Na portlandski konvenciji so bili Gompers, (Wool in drugi konservativni voditelji absolutni gospodarji situacije. Porazili so vse resolucije, za katere se navdušujejo — odkritosrčno ali ne-odkritosrčno — takozvani komunisti. Na konvenciji v Portlandu je sedel delegat W. F. Dunne iz Butte, Montana, ki je sedaj eden komunističnih voditeljev. Svoječasno je bil poli-tičar v demokratski stranki. Gompers ga je pustil na konvenciji teden dni. Potem so predložili zboru proti Dunnu obtežilen materij al in ga izključili.. Za izključitev je bilo oddanih 27,838 glasov, proti je glasovalo samo osem delegatov, ki so reprezentirali 130 glasov. Portlandska konvencija je obsodila zvezo delavskih časnikov, znana kot Federated Press, češ, da je to navadna komunistična agencija za razbijanje unijskega gibanja. Izrekla se je proti priznanju ruskega režima, proti ustanovitvi delavske politične stranke pod okriljem A. D. F., proti amalgamaciji unij, za še večjo omejitev naseljevanja, za neizprosen boj proti komunistom, katere je konvencija obdolžila, da so navadni kapitalistični agentje ali pa blazni fanatiki, katerih edini namen je razbiti A. D. F. in strmoglaviti ameriško vlado in ameriške institucije. Kje so vzroki tako veliki zmagi konservativnega krila? Resolucijo za priznanje sovjetske Rusije niso zagovarjali komunisti, ker jih ni bilo na konvenciji A. D. F., ampak ljudje, kot so Johnson, predsednik unije mašinistov, Healy, predsednik unije kurjačev, Maks S. Hayes iz Clevelanda, E. S. Mott, zastopnik unije železniških telegrafistov in Christian Madsen, zastopnik unije pleskarjev. Vsi ti so nasprotniki komunističnih taktik. Enakt zastopniki so zagovarjali resolucijo za ustanovitev splošne delavske stranke. Ampak Gompers in Wool ter drugi vodilni pristaši Gompersove mašine so argumentirali, da so to reči, za katere propagirajo komunisti, radi tega so za večino delegacije nesprejemljive. Za resolucijo v prilog ustanovitve delavske stranke potom A. D. F. je bilo oddanih 1,895 glasov, proti pa 25,066; 1,618 glasov se je vzdržalo glasovanja. William H. Johnson, predsednik mednarodne unije mašinistov, je dejal v svojem govoru, da ga komunisti nič manj ne napadajo kakor Gompersa; ko je hotel iti v Rusijo, mu je sovjetska vlada zabranila vstop na rusko ozemlje. "Kljub temu toplo priporočam tej konvenciji," je dejal Johnson, "da se izreče za priznanje sovjetske Rusije." Nadaljeval je: "Niso nas pustili v Rusijo, vendar pa smo čuli toliko poročil iz Rusije, ki so me prepričala, da je vredna naših simpatij in naše pomoči pri njenih prizadevanjih zi rekonstrukcijo . . . Rusi skušajo po svojih metodah odločevati o svoji usodi in vodijo razvoj države po svoje. Foster, Ruthenberg in njima enaki so napravili delavskemu gibanju mnogo škode. Ampak oni niso Rusi . . . Priznali smo carski režim, ki je bil tisočkrat slabši kakor sovjetski. Naši diplomatični zastopniki v Rusiji so jedli in pili pri isti mizi kakor carjevi diplomatje. V Italiji smo priznali diktaturo enega človeka. Zakaj bi se branili priznati ruski režim, ako smo priznali toliko drugih, o katerih st ne more reči, da so bili boljši?" Gompers je v odgovoru vprašal, kaj bi se dogodilo v Rusiji človeku, ki bi blatil sovjetske državnike in politike tako kakor blatijo ameriški komunisti predstavnike Ameriške delavske federacije? Izvajal je, da v Rusiji ni demokracije, da vlada v nji absolutna volja vodilnih oseb in da mase .nimajo druge naloge kakor ubogati in delati. Opozicionalno delovanje v njihovih organizacijah, kakor ga vrše tukaj komunisti, je v Rusiji zadušeno z brutalno silo. Konvencija mu je ploskala in zavrgla resolucijo. Čikaška "Tribuna" je prinesla obširno poročilo o izključitvi W. F. Dunna. Priobčila je njegov govor, ki ga je zaključil z besedami: "Good-by, gospod predsednik in delegatje! Na svidenje na barikadah!" Ta govor so ponatisnili radikalni listi in ga radikalno komentirali. In to je, kar je glavno glasilo ameriškega kapitalizma hotelo. "The Worker", glasilo komunistov, je ignoriral ta Dunnov vzklik, ker je bil nesmiseln, izrečen dramatično, toda je brez pomena. Ima pa pomen kot orožje konservativnih elementov v boju proti gibanju zavednega delavstva. Komunistov je v Ameriki malo. Toda kolikor jih je, so "militanti". S svojimi nastopi delajo veliko 'šuma, veliko nepotrebnega, delavskemu gibanju škodljivega šuma. S svojimi nesmiselnimi grožnjami vlivajo konservativcem olje na ogenj. S svojimi napadi na vse kar ni z njimi igrajo v roke reakciji in nazadnjaštvu. S konvencijo 3. julija v Chicagi so akciji za združenje ameriškega delavstva nepolitičnem polju silno škodovali. S svojimi okupacijskimi taktikami so izgubili še tisto malo zaupanja, kar so ga imeli v nekaterih unijah in v delavskem gibanju sploh. Zgodovina zadnjih dveh let v ameriškem delavskem gibanju dokazuje, da se ekstrema na desni in levi dotikata, da so rezultati obeh enaki, da sta oba destruktivna, da oba ovirata napredek, četudi delujeta vsaki v nasprotni smeri. Delavsko gibanje po svetu je v stadiju pre-čiščevanja. Kar je destruktivnega, odpada, kar je skrajno oportunističnega, se bo samo ubilo. Ustvarjajoče konstruktivne sile bodo ostale. Jedro konstruktivnih sil v ameriškem delavskem gibanju predstavlja socialistična stranka. Lahko je rohneti Gompersu in njegovim pristašem proti Rusiji, proti radikalnemu delavskemu gibanju in proti napredku. Čisto lahko je ekstremistom psovati vse kar ne soglaša z njimi, ni pa lahko graditi organizacijo in učiti mase, "Na svidenje na barikadah!" se glasi zelo reve j lucionarno, -ampak pridobiti par sto tisoč ameriških delavcev v organizacijo in jih socialistično izobraziti je sto tisočkrat bolj radikalno. Neka-teri iščejo naslade v radikalizmu fraze. Naš radi. kalizem je zapopaden v konstruktivnem delu, in ta je edini, ki vodi k zmagi proletarijata. Dvigajmo našo zgradbo -socialistično stranko! Eugene V. Debs. Mnogo se je govorilo in se še govori in piše o "rdečih" in "žoltih" v socialistični stranki. Meni je izmed obojih precej poznanih in kolikor sem jaz v stanju razločevati, so si vsi skoro enaki. Faktična razlika med njimi, ako bi bila ogenj, bi bila komaj tolikšna, da bi si človek ob njemu prižgal cigareto. Mi vsi smo socialisti. Mi vsi smo za eno in isto stvar. Ali bomo vedno razdeljeni na sovražne si frakcije in zmerom trošili velik del našega časa in energije za napadanje drug drugega, kazali drug drugemu zijala in se nazivalii "rdečkarji" in "žoltimi"? Ali naj ne bo med nami nikdar konca preziranju in zasmehovanju; drug drugega? Velika količina najboljše energije se spreminja v slabo kri radi brezpomembnih stvari v diskuziji, ki nima s faktičnimi razmerami delaf stva ničesar opraviti. O orožjih in taktiki delavstva v vsakdanjih bojih na industrialnem polju se bo odločevalo od časa do časa kakor bo zahteval razvoj sam. Socialistična stranka je politična stranka in kot take ni njena naloga določevati in ukazovati delavstvu, kakšnega orožja naj se poslužuje in kakšno taktiko naj rabi v svojem boju na ekonomskem polju. V brezplodni diskuziji o sindikalizmu, direktni akciji, sabotaži itd., se je potrošilo toliko energije, da bi se z njo članstvo socialistične stranke lahko podvojilo in moč njenega časopisja počvetorila. Dajmo sedaj rajše strniti naše energije za grajenje stranke, da jo napravimo močno in sposobno za delo, ki ga ima pred seboj. Ako mislimo zrušiti moč kapitalizma, moramo razvijati in utrjevati našo lastno moč, in to moramo doseči le potom razredno zavednega edinstva in harmonične kooperacije naših sil. Tudi socialistična stranka ima nedvomno svoje slabosti, ki pa jih ne bomo odpravili, ako bomo trosili večino svojega časa pred pragi drug drugega in brskali, kje bi našli še kaj smeti. To nas odteguje od izvrševanja dolžnosti v stranki in mesto da bi se situacija izboljšavala, se še poslabšuje. Mi smo korakali s socialistično stranko pro-šlih dvaindvajset let in neglede kaj se ji predba-civa in očita, je danes najvitalnejša sila v razrednem boju v Zedinjenih državah. Kar danes rabimo pred vsem drugim, je dobo zedinjene in energične akcije za grajenje strankine strukture. Vse preveč naših lokalnih postojank je nedelavnih radi pomanjkanja pomoči, ki bi jo lojalni člani morali dati. Večina naših listov se nahaja v enakih razmerah radi istega vzroka. Mi vsi smo potrebni za sestavljanje stranke, in toliko časa, dokler bomo edini v fundamen-talnih načelih in glede končnega cilja, lahko brez nevarnosti dopustimo drug drugemu toliko tolerantnosti, da se bo diskuzija o raznih mišljenjih vodila brez škode za napredek stranke. Ne smemo pozabiti, da je socialistična stranka politična stranka, in v nji je dovolj prostora za vse, ki priznajo njena načela in se ravnajo ojalno po njih, toda v nji ni prostora za tiste, Li se odprto rogajo politični akciji, in za tiste, ki jo navidezno zagovarjajo ,da tako zakrinkajo svoje izdajstvo in razdiralno delo v notranjosti stranke. Socialistična stranka, ako hoče izvesti svojo misijo, mora biti vedno revolucionarna stranka delavskega razreda, strogo nekompromisna v kolikor se tiče njenih principov, resnična boritelji-ca za delavske interese v vsaki fazi boja, čista in otvorjena v vseh svojih metodah, in ohraniti mora svojo strukturo in karakter neomadeževan pred svetom. Varovati se mora političnega opor-lunizma kakor industrialnega anarhizma in voditi svojo ladjo naravnost dalje, ako hoče dospe-| ti varno v §voj pristan. Zavzemimo se" vsi, da hočemo imeti sedaj dobo, v kateri bomo navdušeno, zedinjeni, z vso mogočo energijo gradili strankino organizacijo in njeno časopisje v vseh krajih Združenih držav! Stranka to potrebuje in istotako potrebujemo mi in tako bo ta akcija v veliko korist stranke in nas. Poživljeno