—
„ Primorec “ izhaja vsakih štirinajst dnij kot priloga „Soči“ brezplačno; drugače stane po pošti ali na dom pošiljan za celo leto 80 kr.; za tuje države več poštni stroški. „Soča“ z „Gosp. Listom*' in „Primorcem** stane na leto 4 gld. 40 kr. — Uredništvo in upravništvo je v Gosposki ulici št. 9
Domači oglasi sprejemajo se le iz narodnih krogov. Plačujejo se: za šesterostopno petit-vrsto enkrat 5 kr., dvakrat 9 kr., trikrat 12 kr., večkrat po pogodbi. Vsa plačili vrše se naprej. — Posamične številke se prodajajo po 2 kr. — Rokopisi se ne vračajo.

Goriške novice.
Imendan cesarice. — V ponedeljek smo obhajali po navadnem načinu tudi v Gorici imendan Njenega Veličanstva cesarice Elizabete. Šole so imele prost dan. V nedeljo je bila veteranska maša v cerkvi sv. Ignacija na Travniku.
Zaročil se je 18. t. m. v Gorici na Gingrotu Karol grof Coronini-Cron-berg, edini sin fidejkomisnega gospoda najvišjega dedno - deželnega točaja za Kranjsko in slovensko marko, Alfr. grofa Coroni-n i - C r o n b e r g, z grofico Olgo pl. W e s t-phalen v Furstenberg-u, hčerko umrlega generala kavalerije Viljema grofa pl. West-plialen v Furstenbergu. Naše najsrčniše častilke, katerim se gotovo z oduševljenostjo pridruži ves narod slovenski! Naše čitatelje bo gotovo zanimala novica, da mladi grof se pridno uči slovenskemu jeziku, da se smemo nadejati, da nam bo vrl naslednik svojemu plemenitemu, neustrašenemu očetu.
Osebne vesti. — Tržaškim in istrskim Slovanom dobro znani g. dr. Konrad Janežič, zadnji čas odvetniški kandidat v Celju, poročil se je lil. t. m. v Kamniku z gospodično Barbko Medvedovo. Rodoljubni mladi zakonski dvojici: Mnogaja ljeta!
V tržaški bolnici je umrl za neko operacijo g. Adolf Kaleh er, vodja gradiške kaznilnice, v prejšnjih letih one v Kopru. Bil je značajen in vseskozi pošten mož! Mir njegovi duši!
Grof Alfred Coronini je prišel v nedeljo jutro z brzovlakom v Gorico. Ko se je razglasilo, da pride domov, hoteli so mn izkazali mnogi Slovenci v mestu in bližnji okolici svojo hvaležnost za krepke interpelacije, katere je stavil zadnji čas v državnem zboru bodisi sam ali v družbi z dr. A. Gregorčičem, še posebe pa za interpelacijo proti županu dr. Venutiju in ono o politiškem položaju na Primorskem. Na kolodvoru se je zbralo okoli 180 oseb; zasedle so ves prostor ob izhodu. Ko se je približal grof Alfred Coronini, zagrmeli so mogočni klici: „Živio C o ro-niniP* In par minut ni bilo konca odušev-Ijenemu klicanju in pozdravljanju s klobuki v roki. Prodno je grof Alfred Coronini stopil v voz in dobil svojo prtljago, hiteli so Slovenci na vzvišeni prostor na levi strani ceste, in ko se je odpeljal v mesto, grmeli so ob vsej poti viharni, presrčni živio - klici. Poslanec Alfred Coronini je prijazno zahvaljeval na vse strani ; bil je iznenađen na tej sijajni ovaciji.
Nereda ni bilo prav nikakega. Ovacija je uspela tako, da dela čast Slovencem v mestu ‘n okolici, ta k6 da moremo reči: Rojaki, ke-l,'?- °'' .hočete komu na sijajen način poka-I SVoje spoštovanje, svoje zaupanje, svojo ljubezen storite to vselej na tako dostojen
Teklo 'nedelj” SO Sl0rili ™Si roj“ki
Merodajni kroei vidijo vdaj. kako so-glaša naše ljudstvo z interpelacijami, katere sta stavila naša poslanca v minolih dneh. Ako ju hočejo slušati, bomo hvaležni; ako ne, bomo tudi vedeli, kako narii bo začeti skrbeti za svojo prihodnost.
Tudi ta sijajno in častno uspela ovacija je dala povod lahonskim pisačem, da hujskajo proti slovenskemu narodu.
Komedija pod loncem. — Vsi lahonski listi so bili te dni polni o strahoviti demonstraciji Slovencev v seji mestnega starašinstva goriškega. Tudi v nemške liste so pošiljali
take brzojavke. Koliko je resnice na vsem tem ? Evo!
Sinoči teden je bila seja; na dnevnem redu je bil tudi utok proti ministerskemu odloku v zadevi slovenske šole. Dasi je „C o r-r i e r e“ še posebe naglašal to točko, vendar se je zbralo v prostoru za poslušalce le kakih 10 Italijanov — njim na čelu neizogibni Trav a n — in pet Slovencev. Italijani so večkrat ploskali; ko je dr. Marani imenoval tudi P i e d i m o n t e, je par Slovencev zamrmralo ironiški „Oho! “ Ko je bil pa sprejet predlog, da mestni zastop poda pritožbo proti ministerskemu odloku na upravno sodišče, so laški poslušalci ploskali, a par Slovencev je zaklicalo ironiški: Živio!