delo bo pomenilo za naše gibanje pomlajenje naših moči in naših inspiracij. Edino kadar hočemo delati zedinjeno v pravem duhu socializma, vršimo kar je dobrega v nas in s tem premagamo, kar je v nas slabega. Sodrugi, gradimo! Gradimo sebe in drug drugega v dviganju stavbe naše stranke. SEM I NT J A. Cenzuriranje znanosti. — Kaj je in kaj ni moralno? — Mehika in Vatikan. — Preveč živil. — M'Kinley razkriva. — Ako bi znali misliti. — Korupcija v civilizaciji. E. M. Newman potuje vsako leto po afriških džunglih, ali po Egiptu, ali po tropičnih krajih južne Amerike, kjer študira življenje domačinov, pokrajine, divje rodove, živalstvo itd., in v zimskem času pa predava o vsem tem v Chicagi. Letos je Newman potoval po divjinah Brazilije. Dobil je tudi nekaj filmov, ki prikazujejo divje indijanske rodove v Braziliji. Slike so bile vzete že pred več leti, ko je Theodore Boosevelt prodiral s svojo ekspedicijo v od civilizacije nedotaknjene brazilske kraje. Te slike je potem izročil brazilski vladi, katera jih je sedaj posodila Newmanu, da bi jih rabil pri predavanjih. * * A -r Predno more biti v ameriških mestih prikazana kaka kino-slika, mora biti predložena v odobrenje cenzorjem, ki jih imenuje policijska oblast. Ko je Newman predložil svoje filme cenzuri v Chicagi, so vsevedni policaji izrekli, da so nekatere slike na filmu nemoralne in jih prepovedali. Greh filmov je v tem, da so na njih indl-janke, ki so od pasa navzgor nage. Taka je ta-mošnja noša in nihče v seliščih se ne zgraža radi ženske nagote. * * * Izrek cenzorjev je označil Newman z besedo "škandal". "Sramota je", je dejal, "da odločajo kaj je 'dostojno' in kaj ni ljudje, ki nimajo nikake izobrazbe in prav nič znanja o vedi." Večina cenzorjev, ki so gledali slike, je priznala, da imajo ti filmi mnogo vzgojevalne in tudi zgodovinske vrednosti, toda napol nage div-j akin je bi spravljale mlade moške in ženske, ki bi prišle na predavanja, v neprijetno zadrego. Badi tega je treba dotični del filmov izrezati. Morala je s tem rešena. * * * Iste filme rabijo v Braziliji na predavanjih pred dijaki in dijakinjami v višjih šolah in na vseučiliščih. Nihče se ni zgražal raditega. Mi v Ameriki pa smo moralni. Bes, da proizvajajo v okolici Los Angelesa vse polno filmov, na katerih vidite na pol nage ženske, ampak one niso divjakinje, kakor Indij anke v brazilskih pra-gozdih . . . * * * Monsignor Ernesto Fillipi je bil pred več meseci izgnan iz Mehike, ker je ščuval mehiško katoliško ljudstvo proti Obregonu, češ, da je sovražnik katoliške cerkve, vernikom pa dejal, naj opravljajo svoje cerkvene ceremonije neglede na mehiške zakone. Vatikan je radi tega dogodka pretrgal diplomatične stike z mehiško vlado. Mehiški klerikalci, bolj podložni Rimu kakor mehiški vladi, so napravili Obregonu že precej sitnosti. Da se odnošaji umirijo, je Obregoi« indircktrio povprašal v Vatikanu, pod kakšnimi pogoji bi bil papež pripravljen poslati svojega diplomatičnega zastopnika, ki ima naslov apostolski delegat, v mehiško glavno mesto. Odgovor iz pisarne svetega očeta se je glasil, da še niso pozabili Obregonovega čina, zato naj mehiška vlada še nekaj časa vzdržuje svoje stike * Vatikanom potom urada apostolskega delegaru Monsignorja Biondija v Washingtonu. * * * Sedanja mehiška vlada je na glasu kot liberalna vlada. Mehiški parlament je sprejel precej zakonov, s katerimi se je omejila moč cerkve. Nekaj velikih cerkvenih posestev je bilo razdeljenih med peone. Razne verske ceremonije niso več dovoljene na prostem. Ampak Vatikan, dasi brez svoje di*žave, ima več moči v mednarodnem svetu in v raznih katoliških državah, kakor marsikatera posamezna država. Klerikalno gibanje je politična sila v službi papeževe diplomacije. Izgon monsignarjo Fillipa iz Mehike je smatral Vatikan za sovražen čin. Posledica: Papeževa diplomacija je s pomočjo mednarodnega kleri-kalizmu pričela voditi Mehiki sovražno politiko. To je vzrok, da se hoče mehiška vlada pobotati. * » * Petdeset, sto, dve sto let nazaj ni ravno dolgo. Sveta stolica ima danes nekaj moči. Pred desetletji in pred par stoletji jo je imela veliko več. Bili so časi, ko je veljala papeževa beseda več kakor ukaz najmogočnejšega vladarja. Kralji in cesarji so se valjali pred tronom svetega Petra, kakor so se valjali podložniki pred prestoli svo jih vladarjev. Tistih časov ni več. Sence papeževe moči pa so še tukaj. V nekaj desetletjih bodo tudi one izginile. * * * Farmarji pridelujejo preveč živil. To je vzrok njihovi nezadovoljnosti. Tako je dejal Mr. Wallace, tajnik agrikulturnega oddelka v Cool-idgevem kabinetu. Z drugimi besedami: "Vi, farmarji ste nezadovoljni, ker je cena vašim pridelkom prenizka. Pridelujte manj, pa boste prodali živila po višjih cenah, po takih, kakršne boste narekovali. Prosperiteta se zopet naseli v vaše vrste." * * * Mr. Wallace je s tem izrekel največjo obsodbo nad kapitalističnim sistemom, dasi se tega ne zaveda. Na miljone pridnih ljudi po svetu strada, četudi poljedelci pridelajo "preveč živil". Pridelajo naj jih manj, da bodo ljudstva še bolj stradala. Ampak cene bodo višje in farmarji bodo imeli večje dobičke. Tukaj je nekaj napač- nega, in napačna je kapitalistična ekonomska uredba. * * * Čikaški sodnik M. L. M'Kinley je priobčil v "Daily News" serijo člankov, v katerih opisuje korumpiranost ameriškega političnega življenja. Med drugim piše, da se od sodnika pričakuje preganjati samo tiste graftarje, ki pripadajo njemu nasprotni stranki. Pristaše svoje stranke, neglede kako so zapleteni v korupcijo, mora protektirati. Ako je sodnik republikanec, je njegova naloga preganjati demokrate, toda le v slučajih, ako ne spravlja s tem članov svoje stranke v nevarnost. * * * Meseca novembra bodo v Chicagi volitve sodnikov. "Daily News" ima do 400,000 naročnikov in čita jo do 700,000 ljudi vsak dan, ako ne več. Toliko ljudi bi torej lahko izvedelo, kaj je naloga sodnikov, ki so izvoljeni na listah kapitalističnih strank. Ampak volilci ne bodo "izvedeli", ker ne znajo misliti. Ako bi znali, bi imeli v Chicagi prihodnjo jesen socialistične sodnike. • * * * Kadar se vrše v Zedinjenih državah velike volilne kampanje, potrošijo kapitalistične stranke sto tisoče in miljone dolarjev. Clifford Fox poroča ameriškemu časopisju iz Pekinga, da je Tsao Kun, novi predsednik kitajske "republike", potrošil v kampanji za svojo izvolitev okoli deset miljonov dolarjev. Nekateri ameriški metro-politanski dnevniki se zgražajo. Čemu? New-i berry je kupil sedež v senatu za miljon dolarjevj Marsikak kongresnik in governer je potrošil v kampanji za izvolitev več, kakor bi mogel zaslužiti v uradu vse svoje življenje in še nekaj de. setletij po vrhu. Na Kitajskem voli predsednika parlament. Vsak poslanec, ki je obljubil glasovati za Tsao Kuna, je prejel par tisočakov, kar pomeni tam že premoženje. Drugo je bilo porabljeno za podkupovanje časopisja, visokih uradnikov in armadnih častnikov. Ako je korupcija na debelo znak civilizacije, je Kitajska visoko civilizirana dežela. ALI VAM JE S TO ŠTEVILKO NAROČNINA POTEKLA? ekoča številka "Proletarca" je Q M A e je številka poleg vašega nas- I lova manjša kakor je tu ozna- ''l cena, je to znamenje, da vam je naročnina potekla. Pazite torej na številko v oklepaju poleg vašega naslova na prvi strani platnic. Obnovite naročnino takoj, ko vam poteče. Ne čakajte opomina! S tem prihranite upravništvu delo in stroške. Če mogoče, pošljite poleg svoje še kako novo naročnino. Širite "PROLETARCA"! - Evolucija svetov. PIŠE AMICUS. V zadnjih sto letih, ko je znanost dobila lako mogočen zamah, se je naša zemlja postarala za več miljonov let. S porodom geologije (zemljeslovja) se je odpravilo tisto omejeno razlaganje časa, da je zemlja samo 6000 let stara. Mnogo ljudi še danes veruje v te razlage, ker so jih čuli na prižnici in ker je po naukih katoliške crkve sploh greh misliti nasprotno. V tem oziru so si vse vere več ali manj enake. Skozi zadnjih par let opažamo posebno v Ameriki razne apostole, med njimi W. J. Bryana, ki pobijajo odkritja vede o postanku sveta in življenja na njemu. Tem prerokom je vsa resnica v bibliji. Po trditvah cerkvenjakov je bila zemlja takoj v začetku udobna za človeško in živalsko bivališče. Znanstveniki so nam prinesli nepo-bitne dokaze, da se je zemlja spreminjala in prenavljala skozi zelo dolgo dobo, ki se deli v različne periode, predno je postala to kar je danes. Zemlja kakor jo danes poznamo je postala taka potom procesa evolucije. In še vedno se spreminja. Vsak razvoj ali pretvarjanje iz enoličnega v raznoličnost je evolucija. To pretvarjanje iz navadnega v komplicirano se vrši neopažno povsod dan na dan. Prepričajmo se, če se je naš svetin kar na njem živi res tako razvil, kot trdijo zagovorniki evolucije. Večina znanstvenikov se danes strinja z meglično teorijo o postanku svetov, planetov in solne. Ta teorija uči, da svetovi nastajajo na sledeči način: Posamezne meglice, katere so raztresene po vsem vsemirju, se tupatam zgoščujejo ali pa razširjajo ob enem in istem času. One, katere so v procesu zgoščevanja, se vrte v spiralni obliki. To vrtenje povzroči, da se zgoste redki plini. Iz tega nastane eno izmed brezštevilnih solne v vsemirju. Vrtenje na svoji lastni osi okoli drugih solne in premikanje v vsemirju se nadaljuje. Po preteku več miljonov let se to solnce v toliko ohladi in zgosti, da se začne str-jevati ognjena tvarina. To strjevanje traja mi-ljone in milj one let. Polagoma, ko se ta nov svet strjuje, nastajajo oceani in gore. Kakor-hitro postane ta novi svet dovolj gorak in vlažen, se začne življenje na njem. Ta proces se imenuje meglična teorija o postanku svetov v glavnih obrisih. Istotako ima življenje svoj razvoj. Življenje se je začelo samo od sebe iz nižjih sil — fizičnih ali kemičnih — naravnim potom. Potrebni pogoji za to izredno spremembo so se dogodili samo enkrat v zgodovini naše zemlje. Radi tega so sedaj ne samo neproizvajalni, temveč tudi nedoumni. Taki procesi se ne povrnejo. V slučaju, da kaka vrsta živstva izumrje, kakor jih je že veliko, tedaj se ista vrsta nikdar več ne povrne na ta svet, kajti iti bi morala ne samo skozi ravnoiste stopnje razvoja, kot bomo kasneje razvideli, ampak tudi nazaj v čas, ko je bilo'ugodno, da so se razvile živali te vrste. Evolucija gre samo naprej. Protoplazmi, iz katerih je celica sestavljena, so prvotni stvori, kateri pokazujejo znake življenja. To je prvo bistveno telo živalske ali rastlinske celice. Vsaka celica ima v sredini jedro. Danes ni nobenega dvoma več, da so se naj- -nižja, rastlinska in živalska bitja začela v vodi. Sedaj, ko vemo kaj tvori življenje na najnižji stopnji, moramo slediti tej, prostemu očesu nevidni celici, skozi njen razvoj do človeka. Protoplazm, živ, mikroskopični, navidezno neorganiziran stvor v celicf se polagoma razvija v vedno več celic, katere tvorijo okrogel kupček. Iz teh kupčkov celic nastanejo plasti, iz plasti udje in iz udov delovanje novega organizma. V gotovi dobi zgodovine zemlje so vse živali bile brezhrbtenične. Kasneje so se pojavile ribe, dvoživke, reptile, ptiči, sesavci in končno človek. Zanimivo pri tem je, da se ostanki teh živali v zemeljskih plasteh vrste od človeka v vedno nižje forme živalstva, kakor globlje kopljeno. To je eden izmed dokazov, da se je življenje razvilo iz neznatnega protoplazma. Istočasno nam ti ostanki kažejo sorodnost razlikovanja organičnih bitij. To razlikovanje je primeroma počasno in nepretrgano, kjer so zemeljske plasti nepretrgane. Kjer pa so te plasti pretrgane in široke, tam opazimo takoj veliko raznoličnost. To je čisto umevno. Nove okol-ščine in različno življenje povzroči, da se začnejo živali drugače razvijati, kot n. pr. morski pes, raca in kit. Ostanki enega kontinenta so podobni rodu in vrsti onih živali, katere živijo na njem. Razlikujejo se pa z ravnoistimi rodovi in vrstami na drugih kontinentih. V gotovi dobi so bili dani pogoji, da so se kali vseh organizmov življenja razdvojevali. Ko se je to prvotno razdvojevanje ustavilo vsled sprememb, se je začelo drugo, temu je sledilo tretje itd. Na ta način se je začelo razlikovati prvotno sorodstvo organizmov. Danes nimajo ribe in reptile skoro nič podobnega razun hrbte-niške sestave. Ampak temu ni bilo vedno tako. Bil je čas, ko so si bile ti dve vrsti tako podobne, da bi jih človek sedaj ne vedel kam uvrstiti. Prvi ptiči so bili tako podobni plazilcem na pogled in po sestavi, da bi jih ne vedeli kam uvrstiti, ako bi nam bilo možno jih videti. Vspo-redno z vsakim razdvojevanjem in razlikovanjem so bile okoliščine ugodne za njih razvoj. Vse se je razmnoževalo v številu, velikostsi in mnogovrstnosti, kakor tudi v stopnji sestave. Tako so se vrste pojavljale, množile in prevladovale ter končno izginile. Iz tega razdvojeva-nja in razlikovanja se je razvil naposled človek. Predno je človek postal to kar je, je moral iti skozi vse stopnje razvoja v živalstvu. Evolucija je kot drevo. Začne se s semenom, katero požene deblo. Deblo se loči v dve ali tri veje in vCje v manjše vejice in tako naprej. Jasno nam mora biti, da vsako živo bitje proizvaja sebi enako. To je: splošna sestava in ne posameznih znakov. Iz proučavanja človeškega razvoja od dneva, ko se zaplodi do rojstva, nam življenjeslovci povedo, da ima otrok v gotovih razvojnih sjadijih škrge kot riba. Nadalje, da je podoben ribi, dvoživki, reptilam, ptiču, sesavcem, opici in nazadnje človeku. Živali, naobratno, kažejo vse stopnje predidočih organizmov, iz katerih so se v teku časa razvile. Kaj naj pomeni skrčenje in konečno odpadanje zunanjih sapnikov in nadomeščanje s pljučmi pri glavačih, katere mu omogočajo, da zapusti vodo ter začne živeti na suhem. Ko je kit še v zaplodu, ima že zobe, ko pa doraste nima niti enega. Gotove vrste kač imajo noge skrite pod kožo. Precej gladkokožnih dvoživk ima škrge pod kožo. Morski pes, kateri je nekdaj živel na suhem, ima prste na nogah,, na katerih še vedno rastejo nohti. In človeku je ostalo sedaj nepotrebno slepo črevo, ki da povoda mnogim operacijam. Med številnimi žuželkami se je pronašlo, da se skoro vse sestavljene po enem vzorcu. Njih telo je sestavljeno iz sedemnajstih odrezkov kot na primer zmajna muha, metulj, bolha itd. V vrsti sesavcev kot človek, kit, žirafa itd. imajo po sedem vratnih vretencev. Ako je vsako bitje ustvarjeno po posebnem načrtu, kot to trdijo nekateri, čemu vsa ta sorodnost? Navzočnost nepotrebnih delov, podobni delom, kateri so potrebni drugim sorodnim živalim, nam dokazujejo, da vsake vrste organizem ni nič drugega kot produkt nakupičenih iz-prememb. Še več, celo vsak ud, kateri je potreben za organizem ostane, kateri ni, pa polagoma izginja. Iz tega je razvidno, da se posebno stvarstvo nikakor ni moglo dogoditi. To je le eno izmed številnih primitivnih razlaganj o začetku sveta in človeka. Navadno so primitivne ideje neresnične. Torej jih je treba preiskovati. "Sveta" knjiga nam tolmači, da je svet ploščat. Danes tudi več ne verjamemo, da je vrag v umo-bolnem človeku, kakortudi ne, da so epidemije poslane kot kazen božja. Ko bi res bila kakšna nadnaravna moč. čemu se ni ustvarilo vsako bitje nosebej? Čemu proces naravnega začetka? Čemu ponavljati vse stopnje razvoja v za-plodnem stanju? Zakaj nimajo ljudje perotl ter ptiči zobe, ko bi vendar bilo boljše v več slučajih, ako bi jih imeli. Zakaj je preteklo več miljonov let, predno je človek prišel na svet' Ali je bilo zato, ker drugače bi se ne bil mogel razvijati, ali ker zemlja še ni bila za njegov prihod pripravljena? No, če se je ustvarilo posamezne organizme z gotovim namenom, zakaj so ! bila bitja na tem svetu miljone let brez govorniške zmožnosti ter čustev? Ako je vsaka žival posebno ustvarjena, zakaj se vrši ta večni boj v naravi, v katerem močnejši uničuje slabejše-ga? Kdo jih je ustvaril? in v kak namen? Če smo vstarjeni po posebnem načrtu, zakaj ne umremo brez trpljenja? Čemu žive parasiti? To so vprašanja, na katera naj bi oni, kateri trdijo, da je bil svet, živalstvo in človek vsak posebej ustvarjen, odgovorili. Evolucija nam vse to lepo razjasnuje. Uči nas, da se vsaka stvar razvija iz navadnega v komplicirano. Zato mora človek iti skozi vse stopnje razvoja. Ker je človek višek razvoja, ni mogel na noben način nastati takoj, ko seje začelo življenje. Pojavil se je šele potem, ko so se razvile vse nižje vrste. Možgani so se razvijali ravnotako od najnižje vrste do sedanje stopnje. Ni moglo biti drugače. Zato je človek moral iti skozi dobo divjaštva in barbarizma, predno se je civiliziral. Naravni zakon je, da se ohrani kar je čvrstega, drugo pogine. Vprašanje nastane, kdaj je človek dobil dušo? Ali jo dobi pred ali po porodu? Ako ima človek dušo, potem moramo reči, da jo imajo tudi živali. In ne samo živali, temveč tudi rast-, linstvo, ker nikdo ne more reči, tukaj se začne živalstvo in tam se neha rastlinstvo. Mar ni v tem stanju plod ravnoisti kot vsaka prvotna celica? Amjiak, če ima rastlinstvo dušo, tedaj jo mora imeti tudi neorganična tvarina, kot n. pr. kamen, voda, zrak itd., ker ne more nihče povedati, kje se začne in konča ne-j organična tvarina in rastlinstvo. In čej imajo vsa telesa dušo, tedaj moj-a tudi vsemirje imeti dušo, kajti ne more se ločiti neorganično snov od vsemirja. In vsemirje je Bog. Torej je človek tudi Bog, in to Je pravilno. Človek je stvarnik in od njega je] odvisno, kako si uredi družbo, da bo srečno živel na tej zemlji. ^ v?® Koliko članov sem pridobil zadnji mesec za socialistični klub J. S. Z.? ^ SODRUGI V PENNSYLVANIJI! Agitirajte za razširjenje vašega glasila "PROLETARCA". In agitirajte tudi za vaie angleško socialistično glasilo "THE WORKER", ki ga izdaja socialistična stranka v Pennsylva-niji. Naslovite: The Worker, P. O. Box 685, Reading, Pa. Naročnina: za celo leto $1.50; za osem mesecev $1. Agitirajte med vašimi ameriškimi tovariši delavci, da se naroče na ta list. LEONID ANDREJEV: POVEST 0 SEDMIH OBEŠENIH Prevel JOSIP VIDMAR. (Nadaljevanje.) — Sedaj kmalu. Mirno ga je gledal in važno govoril: — Sedaj bo kmalu. Mislim, da tako, čez kakih osem dni. Janson je prebledel. Pogled njegovih stek-I lenih oči je bil tako moten, kakor da je popolnoma zaspal. In vprašal je: — Ti se šališ? — Prej ni mogel dočakati, sedaj se pa šalim. Pri nas so šale prepovedane. Vi se radi šalite, nam pa so šale zabranjene, — je dejal paznik dostojanstveno in odšel. Že proti večeru istega dne je Janson shujšal. Njegova koža, ki se mu je za nekaj časa napela in zagladila, se je naenkrat nabrala v množico majhnih gubic, sem in tja se je celo povesila. Oči so postale popolnoma zaspane in vsako gibanje je postalo tako počasno in velo, kakor da je vsaka kretnja z glavo, vsak pregib palcev, korak z nogo, tako ogromno in težavno delo, da ga je treba prej dolgo premišljati. Ponoči se je vlegel na posteljo, toda zaspanih oči nizatisnil in ostale so odprte vso noč. — Aha! — je dejal zadovoljno paznik, ko gaje zagledal drugo jutro. — Tukaj ni žganja-rija, prijateljček! S čustvom prijetnega zadoščenja, kot ga ima učenjak, čigar poizkus se je ponovno obne-sel, je premeril obsojenca pazljivo in natančno od nog do glave; sedaj pojde vse, kakor je treba. Satan je osramočen, svetost ječe in kazni — rešena; in prijazno, celo iskreno sočutno ga je vprašal starec: — Ali te bo kdo obiskal ali ne? — Zakaj obiskal? — No, da se posloviš. Mati, na primer, ali brat. —Mene ni treba obesiti, — je tiho rekel Janson in postrani pogledal paznika. — Nočem, t Paznik ga je pogledal in molče mahnil z roko. Proti