To je res strašno! „Živio! “ pri seji mestnega starašinstva! Kaj takega še ni bilo v Gorici! Dr. Venuti je rial zabeležiti v zapisnik to posebnost, da se ne pozabi. Prav! Ali prečastni naš podesta se ljuto vara, ako tak čin označuje kot nedostojno izzivanje in žaljenje laške narodnosti. On lahko misli, kar hoče, a veruje mu lahko zopet le, kdor hoče. Ako je pa kaj takih osličkov, da verujejo, slobodno, mi jih ne zavidamo!
To je vse, kar se je pripetilo. Travami in njegovi družbi je bilo tudi to strašno žaljenje — „italijanskega poda*‘ v mestni hiši „italijanske" Gorice, ker je neki Slovenec imel slučajno nove čevlje, ki so ga malce tiščali, da je trdo stopal bolj po petah. Tudi vrata so se preveč trdo zaprla za jednim Slovencem — evo, i to je „zločin", kateri bi trebalo kaznovati.
Župan dr. Venuti je naznanil vse Slovence redarstvu, ki je začelo tudi preiskovati po njegovi želji. Najti ni moglo nič kažnjivoga, ker se nič takega zgodilo ni! Ta bi bila lepa: Demonstrovat i proti m i n i s t e r s k e m u odloku — to naj bi bilo dovoljeno: a de-monstrovati proti takim demonstrantom — zabranjeno ! Čudni pojmi!
Da, čudni pojmi! Kar počenjajo Lahi v tržaški mestni hiši, kjer tulijo kot orangu-tangi, kar počenjajo istrski Lahi in konečno tudi naši psevdo-Italijani v Gorici ob premnogih prilikah — to naj bi bilo dovoljeno, to je celo „plemenito, krasno, uzvišeno izra-ževanje ljudskega mnenja". Ako se pa Slovenci le oglase — kličejo takoj policijo, žveplo in ogenj na nje ! Tako zmedeni pojmi vladajo med našimi laškimi sosedi!
teden. Vodja g. Fran Vodopivec, profesor g. Ivan B e r b u č in nadučitelj g. Edvard Plinčič bodo poučevali predpisane predmete za prvi tečaj.
Opozarjamo še enkrat gg. učitelje v okolici, naj bi blagovoljno pazili na to, da noben obrtni učenec iž njihove šolske občine, ki se uči v Gorici, ne ostane brez tega pouka. Že dandanes je težko izhajati obrtnikom, ki so izučeni po starem kopitu, toliko teže bo zanaprej. Kdor ne bo prav dobro izurjen v raznih strokah, se bo težko boril z napredujočo konkurenco. Zato naj noben učenec ne zamuja lepe prilike, ki se mu ponuja, da se izuri v vsem, kar bo potreboval v svojem poklicu.
Darovi za telovadno orodje. Naš
„Goriški S o k o 1“ je splošno priznan kot važno društvo v življenju Slovencev v go-riškem mestu. Ali gmotne podpore iz raznih slovenskih krogov je tako malo, da se moramo kar čuditi, kajti: podpora in priznavanje si nista v ugodnem razmerju med seboj. Zato si „Sokol" iz svoje moči ne more oskrbeti vsega telovadnega orodja, ki stane obilo denarja. Da bi si moglo društvo omisliti vse potrebno orodje, bo namenjen v to svrho čisti dohodek nekaterih veselic, počenši s prihodnjo, ki bo v nedeljo. Pa tudi radodarnih doneskov bi se „Sokol" prav nič ne branil. Dva gospoda sta se že sama .oglasila-z doneskoma in dala s tem vsem drugim prijateljem našega društva prelep vzgled. To sta: g. Ivan R e j a, krčmar v Gorici, ki je daroval 2 gld., in g. .los. Dekleva, trgovec s stroji v Gorici, ki je daroval 50 kr.
'.Č: ■
Modrosti mestnih očetov. — Mestni
zastop goriški je 'sprejel v seji sinoči teden predlog šolskega in pravnega odseka, da je treba pritožiti se na upravno sodišče proti ministerskemu odloku, ki zapoveduje, da mora goriško mesto ustanoviti štiri razredno mešano ljudsko šolo.
V utemeljevanju tega predloga čitamo lake gorostasnosti, da se moramo le čuditi piramidalni modrosti pravnikov in šolnikov imenovanih odsekov. Naj omenjamo le eno tako modrost.
Omenjena odseka trdita, da nobena narodnost ne more biti prisiljena, da s svojimi sredstvi ustanovi šole kaki drugi
narodnosti itd.