večeru se je Janson nekoliko pomiril. Dan je bil tako navaden, tako navadno je svetilo oblačno zimsko nebo, tako navadno so zveneli po hodniku koraki in nekak služben pogovor, tako navadno in naravno je dišal boršč*) i z kislega zelja, da je zopet nehal verjeti v kazen. Toda na noč mu je postalo strašno. Prej je ob' čutil Janson noč enostavno kot temo, kot poseben temen čas, ko je treba spati, sedaj pa je občutil njeno tajno in grozno bistvo. Človek ne veruje v smrt, če le vidi in sliši okrog sebe — *) Ruska juha iz kislega zelja. navadne stvari: korake, glasove, svetlobo, boršč, sedaj pa je bilo vse nenavadno, in ta tišina in ta mrak, sta bila sama kakor smrt. In čim dalje se je vlekla noč, tem strašnej-še je postajalo. Z naivnostjo divjaka ali otroka, ki smatra vse za izvršljivo, je hotel Janson krikniti solncu: sveti! In prosil je, rotil, da bi sijalo solnce, toda noč je neomajano vlekla nad zemljo svoje črne ure in ni je bilo sile, ki bi mogla ustaviti njen tek. In spoznanje, da je to popolnoma nemogoče, spoznanje, ki so ga prvič doživeli njegovi slabotni možgani, ga je prepojilo z grozo: dasi še ni mogel občutiti jasno, vendar je že spoznal neobhodno bližino smrti — in z nemečo nogo je stopil na prvo stopnico krvni-škega odra. Dan ga je pomiril, noč pa ga je zopet prepojila s strahom in tako je bilo do one noči, v kateri je spoznal in občutil, da je smrt neizogibna in da nastopi čez tri dni, na razsvitu, ko bo vstajalo solnce. Nikdar ni mislil o tem, kaj je smrt, in oblike zanj smrt ni imela, — toda sedaj je jasno občutil, videl, počustvoval, da je vstopila v celico in da ga išče s tipajočimi rokami. In da bi ji uišel, je pričel begati po celici. Celica pa je bila tako majhna, da se mu je zdelo, da koti niso ostri, marveč topi — in vsi ga sujejo na sredo — in ni ga mesta, kamor bi se skril — in vrata so zaprta — in svetlo je. Par-krat se je molče zadel s hrbtom v steno, enkrat je butnil ob vrata — gluho in votlo. Spodtaknil se je nad nečem in padel na obraz in tu je občutil, da ga smrt grabi. Ležal je na trebuhu, kot da se je prilepil k tlom, tiščal je obraz v temni umazani asfalt in je zarjovel od strahu. Ležal je in tulil na ves glas, dokler niso prišli. In ko so ga že pobrali s tal, ga položili na posteljo in mu vlili hladne vode na glavo, se Janson še vedno ni upal odpreti krepko zatisnjenih oči. Odpre eno oko, ugleda svetli, prazni kot ali nogo nekoga in začne rjoveti znova. Toda hladna voda je začela vplivati. Pomagalo je tudi to, da ga je paznik, oni stari, parkrat zdravilno udaril po glavi. In ta občutek življenja je v resnici pregnal smrt in Janson je odprl oči. Kolikor je še ostalo noči, je Janson spal, ker so mu onemeli možgani. Ležal je na hrbtu z odprtimi očmi in je glasno in doneče smrčal; med polzatisnjenimi trepalnicami pa je zijalo topo, belo-mrtvo oko brez zenice. Potem pa je vse na svetu, dan, noč, koraki, glasovi in boršč iz kislega zelja — vse je postalo zanj ena sama grozota, ki ga je navdajala z izrednim, divjim strmenjem. Njegova slaba misel ni mogla zediniti teh dveh predstav, ki sta si bili tako pošastno nasprotni: navadnega, svetlega dneva, duha in okusa zelja — in tega, da ga čez en, čez dva dni, čaka neizogibna smrt. Mislil ni ničesar, niti ur ni štel, obstal je enostavno v nemi grozi pred tem protislovjem, ki mu je raztrgalo možgane na dvoje; in postal je bled, ne prebel ne rdeč, —- in na zunaj miren. Samo jedel ni ničesar in popolnoma je prenehal spati: ali je vso noč plašno čepel na stolu, ali pa se je tiho, s plašnim in zaspanim pogledom sprehajal po celici. Usta je imel ves čas napol odprta, kakor da se neprestano nečemu silno čudi. In preden je vzel v roke kako naj-riavadnejšo stvar, jo je dolgo in topo ogledoval in jo nezaupno prijel. In ko je postal tak, mu ni nihče več posvetil pozornosti, ne pazniki ne vojak, ki ga je opazoval skozi okence. To je bilo navadno stanje pri vseh obsojencih. Po mnenju paznika, ki tega stanja ni nikdar doživel, je bil občutek tak, kot pri živini, ko jo omamijo z udarcem po glavi. — Sedaj je omamljen in prav do smrti ne bo občutil ničesar več, — je dejal paznik, ko ga je ogledal z izkušenimi očmi. — Ivan, slišiš? A, Ivan? — Mene ni treba obesiti, — se je zamolklo odzval Janson in spodnja čeljust se mu je zopet pobesila. — Ti bi ne ubijal, pa bi te ne obesili, — je noučljivo dejal nadpaznik, mlad, toda jako resen človek, s svetinjami na prsih. — Ubil si, da bi se pa pustil obesiti, tisto pa ne, a? — Misliš, da se človeka lahko ubije kar tako, brez vsega? Neumen, neumen je, ampak zvit je pa vendarle. — Nočem — je rekel Janson. — Hočeš ali ne, to je tvoja stvar, dragec, — je ravnodušno dejal nadpaznik. — Raje bi napravil testament, namesto da govoriš neumnosti — saj nekaj vendar ima. — Ničesar nima. Samo srajco in spodnje hlače. Pa še kožuhovinasto kapo — gizdalin! Tako je minil čas do četrtka. V četrtek, ob dvanajstih ponoči, pa je prišlo k Jansonu v celico mnogo ljudi in neki gospod z epoletami je rekel: — No, odpravite se! Treba je na pot! Janson je v počasnih in velih kretnjah oblekel vse, kar je imel, in zavezal umazano-rdeči šal. Gospod z epoletami je opazoval Jansona, kako se napravi j a, in kadil cigareto. Potem je dejal nekomu: — Kakšen topel dan je danes. Popolnoma pomlad. Janson je čisto dremal, tako so se mu spri-jemale trepalnice. Obračal se je tako okorno in počasno, da je paznik zakričal: — No, no, hitreje. Zaspal je! Janson seje naenkrat ustavil. — Nočem — je dejal velo. Prijeli so ga pod pazduho z vsake strani in ga odvedli. Pokorno ie vzdignil rame in začel hoditi. Zunaj ga je takoj objel pomladni vlažni zrak in pod noskom je postalo vlažno; čeprav je bila še noč, vendar se je še, hitreje tajalo in nekod so zvonko padale na kamen goste, veseJ kaplje. Ko so lezli orožniki, sklonjeni in s sabljami ropotaje, v črni voz brez luči, je Janson čakal, se leno brisal s prstom ppd nosom in popravljal slabo zavezani šal. 4. Mi iz Orlovske gubernije. Isto vojaško okrožno sodišče, ki je obsodilo Jansona, je obsodilo na smrt na vešala Ta-larja Mihajla Golubca iz Orlovske gubernije, Jeleckega glavarstva, znanega pod imenom: Miška Ciganček. Zadnji njegov zločin, ki je bil točno dognan, je bil roparski umor — ubil je tri ljudi; razen tega se je gubila vsa njegova temna preteklost v zagonetno globino. Bilo ji mnogo nejasnih domnevanj, da se je udeleževal cele vrste drugih ropov in umorov. V njegovi preteklosti si nehote občutil kri in temno, pij jano razuzdanost. S popolno odkritosrčnosti« se je sam imenoval čisto iskreno razbojnika in s« je zasmehljivo spominjal onih, ki so se moder] no imenovali: "eksproprijatorji". O poslednjenJ zločinu, kjer mu ni nič pomagalo, če bi tudi la-jil, je drage volje pripovedoval podrobno: pri vprašanjih o preteklem pa je samo pokazal zobe in zažvižgal: — Lovi veter po polju, lovi ga! Če so ga pa le silno nadlegovali z vpraša-1 nji, je postal ciganček resen in dostojanstven. — Mi, orlovski, smo vsi zvite glave — ja govoril polagoma in premišljeno. Orel in Kro-movi (pravilna množinska oblika je Kromi) -to so prvi tatovi Livni, Karačov, to je cvet tatov. Jelecki lopov je pa oče vseh tatov. Saj ni, daJ bi še govoril o tem. Ciganček so mu rekli zaradi njegove zunanjosti in zaradi tatinskih posebnosti. Imel jt čudovito črne lase, bil je suh in na ostrih taiar-1 skih ličnicah je imel zagorele rumene lise; nefl kako konjsko je vrtel oči in večno se mu je mu-1 dilo, sam Bog ve kam. Njegov pogled je bili kratek, toda neprijetno uporen in poln radoved-B nosti. Vsaka stvar, ki je naglo pogledal nanjo.« je nekako izgubila svojo ceno, kot da se je enfl del spojil z njegovim pogledom — in stvar je I postala popolnoma druga. Če je pogledal ci-B gareto, si jo je vzel ravno tako težko in z nepri-B jetnim občutkom, kakor da jo je imel že kdo v« ustih. Nekak večen nemir je tičal v njem ingaa zvijal kakor vrvico, potem pa zopet razsipal vsi. 1 rokem roju vijočih se isker. Z vodo se je na-1 lival — kar po cela vedra je pil, kakor konj, ■ Pri obravnavi je na vsako vprašanje hitro I skočil na noge.in je odgovarjal kratko, odločno® in celo nekako z veseljem: — Tako je! Včasih je poudarjal: — Ta-a-ko je. In ko so obravnavali čisto druge stvari, jfl skočil popolnoma nepričakovano pokonci inpofl prosil predsednika: (Dalje prihodnjič. ) GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA. DOPISI. Izvlecimo se iz mlačnosti! % LA SALLE, ILL. — Bili so časi, ko je slovela naselbina La Salle kot ena izmed najaktivnejših v socialističnem gibanju med slovenskim delavstvom v Ameriki. Iz dopisov in raznih poročil v naših listih je bilo razvidno, da je hotela lasallska naselbina korakati po poti napredka. Dosegla je mnoge uspehe, ki so še sedaj vidni. Vojna s svojimi posledicami, progoni in notranji spori v delavskem gibanju pa so pustili svoje pogubne sledove tudi v tem mestu. Socialistične organizacije so ali razpadle ali postale neaktivne. Tudi socialistični klub št. 4, JSZ., je postal neaktiven, toda vedno se je dobila skupina sodrugov, ki ga je reorganizirala in skušala spraviti na pota aktivnega dela. V tent tako važnem času je le premnogo krajev, v katerih ni aktivnih organizacij. Klub št. 4 sicer obstoji in deluje, toda potrebuje več življenja. Sodrugi v danili razmerah store kolikor mislijo da morejo, vendar pa bo treba delati več in z večjo energijo. Mrtvilo mora izginiti. Sodnig W. R. Snow, tajnik socialistične stranke v' Bllinoisu in član eksekutive ameriške soc. stranke, je pred nedavnim s pomočjo nekaterih sodrugov sklical vL;i Saltu shod. Radi pomankanja aktivnih sodrugov in radi vsesplošne mlačnosti med delavstvom je bila udeležba zelo majhna. Ko sem se neki večer vračal z iela. vidim plakat, na katerem je bil naznanjen omenjeni shod, ki se je vršil isti večer. Zakaj ni bilo o njemu ničesar naznanjenega v Proletarca ali Prosveto, mi ni znano. Se) sem na shod v nadi, da bo dvorana polna. Toda ker shod tudi v splošnem ni bil dovolj oglata, in radi mlačnosti med delavstvom, kakor že re-feito, je bila udeležba slaba. Neki sodrug, Irec po narodnosti, mi je pripovedoval, da je obešal po mestu letake, na katerih je hil o-glašan !a shod, toda so mu jih skoro sproti potrgali. Visel i so le toliko časa, ciokler je bil on poleg; ko je tdšel, so jih zlobneži potrgali. , Pripovedoval mi je, da je nekatere osebno vabil na shod. Večinoma so mu odgovarjali, da sedaj ni čas ta shode ali volilne kampanje, ampak čas za preobrat .,. Vlado je treba pomesti, kapitaliste je treba vrc-fi, delavstvo naj pravzame industrijo v svoje roke, u-stanovi novo vlado in proglasi diktaturo. Pojasnjeni jim je, da tudi on ni za sedanji sistem, da ne uiara obstoječe vlade, da mu marsikaj ni po volji. Ampak Hp je kriv, če n,i drugače kot je? Mar ne delavci? Pritoževal se je, da so konfuzne misli o preobratih napravile velik del tistega delavstva, ki bi v drugem slučaja morda bil aktiven in v organizaciji, brezbrižnim. Ker nič ne mislijo, govorančijo o preobratu in se umikajo vsakemu stvarnemu delu. Tako vidimo, da je nesmiselna propaganda detinskega radikalizma v mnogih mestih napravila resnično radikalno delavsko gibanje brezmočnim ali pa ga sploh uničila. Kapitalistične stranke so lahko vesele tega dejstva, t Zapeljani delavci še vedno smešijo delavsko poli-Kno organizacijo, ker ne vedo, da tisti ki so jih pred par leti zavajali na to smešenje, sedaj sami ustanavljajo reformistične stranke z liberalnimi volilnimi gesli. Kar so še pred dvema leti zametavali, proglašajo danes za svoje najboljše orožje. Od kje pa naj pride preobrat? Kdo naj ga izvrši? Ali se dogodi čez noč? Zakaj ne bi enkrat to mlačno delavstvo skušalo odgovoriti, ali vsaj razmišljalo o takih vprašanjih? Ako primerjamo današnje delavstvo z onim pred leti, vidimo, da so tisoči že spregledali in da n,e slede tako na povelja kapitalističnim politikom kakor nekdaj. Toda vsi ti tisoči bi morali spoznati, da je za uspeh potrebna delavska politična organizacija, resnična razredna zavednost in, socialistična izobrazba. Delavsko gibanje je stvar delavcev — mene in tebe. Ako bova stala izven njega in, samo kritizirala, in ako bi delali vsi drugi delavci enako, bi bili vsi kritiki, večinoma otročji kritiki, toda nikogar ne bi bilo, ki bi bil v organizaciji in delal zanjo. Ničesar ni lažjega kakor obsojati in kritizirati tiste ki organizirajo in delajo. Zabavljanje ničesar ne stane in tudi prispevati ni treba nič zanj. Mi priznavamo, da je kritika potrebna. Ampak vse nekaj drugega je, če si ti član stranke in delaš zanjo ter kritiziraš le to, kar se ti po tvojem mnenju zdi kvarno za stranko, kakor pa če si izven delavskega gibauja in vsevprek kritiziraš pri tem pa se delaš kot da si posebno velik naprednjak ali radikalec. V resnici nisi nič ker nisi nikjer in ničesar ne storiš v prid delavskega gibanja. Socialistična stranka se polagoma dviga. Mnogo, kar ni spadalo vanjo, je odstranjenega, in tako je rešena elementov, ki so ji več škodovali kakor koristih. Sanjači, utopisti in navadni oportunisti so v kritičnih momentih vedno nevaren element, kar se je posebno pokazalo tekom zadnjih par let. Socialistična stranka se gradi z zavednih, razumnih delavcev, ki ne pričakujejo, da pride nekega jutra izza vogla "preobrat", ki bo pomel z vsem kar je, in prinesel človeštvu raj. Razumni delavci vedo, da si morajo boljše družbo zgraditi. Toda tako delavstvo kakor je v Ameriki danes, je ne bi moglo. Zato ga je treba učiti in ga pridobiti za socializem in v socialistično stranko. Učiti delavstvo in ga organizirati — to je danes najvažnejše revolucionarno delo. — k. Iz Canonsburga, Pa. CANONSBURG, PA. — Socialistični klub št. 118, JSZ., priredi v soboto 20. oktobra ob 7. zvečer veselico v dvorani društva Postojnska Jama, SNPJ. Igrala bo izvrstna godba; za postrežbo bo dobro preskrbljeno. Rojake in rojakinje od tu in okolice vabimo, da pridejo na to priredbo. Včasi se je dobro malo razvedriti v prijateljskem krogu. V soboto pa imamo edino priložnost prirejati plesne zabave: Eventuelni prebitek je namenjen za socialistično propagando našega kluba. Na simpatičarje socialističnega gibanja v naši naselbini apeliramo, naj se pridružijo tukajšnjemu socialističnemu klubu in pomagajo po svojih močeh širiti socialistično misel in jačati našo organizirano armado. — Odbor. Jugoslovanskemu delavstvu na severni strani Chicage. Udruženje št. 20, J. S. Z., priredi v nedeljo 21. oktobra shod in zabavo v lastnih prostorih na 2250 Cly-bourn Ave. Govoril bo sodrug August Claessens iz New Yorka, ki je na glasu kot eden najboljših socialističnih oratorjev. Pričetek ob 7. zvečer. Udruženje št. 20 bo skrbelo, da tudi zabavnih točk r.e bo manjkalo. Sodrugi in somišljeniki, pohitite v nedeljo 21. oktobra zvečer v krog naših srbskih so-drugov. Članstvu kluba št. 1. CHICAGO, ILL. — V petek 19. oktobra se vrši redna seja kluba št. 1, katere se blagovolite gotovo udeležiti. Na dnevnem redu bo razprava o kampanji za volitve sodnikov, poročilo o naši zadnji priredbi in več drugih važnih točk, ki so vam znane. Radi važnosti seje je potrebno, da ste prisotni. — Tajnik. Konferenca socialističnih klubov JSZ. v Pa. V nedeljo 28. oktobra se bo vršila v Canonsburgu, Pa., konferenca zastopnikov socialističnih klubov JSZ. in zastopnikov društev Izobraževalne akcije JSZ. Klubi, kakor društva Izobraževalne akcije JSZ. v zapadni Pen,ni. na skrbe, da bodo gotovo zastopani na tej konferenci. Zadnja konferenca se je vršila 2. septembra na Bridgeville, predzadnja pa na Lawrence. Namen teh zborovanj je delati priprave za energično kampanjo prihodnje leto. Veliko našega delavstva je izven socialistične stranke, dasi z njo simpatizirajo. Socialistična stranka pa rabi, akojioče vojevati uspešne boje, močne, aktivne organizacije po vseh krajih. Naša naloga je razširiti "Proletarca" in po mogočnosti tudi angleška glasila naše stranke. Organizirati moramo klube v naselbinah kjer jih še ni. Tiste ki obstoje, je treba pojačati. Delati bo treba na predpripravah za organiziranje večje agitacijske ture v prihodnjem letu, na kateri naj bi nastopali slovenski in drugi socialistični govorniki. Vse te naloge bomo v stanju izvršiti, ako bodo tukajšnji klubi JSZ. in. društva, v katerih prevladujejo zavedni delavci, sodelovali med seboj. Da dosežemo to kooperacijo in jo utrdimo, je namen naših konferenc. Ali ste že v akciji? Socialistična stranka je po vseh Združenih državah organizirala kampanjo za pridobivanje novih članov, katero vodi sodrug E. V. Debs. Na tisoče pisem se razpošlje vsaki teden iz gl. urada stranke; po raznih mestih se vrše shodi, ki so večinoma dobro obiskani. Debsova govorniška tura po za-padu je končana. V prihodnjih tednih bo nastopal ua shodih po vzhodnih krajih. Kampanja za pmnožitev članstva naše stranke se tiče klubov JSZ. ravno tako kakor vseh drugih socialističnih organizacij. Vsak klub bi se moral zavzeti v agitaciji za pomnožitev svojih vrst. Vsak klub bi moral skrbeti, da se ustanove novi klubi v sosednih naselbinah, ako še ne obstoje. Sodrugi, ako še niste, stopite v akcijo! Bodite aktivni člani svoje stranke 1 Robert H. Howe umrl. i Dne 9. oktobra je umrl v Chicagi po kratki bold ni sodrug Robert H. Howe, eden izmed pionirjev ame riškega socialističnega gibanja in aktiven v socialisti}' ni stranki do zadnjega. Rojen, je bil 1. 1856. Ko je bila ustanovcljena ameriška socialistic! stranka, sta Howe in Debs nastopala mnogokrat skuj no pri organizacijskem delu. Malo je sodrugov v Ct cagi, ki bi žrtvovali toliko časa za stranko kakor gaj pokojni Robert H. Howe. Pri zadnjih municipalnih volitvah v Chicagi je bi Howe socialistični kandidat za mestnega blagajniki Na kandidatni listi socialistične stranke v Chicagi ji bil mnogokrat, in v kampanjah je neumorno delovi Kadar je čikaški socialistični organizaciji primanjfo valo sredstev, da ni mogla imeti v uradu stalnega tat nika, je Howe prevzel tajniško delo. Howe je bil veščak v zemljiški in finančni strt ki. Njegova knjiga "The Evolution, of Banking" je žel mnogo priznanja. Zadnjih trinajst let je upravljal p spodarske zadeve William Bros Lloyda. Sodrug Howe zapušča soprogo Nancy Howe, i otroka in brata. Pogreb se je vršil v četrtek 11. oktobra ob obilni udeležbi prijateljev in sodrugov. Tudi stari E. V. Diia je bil navzoč, ki se je v prisrčnih besedah spominja svojega dolgoletnega tovariša. Socialistična stranka je s Howom mnogo izgubili! V lokalnih zadevah čikaške socialistične organizacij« je bil Howe mnogokrat vodnik in svetovalec sodrugotl Delu se ni nikdar odrekal; od tajništva socialist, orgj-1 nizacije okraja Cook je odstopil pred kratkim, ker jefl imel s tem uradom, katerega je opravljal ob veierM preveč dela ki ga radi rahlega zdravja ni mogei o I govati. Sodrug Howe ni nikdar obupaval nad socialistih! nem gibanjem. Pridružili se mu je v početku in »1 ostal zvest do konca svojih dni. S svojim delom siji! zgradil v ameriškem delavskem gibanju trajen, sporni! G. M. Dallas o delavskem gibanju v Angliji. V nedeljo 14. oktobra je govoril na shodu čikai socialistične organizacije sodrug George M. Dallas temi "Delavsko gibanje v Veliki Britaniji." Udelei je bila prilična, vendar pa bi človek želel, da bi b mnogo večja. Vsak ameriški delavec bi se moral poučiti o i tivnostih angleškega proletariata. Sodrug Dallas v dve uri trajajočem govoru mojstersko opisal bo ki jih vojuje angleški proletariat, in uspehe, ki jih dosegel. Dejal je, da ni prišel ameriškem delavcem (i jati nasvetov; njegov namen je