Deželni glavar. — Od raznih stranij dežele smo prejeli poročila, da naši rojaki se ne pridružijo nameravanemu proslavljenju 25-letnice grofa Franca C o r o n i n i - ja kot predsednika kmetijski družbi. Došlih nam dopisov ne moremo priobčiti, ker so si drug drugemu enaki in se v bitstvu zlagajo s tem, kar smo mi sami že povedali. Zdaj ni pravi čas za take korake, ki bi se gotovo krivo tolmačili, kar bi nam bilo lahko v veliko škodo ha politiškem polju. Pozor torej!


Smešni mladiei. — Laški vseučiliščniki v Gradcu so sklenili ■— in mi trepetamo — protest proti predrznosti goriških Slovencev, da se osmelijo klicati svoj „živio" v posvečenih prostorih mestne hiše goriške. E se non ridi di che rider suoli P
Nadaljevalna šola za obrtne učence
je pričela ta teden. Doslej so je oglasilo 28 učencev, kar več kot zadošča za začetek, zlasti v sredi šolskega leta. Veliko Slovencev je že upisanih v laško šolo.
Počenši s prihodnjim tednom bo šola ob ponedeljkih, sredah in petkih od 5. do 7. zvečer: ob nedeljah pa od t). do 12. predpoldne. Vsega pouka bo torej po 9 ur na
Pustimo to, da zakon je v tem pogledu tako jasen, da ga ne omajajo zvijanja vseh lahonskih modrijanov, marveč uprašajmo: od kdaj so pa davki, ki se stekajo v mestne blagajne, lastnina italijanskega naroda?! Čegav je bil oni denar, predno je prišel v one blagajne? Ali Slovenci v Gorici ne plačujemo nič davka P Kdo je pripomogel pa zapored vsem goriškirn Lahom do tega, da sploh morejo plačevati davke P Orzan, Grešič (tužna zemlja hrvatska!), Marani, Venuti, Paternolli, Seppenhofer, itd. itd. plačujejo tudi davke, a s čegavim denarjem P O, da bi prišel čas, ko bi ne dobili nobenega slovenskega novčiča več, potem bi videli, koliko davka bi mogli plačevati! Da, mnogi so obogateli, a s čegavim denarjem? Orzan je postal bogatin, a s če-gavinij žulji ? Pozabil je na to, kakor se vidi,
da zdaj tudi on pomaga pritiskati Slovence,
ki so mu pripomogli do bogastva.
Drugo modrost je izrekel dr. Marani! Dejal je, da v Gorici je le 7 slovenskih otrok, ki so brez šole, a po zakonu jih mora biti najmanj 40 za ustanovitev kake nove šole!
Torej samo sedem ! Vse tiste otrok e, ki hodijo v „Slogino" šolo, dr. Marani ne šteje! In vendar se je upravno sodišče, ka mor
'J.
se hočejo pritožiti, načelno že„ izreklo, da zasebne šole in e. kr. vadnice ne odvezujejo mestne občine (Lvov) dolžnosti, da mora ustanoviti ljudske šole za otroke druge narodnosti (rusinske, pri nas pa slovenske.)
Gospodje mlatijo prazno slamo ! Slobodno !
Lazniki. — Kedar naši nasprotniki nimajo v zalogi drugega orožja, tedaj prično lagati tako nesramno, da se je treba kar čuditi tolikemu lopovstvu. Te dni pisarijo listi, da je le kakih 30 oseb pozdravilo grofa Alfreda Coroninija na kolodvoru, katerili „živio-klici*1 so se pa pozgubili med viharnim (!) brizganjem (!!) pričujočih Lahov. — Videli so torej samo kakili 30 Slovencev! S tem hočejo poniževati važnost one ovacije! — Dalje govoričijo o brizganju od laške strani, ki je bilo —, smejajte se! — močnejše nego mogočni naš „živio". S tem hočejo takoj paralizovati ovacijo. — K tem lažem konstatujemo, da je bilo vseh Slovencev okoli 180. Brizganja ni bilo, kajti tudi najbolj zagrizen Lah bi se bil tisočkrat premislil, prodno bi z brizganjem motil hvaležno odu-ševljenost tolike množice naših rojakov.
Nove liujskarlje. — Vsled neprestanega hujskanja lahonskih listov se je oglasila tudi občina Pieris in protestovala proti slovenskim napisom pri tržiškem sodišču. — Napisi so vsi že postavljeni. Ako hoče vlada doživeti nove viharje, naj se le ukloni zahtevam irredente!
Domovinska pravica. — Novi zakon o domovinski pravici je močno vznemiril mestne očete goriške. Njim nikakor noče iti v glavo, da bi vsi Slovenci, ki se dan na dan naseljujejo v Gorici, postali lahko pravoveljavni goriški meščani. V zadnji seji namreč je sklenilo mestno starašinstvo, podati prošnjo ministerstvu, da bi — ostalo vse pri starem (ali vsaj skoro tako, kakor je bilo doslej.) — Ta predlog je utemeljeval žid L u z z a 11 o. Njegov glavni razlog je: strah pred Slovenci! Naj se' le boje! Kar se ima zgoditi, zgodi se vkljub vsemu lahonskemu uporu. — Jedno bi pa uprašali Žida Luzzatta : S kako pravico se pa židje ponašajo z goriškim meščanstvom? Slovenci so Gorico ustanovili in dali. so ji ime, ko tu ni bilo še krivih nosov Abrahamovih sinov, ki se zdaj tukaj košatijo I Zdaj pa hote oni imeti vse pravice, a Slovencem ne privoščijo prav nikakih! Taki so !