le raztolmačiti meta: ki se jih poslužuje delavstvo v Angliji v boju za svo interese. Na koncu govora mu je bilo stavljenih nekaj rpr šanj v pogledu zadnjih velikih stavk v Angliji, gl« irskega vprašanja, kaj je stališče angleške delavsl stranke napram komunistični stranki v Angliji, in ki ga reprezentira Lloyd George na svojem potovanji p Ameriki. Homatije tekom zadnjih velikih stavk je gov« nik obširnejše tolmačil. Glede irskega vprašanj« j odgovoril, da je sedaj stvar irskega ljudstva, kako i uredi svoje zadeve. Če pa bi posegala vmes angle! vlada s svojo armado, ji bo delavska stranka i rt svojo močjo nasprotovala. O Lloyd Georgu je dejal, da reprezentira samega sebe in da ga smatra angleško delavstvo za diskreditiranega politika. Na vprašanje o stališču delavske stranke napram komunistom je odgovoril, da komunisti na vse prete-|e napadajo delavsko stranko, njene voditelje pa psu-jejo z izdajalci, podkupljenci, reakcionarji itd. Kadar p se vrši kongres delavske stranke, pošlje komuni-ilična stranka vselej prošnjo za pristop. Ker pa an-(leško delavstvo noče, da bi se komunisti okužili v družbi izdajalcev, jim prošnjo za pristop vselej odbije. \ Člani kluba št. 1 so bili na shodu zelo slabo zastopani. Več pa je bilo na shodu srbskih sodrugov. Predsedoval je sodrug J. M. Collins. Na sporedu p bilo tudi nekaj koncertnih točk. Izmed socialistični] kandidatov za sodnike sta govorila na shodu so-imga Swan M. Johnson in Oto Branstetter. Kolekta je aašala nad $37. Pred shodom in po shodu so sodrugi Pf0(lajali socialistično literaturo in agitirali za širje-ije lista "Chicago Socialist". Socialistični kandidatje za sodnike v Chicagi. Volitve se vrše 6. novembra. Socialistična stranka okraja Cook je postavila po-palno listo kandidatov za sodnike; volitve se vrše 6. membra. Imena kandidatov so: f Superior Court larcus H. Taft, 5100 S. Kedzie Ave. Mam Foster, 9832 Charles St. Jason A. Imes, 5814 Cornelia Ave. William Stelk, 6142 S. Morgan St. !ok M. Collins, 83® N. St. Louis Ave. face L. Anderson, 5466 Ingleside Ave. lion J. Ell, 127 N. Dearborn. St. Mary O'Reilly, 1821 Humboldt Blvd. Herman Dickstein, 2637 Potomac Ave. las. V. Johnson, 11353 Stephenson Ave. in C. Flora, 1622 W. 66th St. liar A. Anderson, 3241 Potomac Ave. h Branstetter, 1752 W. Park Ave. Bernard Berlyn, 6044 Prairie Ave. John T. Whitlock, 10921 Hoyne Ave. ike Ladevic'h, 2253 Lewis St. (avid Norstedt, 2567 Milwaukee Ave. iaphael B. Green, 3346 W. Roosevelt Road. Barry E. Aldrich, 309 Ashland Boulevard. Bernard Kortas, 4226 N. Central Park Ave. touel Block, 6137 Dorchester ave. (To Fill Vacancy). Circuit Cout Swan M. Johnson (To fill the vacancy of Donald L. Morili). taielUretz (To fill the vacancy of Thos. Winder). Klubom J. S. Z. j Ako člani kakega kluba JSZ. ne prejemajo vsi takinega glasila "The Socialist World", napišite nji-kove naslove in jih pošljite na urad JSZ. Tajniki vseh klubov pa naj pošljejo enkrat pred lovim letom imena in naslove vseh članov, da nam bo Iko mogoče čim popolnejše urediti listo naročnikov talkinega glasila. Do mesečnika "The Socialist lorld" je namreč upravičen vsak član, naše stranke, iko redno plačuje svojo članarino. — Tajništvo JSZ. Cerkev sv. Štefana obdolžena "gemblanja". Chicago Law and Order League je poslala županu Deverju, policijskemu načelniku, komisarju javnih del in načelniku požarne hrambe odprto pismo, v katerem razgaljuje nov priljubljen trik, s katerim se vleče ljudstvu denar iz žepa. Ustanovile so se razne firme, ki postavljajo svoje šotore na ulicah in trotoarjih, kjer se dobi ob večerih za dajm razne predmete, n. pr. purana, raco, elekrično svetilko itd. Te vrste "cirkusi" ne prodajajo stvari, ampak se mora zanje igrati. 10c položiš na številko, katero si izbereš, drugi napravijo isto, kolo se zavrti, in ako si položil denar na pravo številko, zadeneš, ako ne, si pa ob denar. Igra jih mnogo, "zadenejo" pa le nekateri. Omenjena liga v svojem odprtem pismu našteva razne katoliške fare, med njimi tudi slovensko faro sv. Štefana, ki so najele take "cirkuse" in delile z njimi dobiček. Liga opisuje, kako je šel eden zastopnikov v imenu slovenske fare sv. Štefana na "pogajanja" k župniku metodistične cerkve, ki se nahaja na nasprotnem vogalu slovenske cerkve. Obljubil mu je del dobička, ako ne bo protestiral, ker se bo napolnilo-ulico pred obema cerkvama s šotori in "štanti". Metodistični župnik pa je ponudbo zavrnil in, strogo obsodil tak način za grabljenje denarja. V angleščini se besedilo, tikajoče se slovenske fare, glasi: "... Under date of Sept. 21, 1923 we received information regarding a carnival at W. 22nd and S. Lincoln Streets. This carnival was held in Lincoln Street and according to reliable information, between 22nd St. and 22nd Place the carnival filled the street with tents, etc., so that an auto could not have been driven, thru the street, except upon the sidewalks. This carnival was held, as we are informed, under the auspices of a Catholic church in that neighborhood and the usual gambling which has been common in these carnivals was in operation.. On Saturday, Sept. 22, I went to this neighborhood and found that the carnival had been over about a week. Opposite the Catholic church, which was on the N. E. corner of 22nd Place, and Lincoln Street is the Lincoln St. Methodist church, and the Pastor, Rev. Wm. J. Schuerman, informed me that the head man running this carnival gave him a veiled offer of a percentage of the profits if he would not protest against the carnival. Pastor Schuerman declined their proposition and gave the man a very strong denunciation of his allowing gambling at the carnival." Socialistični kandidatje v San Franciscu. Socialistična stranka v San Frančišku je postavila za občinske volitve sledeče kandidate: Heyman. Slikerman za župana. Za supervisorje: Thomas F. Feeley, Isabela C, King, Max Seiler Volitve se vrše 6. novembra. DETROITSKIM SODRUGOM- Seje slov. socialističnega kluba št. 114 JSZ., se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v Hrvatskem Domu, 1329—31 Kirby Ave., ob 9. uri dopoldne.— Na dnevnem redu so vedno važne stvari, ki se morajo rešiti. Udeležujte se teh sej polnoštevilno in pripeljite seboj svoje prijatelje. — Učvrščujmo našo postojanko s tem, da ji pridobivamo novih članov. — Organizator. "Odgovor Proletarčevim papigam". To je naslov "članku" v "D. S." z dne 10. oktobra. Razkritje o zakulisnem nakupu "S." primerjata duhovita urednika "kruljenju razjarnjenega ščetinarja pri Proletarcu, ki se boji za svoje korito." Potem preideta polagoma na pojasnjevanje o nakupu "S." od prejšnjega lastnika, ki se med drugim glasi: "Kot znano Delavsko Slovenijo je kupila Jug. sekcija Delavske stranke od prejšnjega lastnika za $3,000. Še predno je stranka vprašala prejšnjega lastnika za pogoje sta prišla dva zasebna kupca in hotela list kupiti. Zahvaliti se je edino le takratnemu in sedanjemu uredniku, da je list prišel iz privatnih rok v roke Delavske stranke. Proletarec je pograbil trditev bivšega urednika Radnika, Cvetkova in kakor opica pričel trobiti, da je list bil preplačan to je, da bi se ga moglo kupiti za veliko manjšo vsoto. To je bilo mogoče le po konjski logiki Proletarčevih pisačev. Prejšnji lastnik je imel tri kupce in sicer dva zasebna in. Jug. sekcijo Delavske stranke. In če je stranka dala $3,000 za list ona je to napravila zaradi tega, da z ene strani zmanjša število reakcionarnih časopisev in na drugi strani, da pripomore slovenskemu delavstvu, da zve za resnico in spozna svoj položaj. Lastnik ni bil tako neumen, da bi list dal za manjšo svoto, ko so mu isto ponujali privatni kupci .... "To je naš jasen odgovor .... in ponavljamo . . . da bomo še nadalje iznašali smeti iz smetišča, ki se mu pravi druga internacionala" Pometaška služba, je ravno tako potrebna kakor vsak drugi potreben poklic. Zato vzemimo metlico, pa malo prebrskajmo ta odgovor. Našli bomo nekaj, kar bo mogoče marsikoga zanimalo. Značilno je n. pr. priznanje, da so za Slovenijo v resnici plačali $3,000 zato, ker sta mu dva privatna kupca ponujala isto vsoto. To se pravi, list ni bil niti od daleč toliko vreden, ampak DVA DRUGA sta ponujala zanj toliko, pa smo še mi dali toliko. Prečitajte še enkrat zelo pazno tale stavek: "Zahvaliti se je edino le takratnemu in sedanjemu uredniku, da je list prišel iz privatnih rok v roke Delavske stranke . . ." Ker imamo, kakor trdita urednika Slovenije, "konjsko logiko," bomo z logiko, kakoršno nam je dobri bog dal, brskali še malo. Na primer, vi priznavate da je bila Sloveflija reakcionaren list. Evo, kako ste to priznali, zato ker znate biti "logični": "In če je stranka dala $3,000 za list ona je to napravila zaraditega, da z ene strani zmanjša število REAKCIONARNIH časopisov . . ." Torej je imel Cvetkov vendar prav, ko je dejal, da je bila Slovenija buržvazen list. Vi ste šli še malo dalj, pa priznali, da je bila reakcionaren list.. Ako pogledate nekaj vrstic nazaj, boste našli priznanje, da je urejeval ta reakcionaren list sedanji urednik "D. S." In če je bil list reakcionarno urejevan, je bil tudi urednik reakcionaren. Ali se vama ne zdi, da m zelo nerodno zagovarjata tisto kupčijo. Brskajmo dalje. V prej citiranem odgovoru priznavata, da lastnik ni bil tako neumen, da bi lit dal za manjšo vsoto, ko so mu isto ponujali privatni kupci." To je seveda busineško pravilo. Toda človek je radoveden. Lahko se n. pr. dog di, da lastnik izve za kupca, ki je pripravljen blago resnici kupiti. Ne bi ga pa rad dal poceni, in Is je mogoče, da si poišče kupca, ki mu ponuja tolikoi toliko. Ker pa ima tebe rajši, ti bo dal blago za isl ceno. Ko bi te n,e imel rad in ti ne želel vse dobra,! ga prodal prav gotovo prvemu kupcu. Vi veste, dal to zelo star način kupčevanja, da ne rečemo in Agent vam ponuja hišo, katero bi čisto lahko prodi (tako trdi sam) nekomu drugemu, ampak jo želi m dati edino vam. Agent ponuja delnice. Silno rad9 jih pokupile banke, ampak bankirjem jih ne proda ker hoče vam dati priložnost! Mi ne rečemo, da je Mr. Veranič kupčeval po lol pravilu in da je Mr. F. Novak igral vlogo agenta. ■ pa se odvrne sum, bi bilo dobro tole kupčijo vsel malo bolj pojasniti. List ne dela dobička. To priznajo. Kak interes« imeli privatni kupci dati $3,000 za časopis, ki se h izplačuje? Čemu naj jim bo? Tudi to naj se pojaifl Pustite za nekaj časa smetišče druge internacioull pri miru, pa po vaši lastni logiki, nerodna kakor jJ opišite to afero, ki bi morda nikdar ne prišla v jI nos t, da ni slučajno Teodor Cvetkov zapustil url ništvo "Radnika" in razkrinkal zakulismo kupčijo.1 Povrnimo se še malo k stvari. Sedanji in prejšnji urednik je, kakor že rtčal priznal, da je bila Slovenija reakcionaren list. Mil vemo, ker bi drugače ne agitirala za republikaofl kandidate in ne priobčevala plačanih člankov pil socializmu, niti ne bi bila glasilo katoliških orgal zacij, ki jo še sedaj podpirajo. Sedaj si pa predstavite tole sliko: Prejšnji lastnik proda tudi tiskarno, ki jo je ml da kupil "prejšnji in. sedanji" urednik preje reakafl narnega, sedaj radikalnega lista, in odide v stari kri Sedanji radikalni urednik prejšnjega reakcionarni lista je pisal (ali pa je pisal "odbor") prejšnjemu 1* niku sedanjega radikalnega lista, naj dobi v stani kraju kakega urednika za bivši reakcionaren list. Bhl lastnik sedanjega radikalnega lista je vprašal v doni vini več oseb, če bi hotele sprejeti službo pri bivioH reakcionarnem listu, katerega je po posredovanji "prejšnjega in sedanjega urednika" prodal "za iH vsoto, kakor so mu jo ponujali privatni kupci." j Na kratko. Veranič, prejšnji gospodar Slovenije, je moldfl val okoli "komunističnih" šribarjev v starem krqfl naj se gredo v Ameriko tepsti s "Proletarcem". PlaH po dogovoru. To je seveda zelo "revolucionarno"«® prejšnjega lastnika reakcionarnega lista. Gospodje, ki menjajo prepričanje kakor pihabfl čijski veter, naj bodo previdnejši v polemikah, j^J glejte, kako bijete samega sebe! Kako nerodno, namenoma ste priznali nekaj kar niste nikdar n^M priznati. Ampak poglavja ni še konec! Delavsko gibanje v Jugoslaviji. | V dnevih 21.—23. septembra t. 1. se je vršil v Bel-padu kongres Socialistične stranke Jugoslavije, kate-cga se je udeležilo 97 delegatov, zastopajoči 74 orga-iiacij. Centralno glasilo "Radničke Novine" (Bel-rad) preneha izhajati radi gmotnih težkoč, oziroma iidruži z listom "Slobodn.a Riječ" (Zagreb), ki bo Kidoče centralno glasilo stranke. Iz Slovenije je bila na kongresu zastopana pokra-inska organizacija, ki se je reorganizirala dne 12. av-Dsta t 1. v Celju. Takozvana Bern.otova skupina, kane glasilo je "Naprej" in "Vorwaerts", je tudi posla-Bidva delegata, ki pa nista bila priznana. Kongres pa ■ zaključil, da ima Bernotova skupina prosto pot pri-Htmžiti se skupni stranki kadar hoče. I Socialistična pokrajinska organizacija za Sloveni- ■ je pričela izdajati svoje glasilo tednik "Socialist". I "Naprej", ki izhaja sedaj v Krškem, ne soglaša s ■oiekom strankinega kongresa v Belgradu in izjavlja, lil bo njegova skupina ostala samostojna in iskala ■riznanje pri Socialistični delavski Internacionali. Hovcnija ima sedaj dve socialistični stranki. I V sredi novembra se bo v Belgradu vršil zbor ■Kezavisne radničke partije Jugoslavije", katere slo-Bnisko glasilo je ljubljanski "Glas Svobode". Ta stran-Bise je organizirala iz komunističnih vrst. Politično je ■ka, ker je vlada udušila prejšnji komunistični val Bpomočjo "obznane", ki je nekak zakon za "zaščito ■riave", podoben našim zakonom proti "kriminalne-■r: sindikalizmu". I Demagogije je tudi v jugoslovanskem delavskem Bhnju veliko — za proletariat v Jugoslaviji vsekakor Boogo preveč. I To jesen se vrše v raznih jugoslovanskih mestih Htari različnih unij, ki so radi frakcijskih bojev zelo Budvojene. I Slavka premogarjev Trboveljske premogokopne Minite je bila zadušena in premogarji so se po večte-Htaskem boju vrnili na delo. V stavki je bilo prizadc-Hi okoli 10,000 premogarjev. I Dne 30. septembra se je vršila v Sarajevu konfe-Hsca delavskih strokovnih unij Bosne in Herccgo- f ropalost "munšajnarskih" urednikov. Glavni urednik "Radnika" ni zdrav, ako se vsaj irat na teden ne znosi nad "žutim" Proletarcem. izdaji z dne 11. oktobra prinaša poročilo, v katerem pisuje, kako je ogrski socialdemokratični poslanec 'ejer zahteval od vlade, naj prične nastopati proti tajil organizacijam na desnici in levici. Pejer je baje pdbacival ogrski vladi, da protežira ogrske tajne Itmunistične organizacije v njihovem delovanju proti itialističnim organizacijam in delavskim unijam. Po Ktvi "Radnika" je Pejer prinesel pred zbornico dobe za svojo obdolžitev. Nato je "glavni" urednik napisal sledeči komen- "Gornji članek prinašamo z izrecnim namenom, da lopnemo po žoltemu Proletarcu .... ki je zadnje čase postal . . . informer justičnega departmenta in se predal v službo Burn.su ..." To je smisel tega "lopanja po žutem Proletarcu." Razume se, da je poleg še ducat psovk, ki so našim či-tateljem znane že iz prejšnjih citatov. "Proletarec" razkriva korupcijo v jugoslovenski sekciji W. P., in zato ga je "glavni" urednik nazval za informerja Burnsove agen.ture. Ampak, saj je komaj pol leta tega, ko se je v vsem ameriškem časopisju pisalo in na sodiščih razkrivalo, kako je vaša organizacija preprežena s špi-joni in provokatorji! Ako bi se moglo danes vsem članom vaše stranke pogledati v dušo, bi pronašli, da jc velik del vslužben.cev tajne službe justičnega departmenta v vaši stranki. Nič manj jih nimajo privatne kapitalistične detektivske agencije. Poglavarji "Radnika" in "D. Slovenije" so danes Fišer, Mikalački in Jurič. Fišer pride pred poroto, ker je obdolžen, da je imel svoječasno v McKees Rocks, Pa., igralnico za denar, "pool room," zganjamo in "zatočišče pofarba-nih punc", z drugimi besedami, bordel. Nadalje so ga obtožili člani njegove organizacije, da je bil zmerom delomržen človek in je, ko je šel iz omenjenega busi-nessa, igral barabo po naselbinah. Kadar mu je nanesla prilika, je kuhal "munšajn" in se preživljal s to "trgovino". Proti Juriču so izdelane obtožbe radi netočnih računov v detroitski organizaciji. Dopisniki v "Novem Svijetu", ki ga urejujeta Cvetkov in Kutuzovič, jadikujejo nad korupcijo, ki so jo uvedli ti veliki zaščitniki "revolucije". V njihovih vrstah se pripravlja "buna". Ta sveta trojica bo dobila prej ali slej plačilo, ki ga je vredna. Pred par leti je bil njen. poglavar še v taboru buržva-zije in napadal delavsko gibanje, pri tem pa živel na račun jeklarskih delavcev v predmestju Pittsburgha. Vse to so obtožbe, ki so jih naperili proti njemu člani njegove sekcije, ne mi. Taki propadli karakterji napadajo Proletarca, ne-vedoč, da mu ne morejo škoditi. Ako se kdo izmed njihovih članov opogumi ugovarjati Radnikovi trojici, ga izključi! Vsaka kritika jim je "kontrarevolucionaren čin". Ob vsaki priložnosti se Fišer in njegovi pajdaši primerjajo vedite-ljem sovjetske Rusije! Uboga Rusija, kake ljudi si dobila za svoje zagovornike! Na obdolžitve v "Novem Svijetu" odgovarja sveta Radnikova trojica z napadi, toda o korupciji v uradu molči. O mešetarjenju z denarjem, ki so ga vrgli proč za "D. S." v Milwaukee, molče ko grob. Ako ne bi bilo toliko hrvatskega delavstva zavedenega v fanatizem, bi takim kreaturam ne bilo mogoče sedeti v uradu poštene delavske organizacije. Ampak v fanatičnem razpoloženju nahajajoče se članstvo misli, da komunist ne more biti lump ampak samo angel. Zoti bi moral postati pred dvema leti komunist, pa bi mu Fišerji ne mogli prevzeti posla varati hrvatsko delavstvo. Kaj pravita na obtožbe proti svojim poglavarjem gospoda Novaka v Milwaukee? Ali sta ponosna na tako tovaršijo? (Opomba. — Za vse te obdolžitve proti "Radnikovi" provokatorski trojici glej "Novi Svijet" z dne 15. oktobra 1923, stran 5. 6, 7 in 8.) Novi odbor Ameriške Delavske Federacije. Odbor Ameriške Delavske Federacije (American Federation of Labor) se voli vsako leto na konvenciji. Zadnja se je vršila prva dva tedna v oktobru v Port-landu, Oregon. Novi odbor federacije pravzaprav ni nov, ker je bil prejšnji (razun malih izjem) ponovno izvoljen. Samuel Gompers je bil izvoljen za predsednika brez opozicije. On. je predsednik Federacije žc od leta 188>2. Poleg predsednika tvori glavni odbor federacije še kopa podpredsednikov, tajnik in blagajnik. Podpredsedniki, izvoljeni na portlandski konvenciji, so: James Duncan, Quincy, Mass.; Joseph F. Valentine, Cincinati, O.; Frank Duffy, Indianapolis, lnd.; William Green, Indianapolis, lnd.; T. A. Rickert, Chicago; Jacob Fisher, Indianapolis; Mathew Wool, Chicago; Martin F. Ryan, Kansas City. — Frank Morrison (Washington, D. C.) je bil ponovno izvoljen za tajnika. Daniel J. Tobin iz Indianapolisa je bil izvoljen za blagajnika. Radikalcev ni v tem odboru. Občinske volitve v Češkoslovaški. Občinske volitve na Češkoslovaškem so se vršile v nedeljo 16. sept. V celoti je bilo 15 kandidatnih list, med katerimi je bilo 5 delavskih. Rezultat volitev v Pragi je bil sledeč: narodni socialisti 81.770 glasov (22mandatov), komunisti 67.090 glasov (19), napredni socialisti 3806 glasov (1), češkoslovaški social-demokrati 33.460 glasov (9), hišni posestniki 4870 (1), češkoslovaški narodni demokra-tje 86.761 (23), židje 8551 (2), nemški socialdemokrati 20-85 (—), socialistična zveza (enotna fronta) 3752 (1), gažisti 7413i (2), nemški politični delavski blok 13.543 (4), konsumenti in, najemniki 5323 (1) češkoslovaška ljudska stranka (klerikalci) 