„Goriški Sokol" priredi v nedeljo ob 7. zvečer veselico v društvenih prostorih. Spored glej na 3. strani. Kdor ni društ-venik, a želi udeležiti se veselice, naj se oglasi pri kakem društveniku, da dobi vstopnico.
Sodišče išče Florijana Bevka iz Čeplja št. 43., rojenega TL apr. 1813. Pred kakimi 40 leti je zapustil domovino in izginil brez sledu. Kdor bi vedel zanj, naj ga naznani bodisi okrožnemu sodišču v Gorici ali g. Petru Podobniku v Cerknem. Ako se nikdo ne oglasi do konca 1. 18<,)o., bo Florijan Bevk proglašen mrtvim.
Dra/.ba dacev. — 3. decembra ob 10. uri zjutraj se odda potom dražbe pri finančnem ravnateljstvu v Gorici užitninski davek na vino, mošt in meso v sledečih okrajih; Gorica (okraj) za 34.080 gld., Gradišče 12.847, Cervinjan 14.204, Kormin 14.628, Tržič 12.100, Sežana 12.300, Tolmin 0.228, Boleč 2.800 in Cerkno 2.855 gld.
Zanimivo! — „Corriere" je imel tudi nekega naročnika — vseh zunaj Gorice je kakih 40 do 50! — v inomoški jetnišnici (?). Ena zadnjih številk je pa prišla nazaj v Gorico: vrnilo jo je okrožno sodišče z tipomnjo: „An die Radaction Gorizia, Italien". Torej sodišče v Inomostu prišteva Gorico — Italiji!! Čudovito znanje v avstrijskem zemljepisu !
Naučno ininistcrstvo je dalo 400 gld. podpore kmetijskim nadaljevalnim tečajem in šolskim vrtom na Goriškem. Od te svote dobita tolminski in gradiščanski okraj po 100 gld., goriški 120, sežanski pa 80.
Tramvaj na par. — Naši Lahi delujejo na vso moč, da bi prepregli celo Furla-
nijo s — traruvajeaa na par. K.čemu?. Ali da bodo vozovi prazni tekali od kraja v kraj, kakor pri sedanji železnici iz Tržiča v Cervinjan? — Zanašajo se na podpore dežele in države, a upamo, da naši poslanci se ne bodo dah več ujeti na limanice. Ako pa da kaj država, naj nikar zopet ne šteje teh podpor za — deželo goriško. Skoro vse, kar daje vlada, gre v Furlanijo, a šteje se na račun — dežele goriške!
Nova knjiga. — Te dni je izšla v naši tiskarni 24 pol obsežna knjiga .,G 1 u h o-n e m i“, katero je spisal g. Anton liudež, učitelj v deželni gluhonemnici v Gorici. O njej bomo govorili obširneje v eni poznejših številk. Za danes opozarjamo na njo slovensko občinstvo, zlasti pa naše učiteljstvo. Nobena šola bi ne smela biti brez te knjige, ki je edina te stroke na slovanskem jugu. Cena znaša 1 gld. 50 kr.
Knjige družbe sv. Mohora so došle. Dobivajo se pri Cerkveniku stolne cerkve. Čestite društveniki prosijo se ob jednem, da bi pri odjemanju knjig poskrbeli letnino za bodoče leto. Poverjeniku prihranilo bi se tako mnogo skrbij in truda.
2000 gld. za tujce. — Mestni zastop goriški je dovolil 2000 gld. za reklamo, da bi tujci začeli v večjem številu prihajati v Gorico. — Zavržen denar! Saj tujcev je bilo o svojem času vse polno, a so jih pregnale irredentovske demonstracije.
..Slovanska knjižnica". — Izšel je 30. snopič. Obsega tri krajše spise naše rojakinje gospe Pavline Pajkove na 80 straneh.
Gregorčičevega snopiča imamo le še nekoliko iztisov v zalogi. Tiskali smo ga v 2400 iztisih. To je prav veselo znamenje, ki dokazuje, kako priljubljen pesnik je naš Simon Gregorčič. Prav srečna misel je bila, da smo izdali ta snopič. Kedar pošljejo vsi tisti, ki so ga posebe naročili, zanj tudi denar, bo naša zadovoljnost popolna.
Naznanjamo dalje, da prvi snopič je popolnoma pošel. Kdor ima kak čeden iztis odveč, ustreže nam jako, ako nam ga pošlje.
Odvetnišksi zbornica v Gorici namerava baje sklicati izredno skupščino, da bo po tržaškem vzgledu protestovala proti — narodnostnim pojavom pri sodiščih. — Mi le želimo, da bi se to res zgodilo. Potem bo imelo naše ljudstvo dovolj povoda, da bo resno premišljevalo, kateremu odvetniku ima zaupavati svoje koristi. Torej: le protestujte, da vas spozna slehern slovenski kmetič, ki vam nosi svoje trdo prislužene novce, za kar bi pač smel zahtevati, da spoštujete njegova narodna čustva.
Naše ceste. — Naša poslanca sta sestavila in predložila vladi obširno spomenico o vseh cestnih potrebah v deželi. Cesta po Braniški dolini je ondi obširneje omenjena. Prav ta 6 ona cesta ob Idrijci, o kateri so volilci hudo tožili na shodu v Kanalu in o kateri je govoril dr. Gregorčič v državnem zboru že 1. 1891. Posebno obširno je ondi popisana cesta ob Soči in dalje ob Koritnici čez Predel. Navedena so vsa nevarna mesta, vsi klanci in ovinki, ki so potrebni poprave, zlasti pa cesta čez Predel, ki je vsa razdejana še po viharju 1. 1891. — Poslanca sta govorila z raznimi ministri in sekcijskimi načelniki, katerim sta še listno opisovala v spomenici opisovane razmere na naših cestah. Vojni minister se je jako zanimal za cesto čez Predel. Obljubil je hitro pomoč od svoje strani. Tudi drugi merodajni gospodje so obljubovali pomoč. Županstva na Bolškem so se zopet oglasila in prosila, da bi se vendar že popravila predelska cesta. — Upanje je, da se v kratkem nekaj stori.
Cecilijansko društvo za goriško nadškofijo je imelo učeraj občni zbor po naznanjenem sporedu. Pri sv- maši so izborno peli gg. bogoslovci. K zboru v semenišču se je zbralo pa odlično število udeležencev iz mesta in z dežele. Predsedoval je č. g. J. B a i c. Iz tajnikovega in blagajnikovega poročila je razvidno, koliko se je društvo prizadevalo za povzdigo lepega cerkvenega petja, a neugodno gmotno stanje je oviralo društveno delovanje. — Pri morebitnih predlogih se je imela prav
živahna razprava o razdelitvi društva v d.v.a oddelka: slovenski in italijanski. Doslej je društvo imelo le slovensko lice. Ali tudi Italijani se hočejo okleniti cecilijanske cerkvene glasbe. Obveljal je predlog, da se ustanovita dva oddelka, ki bosta imela le skupnega predsednika, drugače pa bosta povsem samostojna. V tem zmislu se prenarede društvena pravila. — Slovenski govor je imel preč. g. župnik J. K o k o š a r, ki je govoril tako prepričalno, da so mu poslušalci pogosto ploskali, posebno živahno pa pri koncu. Želeti bi bilo, da bi bil govor objavljen v celoti. — Tudi italijanskemu govorniku so poslušalci večkrat viharno ploskali. S posebno dovtipnostjo je žigosal tisio posvetno, teatralno godbo in petje, kakoršno ljubi popačeni ukus laškega ljudstva.
Radodarni doneski so morali danes izostati, ker nam je razno gradivo stisnilo prostor. Na tem mestu naznanimo le dar 10 gld., kateri je poslal „Primorčev" naročnik g. Miha Kuštrin, posestnik na Pečinah št. 72.
Starašinstvo mirenske županije je dovolilo v zadnji seji 100 kron za „Slogine" zavode. Presrčna hvala rodoljubnim mirenskim možem! Čast takemu rodoljubju! Naj bi vsaka občina postavila v proračune za 1. 1895. kako svotico za naše šolske potrebe v Gorici!
Cena soli je porasla. V Piranu se bo odslej oddajala po 9 gld. 37 kr. kvinta), ali 3 kr. draže nego doslej. Srečna Avstrija! Neslana polenta žuga tudi našim siromakom! Borsnega davka nočejo, pač pa hote pri soli pokrivati rastoče potrebščine za brezdimni smodnik !
Nova postojanka. — Na železniški progi Tržič - Cervinjan je ustanovljena nova postojanka Škodo v ak a.
S Slapa. (Izv. dop.) — Štiri županije rabijo naš most čez Idrijco: Čepovan, Sv. Lucija, Ponikve, Št. Viška gora, ker čez Špehovo Brdo je najkrajša pot v Gorico. Ne da se povedati, kako velik promet je čez ta most. Vsa težka živina iz "sosednih županstev stopa po tem mostu čez Špehovo Brdo in potem dalje v Gorico. Vkljub temu ga mora majhna občina Slap sama vzdrževati. V zadnjih letih jo je tudi cestni odbor nekoliko podpiral. Vendar čas bi bil, da bi se tudi ta most uvrstil med skladovne. Saj most v Dolenji Trebuši je že davno med nje uvrščen, dasi je na njem veliko manj prometa. Z vso pravico lehko to zahteva čislano županstvo pri Sv. Luciji, ker vsa idrijska dolina s št.viško gorsko planoto vred nima niti ene skladovne ceste. Zato pa opozarjamo in prosimo čislano županstvo pri Sv. Luciji, da to uvažuje, in zastopnik v cestnem odboru naše županije naj blagovoli v to stvar predlagati pri seji preudarkov za 1. 1895.