22.958 (6), obrtniki in srednji sloji 24.325 (7), republikanci (zendjo-radniki) 5716 (2). V cetoti so dobile v Pragi delavske skupine (vse skupaj) 58 mandatov, meščanske stranke pa 52. Po ostalem Češkem je socialdemokratska stranka izšla iz volilnega boja kot druga najjačja stranka. Mnogo večjih občin je v njenih rokah. V drugih predstavlja močno manjšino. Delavec, ki ima v tovarni, v jami, v plavžu, kjer že dela, dannadan izkušnjo, da je med njegovimi potrebami in kapitalističnimi zahtevami nepremostljivo brezdno, ine more verjeti v vzajemnost kapitalističnih in delavskih interesov v politiki. Če se mora kruto bojevati za vsak cent plače in ne naore nobene minute prostosti pridobiti brez trdega boja, mu mora biti razumljivo, da kapitalisti ne bodo delali zakonov njemu v prid in sebi v škodo. Zato mora sodelovati, da dobi delavstvo politično moč; le tedaj si bo lahko delalo resnično delavske zakone. i^t ^ i^® SLOVENSKEMU DELAVSTVU V HERMINIE, PA. Socialistični klub St. 69, JSZ., zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 6. popoldne v dvorani društva Prostomisleci, št. 87, SNPJ. — Rojaki, pri&topajte v naše vrste 1 — Anton Zornik, Box 202, Herniate, Pa. DRUŠTVO SLAVIJA št. 1, S. N. P. J., v Chicagi, III, obhaja v nedeljo 21. oktobra SLAVNOST DVAJSETLETNICE OBSTANKA v dvorani PILSEN SOKOL 1814 S. Ashland Ave., blizu 18. ceste. PriČetek programa ob 2. popoldne; po končanem programu ples in prosta zabava. Vstopnina SOc. PROGRAM SLAVNOSTI: 1. Marseljeza, igra godba; 2. Otvoritveni govor, Frank Alesh; 3. Nastop in govori ustanoviteljev društva SIa vi ja; 4. Pevski zbor Sava poje J. Aljaževo "Občutki"; 5. Deklamacija * * * 6. Govori V. Cainkar, predsednik SNPJ.; 7. Govori zastopnikov slovenskih organizacij ; 8. Igra godba; 9. Zaključni govor. PROSTA ZABAVA IN PLES. Pripravljalni odbor društva Slavije zagotavlja občinstvo, da bo z našo priredbi popolnoma zadovoljno; udeležite se je \ obilnem številu in se razvedrite v kroj članstva enega izmed najstarejših slovenskih društev v Chicagi in v enem pri društev SNPJ.—Pripravljalni odbor. Spomnite se generala Shermana. Malenkostne bolezni večkrat vodijo do zelo resnih posledic. Spomnite se slučaja slavnega generala zvezni vojske W. T. Shermana. On je rekel: "Nekega vera se bom vi-nil domov iz gledališča in na potu se im prehladih Bolehal bom dva ali tri dni in potcin vsega konec." In tako se je zgodilo. V teh prvih kinih jeseni slišite vsepovsod kašljanje, v uradih, gle-lališčih, dvoranah, na vlakn in v mnogih slučajih slt-temu kašljanju pljučnica, ako ljudje zanemarijo prc-id. Trinerjev Cough Sedative je izvrstno zdravilo til i prehlajenju in kašlju; nanj se lahko zanesete in izognete nevarnosti resnih posledic. Potrebno je Mi, da pijete Trinerjevo zdravilno grenko vino, ki pilira črevesje do normalnega delovanja, ojači slabele krvne delce in vam daje potrebno rezistenčno it v teh dnevih, ko se sezona preminja dn ko vsak iahko postane žrtev bolezni. Zdravila in. preparacije los. Triner Company-je, Chicago, 111., so vedno zanesljiva. Vprašajte vašega lekarnarja ali trgovca z zdra-i!- SODRUGI V ILLINOISU — ne pozabite iptirati poleg Proletarca tudi za "CHICAGO IALIST", glasilo socialistične stranke v noisu. Naročnina: $1.50 za celo leto, $1 za mesecev. Naslov: Chicago Socialist, 1501 'arren Ave., Chicago, 111. SODRUGOM V CLEVELANDU. » Seje socialističnega kluba št. 27. se vrše vsak« drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne, v klubovifc prostorih v Slov. nar. domu. Dolžnost vsakega sodrugi je, da redno prihaja k sejam. — Tiste, ki simpatizi-rajo s socialističnim gibanjem, pa še niso pri soc stranki, vabimo, naj pristopijo v naš klub in tako po magajo pri delu za osvoboditev proletariata. Prva nal> ga delavca je, da postane razredno zaveden. Pri ter pa vpoaštevajmo geslo: "V organizaciji je moč." VICTOR NAVINSHEK 331 GREEVE STREET, CONEMAUCH, PA. Trgovina raznih društvenih potrebščin kot re-galij, prekoramnic, znakov, kap, uniform, itd. Moja posebnost je izdelovanje lepih svilenih zastav, bodisi slovenskih, hrvatskih ah amerikanskih, po zelo zmernih cenah. V zalogi imam veliko izbero raznih godbenih inštrumentov vseh vrst. Velika zaloga finih COLUMBIA GRAFONOL od $30 do $250 in slovenskih ter hrvatskih rekordov. Moje geslo je: Zmerne cene in točna postrežba. Piiita po moj Teliki cenik. Naročila pošiljam v vse kraje Združenih držav. Za obilna naročila se toplo priporočam. |Preč i ta jte naš cenik knjig, Ipriobčen v tej izdaji. Ve-Ilika izbera novih knjig, I katere smo prejeli pred | nekaj dnevi iz Slovenije. Največja zaloga j boljših književnih del. m« KVEDER (200 Walsh Bids.) |434 Diamond St., PITTSBURGH, PA. Izdelujem pooblastila, kup-e in darovalne pogodbe, testa-rate in vsa v notarski posel K spadajoča dela. STEDLJIYI LJUDJE Pod vladnim in državnim nadzorstvom in Chicago Clearing House Ass'n. vlagajo redno in investirajo razumno v KASPAR STATE BANKI največji jugoslovanski banki v Zed. državah 1900 Blue Island Avenue in vogal 19. ceste. CHICAGO, ILLINOIS. Kapital in prebitek $1,2 5 0,0 0 0.0 0 Prodajamo parobrodne listke za vse prekomorske črte v Jugoslavijo in nazaj. Izdelujemo sve-dočbe (affidavits) za naseljence ter pošiljamo denar v staro domovino najhitrejše in najceneje. CENIK K JIG. Nadaljevanje z 2. strani. ZNANSTVENE RAZPRAVE, POLI- ZBIRKA RUDARSKIH IN FU- GOOSE-STEP, (Upton Sinclair). TIČNI IN GOSPODARSKO SO- ŽINSKIH IZRAZOV, (J. Bez- študija ameriškega visokoso - CIALNI SPISI, UČNE IN jai> .......30 stva nad katerim imajo kontro- DRUGE KNJIGE IN ZDRAVJE, zdravstvena revija za JpŠ^aStOTON ' BROŠURE. pouk 0 zdravstvu in zdr,aJvlje. IMPERIAL WAS^GTON ALI JE RELIGIJA PRENEHA- nju, letnik 1921, broširana $1., ^ iboTta. LA FUNKCIONIRATI? D* trdo vezana ............ 1.50 kraeije v denarni imperiali- bata........................20 ZDRAVJE, jan., feb. marc, april zem y Zed. državah, 441 itra ANGLESKO-SLOVENSKI BE- m majska izdaja letnika 1922, . trda vezba..............L>fl SEDNJAK. (Dr. J. P. Kern).. 6.00 vsaka po . ... ..... .10 Sinclair) po- »EMOKRATIZEM IN ŽEN- ZGODOVINA SOCIALIZMA V iz chieaSkih klavnic . .., lil STVO, (Alojzija Stebi) .......1« ^OVmTlmOV"Ui'' KARL MARX, biographical «e- GOSPODARSKA GEOGRAFIJA, TvTslSev St moirs> ^ . O KULTURNEM POMENU SLO- nATTCAlUEVA SLIKA na do- REPUBLIC OF PLATO, mul VENSKE REFORMACIJE, CANKARJEVA BLLK.A na do right TO BE LAZY, (Pi.il (Dr. I. Prijatelj), brofeana... .40 ^fjih d vojna v^te".)'"""" Lafa^e>. —......... POGLED V NOVI SVET........1« n'TTWYvrrT? ap.tta ROBERTS RULES OF OBTilU, POLITIČNO ŽIVLJENJE SLO- DEMOKRACIJA, (Cankarjeva vezana ..................., VENCEV, od 4. jan. 1797, do ^I11• • ' f5 SAVAGE SURVIVALS, (J. flow- 6. jan. 1919 leta, (Dr. Dragotin £RES, rev a, 1. 1922, st. 910.. .25 ard Moore), vezana......1 Lončar") vezana ............90 ^ ,V ' • x -l i SCIENCE AND REVOLUTION, PSIHIČNE MOTNJE NA ALKO- ™ g^JT^. .......40 t Unterman, vezana ...! HOLSKI PODLAGI. (Ivan NAJNOVEJŠE INFORMACIJE «>™,lp *EVOLUTION. (i:«i Robida, vezana ............1.1» o DOBAVI DRžAVLJANfe^. J"A Kautsky), vezana........„ KAZVOJ SOCIALIZMA od uto- ZEDINJENIH DRŽAV . .... .40 STRUGGLE BETWEEN pije do znanosti (Friderik En- ZDRAVSTVENIH NALOGAH S*0, a IPi^E?™ 1 gels, prevel M. Žagar)........35 gQ0 ZAVAROVANJA, (Dr. TI0N' (A" M" Lewls)' V*",M REFORMACIJA IN SOO. BOJI Demet Bleiweis-Trsteniski) .. .10 CALL ME CARPENTSS, SLOV. KMETOV, (Abditu.) PROLETAREC, vezani letniki, Tlffi^^RY FOR1'JUSTICE**^«, broširana..................« lqlp lq„. . ki 5 00 ™E CKx FOR J JSTICE, (Uf- dt O VENSKO-ANGLEŠKA 1919' 1921 ™ 19"2' T, '''' ton Sinclair) vezana ......... SLOVNICA, izdala HNPJ., 364 »»E« PILOT, mesečnik pre- THE DREAM OF DEBS, (Jack , . * platno 160 vratne mladine za duhovno re- London) SMERNICEZaNOVEGA 4IVLJE- ' volueijo' prva ta ?rUga Številka THE PROFITS OF' RELIGION, NJA ?Dr K Ozvald^ broM- TRIJE LABODJE, ilustrirana re- Razprava o izrabljanju r.r » V ' .....____.BO vi j a . . . ......................25 privatne interese ........... SPOL-LJUBEZEN-MATERIN- ANGLEŠKE KNJIGE. TREVOLUTION af!^ STVO (Prof. dr. Z. Zahor), REVOLUTION, (Albert Rhy« trda vezba....................ANARCHISM AND SOCIAL- Williams), s slikami, 311 stia- -n^^VirnirTnA n ts KO ISM (Geo. Plechanoff), vezana .60 ni, rezana v platno . ., S/kSV ^ ANCIENT LOWLY, (C. Os- 1*0*,™« Sinclair). Por«t^ *l no 1.25 borne Ward) dve knjige, 1313 patnjota ............ 'J^rl ni'm'no strani, vezane . . .... . ..... 5.00 VITAL PROBLEMS IN SOCIAL SVETOVNA VOJNA IN ODGO- anmx-w n TT EVOLUTION, (A. M. L«wu), VORNOST SOCIALIZMA, E. ^IENT SOCIETY, (Lewis H. vezana . . . ... >' K.), broširana...............50 "" g." •"" 150 THOUGHTS OF A FOOL,'(Ev* VSTAVA, ruske socialistične fed. B^frS ^MK^gton^ Sin- ]yn Gladyg)) vezaBa sovjetske republike...........1» pitalističnega žurnalizma, ve- Naročilom priložite poitii aH VAR6NA KUHARICA, (Marija zana . . ................... 1.20 gresni mone-v order> »l1 Remec), vezana............1.00 t'DEBS, HIS AUTHORIZED Za manjsa naročila lahkt T NOVO DEŽELO, (E. K.) LIFE AND LETTERS". (Da- P°®tn® broširana...................25 vid Karsner), vezano v platno 1.20 t Vse knjige pošiljamo poitnu! ( VOLJA IN DEJANJE, (psih.- END OF THE WORLD, (D, M. '^llZm? 1SSSTJA' legi'ina analiza).............25 Wilhelm Meyer), vezana.......60 J p' ; PADRUŽNA PRODAJALNA ALI EVOLUTION OF MAN, (Wil- Vsa naročila naslovite na: KONSUM ... .1« helm Bolsche), vezana.......00 r-»rAnPr, ZAKON BIOGENEZIJE. (J. E«- EVOLUTION OF PROPERTY, rKULLlAREC ward Moore, prevel I. M.) ----1.50 (Paul Lafargue), vezana......60 3639 W 26th Street ZA STARO PRAVDO. (Pran SOD AND MY NEIGHBOR, (Rob- ' »„ Erjavec^ ...................5» ert Blatohford), vezana.....1.25 Chicago, III.