S st. viško gorske planote. (Iz. dop.) — Tri ude cestnega odbora šteje naša planota in sicer na Ponikvah župana, na Pra-petnem podžupana in na Št. Viški gori župana v cerkljanskem cestnem odboru. Da naši hribi potrebujejo ene glavne ceste na Slap, kakor riba vode, to je splošno priznana resnica. Cesto sicer imamo, samo uprašati ne smemo, kakšno. Male občine: Šebrelje, Orehek itd. imajo do svojih vasij lepše poti, nego toliko občin skupaj na tukajšni planoti. Kdor ne vidi, Se misliti si ne more, koliko vozov gre vsak dan po tej vratolomni cesti. Da smo vsi jedini, že davno bi bila cesta vsa drugačna.. Ker vsak vleče na svojo stran, zato nam ni mogoče priti do človeške poti, ki bi bila primerna za vse. Ce bi bilo le količkaj dobre volje, dosegli bi lepo cesto do taim kjer se ločite dve cesti, na Pečine in na Št. Viško goro.. Da bi enkrat le to imeli v dobrem stanu, bi bjli hvaležni; za druge poti bi posamezne občine že kako skrbele. Zato opomnimo to, da bi zastopniki v cestnem odboru se te poti spomnili pri prihodnji seji cestnega odbora. Sam Stvarnik je nas združil, zato moramo tudi združeno delovati. Ako bodo Ponikve zahtevale svojo pot do državne ceste, Št. Viškagora zopet svojo, ne čudimo se potem,, ako ne naredimo niti enega koraka naprej.. Bolje je, da imamo eno lepo- pot,, kakor tri slabe, I>‘ ena pot
naj veže naše občine ■/. državno cesto, samo da je ta lepa. Ne sme se gledati na četrt ure daljše poti, pač pa je treba gledati na to, da bode pot lepa in za promet sposobna. Ena sama občina ne bode nikoli mogla vzdrževati dobre poti: le ako smo skupaj združeni, bodemo imeli dobro cesto. Dozdaj je cestni odbor podpiral cesto skoz Roče, upamo, da tudi novi cestvi odbor nas ne pozabi.
S Tolminskega. (Izv. dop.) Doslej je tolminski cestni odbor vedno jednake doklade naloževal vsem občinam tolm. sodnega o-kraja, ne da bi ravnal v duhu postave in nalagal po razmerju potrebnih del različne doklade. Kar splošno se je razglasilo po 29% v denarju na pridobninski (patenti) in po 21 % na vse druge izravne davke z vojno priklado vred. To je bilo povsem krivično. Ako n. pr. je v baški dolini veliko delo, ki pobere veliko tisočakov, zakaj naj to plačujejo Kotarji in prebivalci Idrijske doline? To ni pravično. Drugi cestni odbori tega ne delajo. N. pr. kanalski cestni odbor in drugi vse drugače postopajo. Ročinj ima i doklade za 1. 1893 10%, Doblar 8%, Lokavec 6%, Deskla 8%, Kal 15%, Bodreš 12% itd. Kdor več rabi eno ali drugo skladovno cesto, ta naj več plača, drugi pa manj. To je edino pravično. Upamo, da bode tudi naš cestni odbor druge posnemal.
Telovadno društvo „Goriški Sokol“
vabi k veselici, ki bo v nedeljo 25. novembra ob 7. uri zvečer v društvenih prostorih (pri „Zlati zvezdi").
Spored: —1. „Naprej". Svira orhester. — 2. „Domovini". Mešan zbor. Ugl. F. S. Vilhar. — 3. „U boj". Ugl. Iv. Zajc. Udarja tamb. zbor, — 4. Govor. — 5. „Kje dom je moj". Udarja tamb. zbor. — 6. „Mornar". Ugl. F. S. Vilhar. Samospev. Poje g. Iv. Kragelj. — 7. „Venec slovanskih narodnih pesmij". Svira orhester. — 8. Čveterospev. — 9. „Svračanje". Ugl. Klaič. Udarja, t. zbor. —
10.	Doktor in njegov sluga. Burka v 1 dej.
11.	Po odmoru — ples.
Vstopnina: za ude 20 kr., za neude 30 kr., sedež 10 kr. K plesu: za ude 30 kr., za neude 50 kr. Med sporedom in pri plesu bo sviral češki sekstet. Dne c. decembra bo za našo otročiče: „Miklavžev večer".
Bratje Sokoli so naprošeni udeležiti se v društvenih oblekah.
Na zdar!	Odbor.
V Gorici, 21. nov. 1894.
Službeni razpis. — Deželni odbor po-knežene grofije goriške in gradiške razpisuje izpraznjeno službo deželnega računarja z letno plačo 1400 gld. in, dokler se drugače ne določi, z draginjsko priklado po 10% službenih dohodkov.
Po preteku ednega leta v zadovoljnost deželnega odbora opravljene službe sledilo bo stalno imenovanje s pravico do petletnih po-višk°y p°	0(i p|tl£e jn Jo pokojnine po
o očitih obstoječih zakonov.
. .Telici morajo dokazati, da imajo za ? službo popolno sposobnost, kakoršna V 1 u P'sunu za dotično državno službo in
• i v01	Prosilcev je v javni službi,
illtobE0 P0 “—'"■i«
Deželni odbor deželni glavar.
Tržne cene v Gorici. - Kava santos 148 - 152, sandommgo R>4, java 104, cejion 185, moka 196. — Sladkorju cena pada; zdaj se prodaja po 31. — Petrolij v sodu 181/., v zaboju — Špeh 52 - 60. — Maslo sirovo 80; kuhano 88.
Moka 0. 12-30, a. 1P70, 2. 1 1-30, 3. 10-70, 4. 10-30, 5. 9-30, 6. 8-10, 7. 6-40, 8. 5-10. turšica 6-90, cinkvantin 7‘30. — Otrobi debele 4-50, drobne 4"40. — Oves 6"75.—7—.
Žitna zmes 4.80.
Kako napredujejo. — Zoper dvojezične napise na Primorskem so jele sedaj protestovati tudi furlanske občine. Doslej sta razim Kormina protestovali tudi občini Ronki in Pieris. Furlani so sicer krotki in ‘dobri ljudje, a neprestano hujskanje laških ireden-tovskih in oficijoznih listov se jih je konečno vendar prijelo. T r ž i š k i župan namerava deželnega glavarja goriškega grofa Franca Go- , r o n i n i-j a osebno prositi, naj se potegne za' to, da se odpravi dvojezični napis v Tržiču.
Ostala Slovenija.
Pojavi „avite colturc44. — Redki slovenski napisi v Trstu so po poslednjih italijanskih demonstracijah začeli posebno bosti v oči neke Lahončke. Da pokažejo svojo „avito colturo", zamazali so te dni več slovenskih napisov s smrdečim' proizvodom (blatom) svoje laške kulture, tako tablo nad Dolenčevo tiskarno in prodajalnico rojanskega konsumnega društva. Na prvi tabli je i namreč sredi napisa tiskarski grb. Orla na tem grbu so menda laški kulturonositelji smatrali za cesarskega orla — saj avstrijskega tako ne poznajo, — zato so metali vanj svojo „kulturo", pogodili ga pa niso nespretneži. Še bolje in drastnejše pojavil je svojo navzočnost drug Lahon, ki je postavil na prag nekemu slovenskemu brivcu spominek, pojav „kulture". Zakaj sedaj modro molči vrli „Pic col o" ter se ne oglasi s svojim — „porchi", kakor se je oglasil zaradi tabel v Skednju ? Take pojave „kulture" naj si : pač pridrži laška gospoda zase in naj gnoji ž njimi lastno „kulturno polje!"
Nova spaka. — Kar dela tržaški „Pic-colo" v popačenje slovenskih krajevnih imen, je že neverjetno. Vidi se, da prevaja in pači vkljub namestništvu in vkljub interpelacijam v državnem zboru pristna slovenska krajevna imena prav navlašč. V eni zadnjih številk dodal je svoji zbirki takih spak, kakor so Montecorona, Montespina, Piedimonte itd. novo cvetko, ki presega in nadkraljuje vse ostale. Cujte ! Pristne Š t o r j e nazivlja „Sa-t o r i a n o!!“ Pohlevni Štorjani sedaj pa le kvišku; „Piccolo" udaril vam je rimljanski pečat na čelo! No, nadejamo se, da ukrene c. kr. politiška oblast potrebno, da se ta najnovejša „Piccolova" spaka ne razširi dalje.
Nova spletka štajerskih Nemškutarjev — „Slov. Narod", poročajo iz Žalca dnč 18. t. m., da je okr. glavar celjski, dr. Wagner, osebno agitoval, da bi se potegnil žalski trg za ustanovljenje slovenskega gimnazija v Žalci. Ker pa občinski odbor žalski ni šel na limanice gospodu, ampak ostal pri svojem sklepu z dne 26, avg. t. 1., v kterem prosi za slovenski gimnazij v Celji, šel je g. dr. Pavel VVagner St. Jurčanom ponujat celjsko gimnazijo. Tukaj dobil je sicer g. glavar po trudu g. župana dr. Ipavica nekaj podpisov, a 18. t. m. sešli so se v Št. Jurju najodličnejši gospodje in davkoplačevalci Št. Jurski, mej temi najodličnejši občinski odborniki in občinski svetovalci na zaupni pogovor, v kterem so sklenili odposlati na državni zbor peticijo, v kteri pravijo, da je gimnazija mogoča edino le v Celji kot naravnem središču južnega dela spodnjega Štajerskega. Ob jednem preklicuje vsak, kdor se je vsled krivega mu danega pouka dal napotiti, da je podpisal prošnjo za gimnazijo v Št. Jurju, svoj podpis.
Celji ska gimnazij a,
^ spodnjega Stajerja [Izv. dop.)
Koalicijski poslanci so se posebno že ponašali s tem, da so pridobili Slovenci celjsko gimnazijo. Posebno gospod Šukije se je ponašal na shodu v Metliki. Vaš list je že dokazal, da bi ne bila nobena pridobitev koalicije, ako bi se ta gimnazija tudi osnovala. Sedaj se pa kaže, da je koalicijsko veselje bilo prezgodnje. Levičarji hočejo napeti vse sile proti celjski gimnaziji iz strahu pred nemškimi nacijonalci.
Naši slovenski poslanci bodo pa že pre-
slabi, da bi mogli ta levičarski upor premagati, posebno ker ni pričakovati, da bi grof Hohemvart zanje zastavil ves svoj upliv. To smo videli že pri uprašanju o dvojezičnih napisih v Istri. Slovenski poslanci so inter-pelovali a na zadnje je pa le levica potegujoč se za liberalce zmagala. Ravno tako bode tudi v celjskem uprašanju.
Kakor se kaže, še vlada sama ne misli več držati svoje obljube. Okrajni glavar celjski že išče kraja, kjer se osnuje za Slovence gimnazija, da le ne bode v Celju. Krošnjarit je bil šel ze ž njo v Žalec in Št. Jurij, kjer je pa menda ni oddal. Št. Jurčani so že ne--koliko ogledovali njegovo blago, a naposled so se pa le odrekli.
Okrajni glavar je pa le šel v Gradec poročat, da se gimnazija morda le speča v St. Jurij. Ce je pa v Št. Juriju ne spečajo, bode okrajni glavar zopet oprtal krošnjo iri z gimnazijo krošnjaril v Mozirje, Sevnico in Brežice, morda jo le kje speča.
Kdor količkaj razmere pozna na spodnjem Štajerskem, ve, da gimnazija more le v Celju izhajati. Baš zaradi tega se je pa nemškutarji tako branijo v Celju, kajti radi bi, da nov slovenski zavod popolnoma propade, da bi potem govorili, kako je bil nepotreben.
Gospod okrajni glavar gotovo ne kroš-njari le v lastno zabavo, temveč je za to dobil nalog od vlade, ki se hoče na vsak način izmotati iz te stvari. Zatorej lahko rečemo. da je slovenska gimnazija že pokopana, zdaj gre samo za to. kakšen pogreb bi priredili. Mej pogrebniki bodo pa naši koaliranei, ki so pomagali vreči Taaffeja. Prejšnja vlada je bila paralelke obljubila in bi jih bila tudi dala, ker pod njo niso bili levičarji tak faktor, kakor so pa sedaj. Takrat, ko je grof Hohen-vvart govoril proti Taaffeju je najbrž pokopal celjsko gimnazijo in še marsikaj druzega.
Uprašanje je, kaj store slovenski poslanci, ako se celjska gimnazija odkloni. Govori se, da izstopijo iz koalicije, kar pa ni verojetno. Vlada je odbila zahteve slovenskih poslancev, ali vendar so konservativni poslanci ostali v koaliciji. Tako bodo ostali tudi, če se celjska gimnazija odkloni, dokler jih ven ne vržejo, kakor je skušala „Neue Freie Presse". Gospodom se zdi jako prijetno, da jih vladno solnce obseva. Zgubili so vsako sposobnost za opozicijo. To ve tudi vlada in zatorej se tudi nanje ne ozira. Slovenski poslanci bodo vladi delali tlako, doklev Volilci ž njimi ne spregovore najodločnejše besede in jih opomnijo, da so zastopniki slovenskega naroda, ne pa vladni sluge.
Dogodki na Ruskem. — Dne 19. t.
m. Ob Vs 11 uri zagrmel je v Petrogradu strel topov — žalostno, srce pretresajoče vabilo na pogrebne slavnosti v katedralki sv. Petra in Pavla. Došla so odposlanstva iz vseh krajev Rusije in — Evrope. Došli so trije kralji, trije prestolonasledniki, odposlanstvo francoske republike, razne vojaške deputacije itd. Cerkev se je kmalu napolnila. Pri vratih pričakoval je metropolit carsko obitelj, tuje vladarje in prince. Po dovršenem cerkvenem obredu poslovili so se od slavnega pokojnika car, carica - udova, veliki knezi in tuji princi. Na to so odnesli car, veliki knezi, ptuji knezi in princi — mej temi tudi nadvojvoda Karol L u d o v i k — krsto v grobnico. Mej tem so zvonili po vseh cerkvah, topovi so grmeli - car Aleksander je legel k večnemu počitku.
Slovo carice od preljubljenega soproga bilo je pretresljivo, ihte zgrudila se je na tla. Ko je odšel dvor. gnetlo se je ljudstvo iskreno proseče cvetic s krste predragega jim gospodarja in očeta.
Nadvojvoda Karol Ludovik izročil je carju Nikolaju lastnoročno pismo cesarja Frana Josipa, carici-vdovi pa pismo naše cesarice.
P. n. gospod!
Dovoljujem si Vam uljudno naznanjati, da sem otvoril v mestu v
Gosposki ulici št 9
prodajalnico za svoje izdelke, ktero bom držal vedno dobro založeno z voščenimi svečami, medenim in drugim pecivom. Imam tudi vedno v zalogi najboljši domači med, popolnoma zanesljiv pitanec za čebele.
Med v satju in rumen vosek kupujem v vsaki množini
po tekočih cenah.
Ker imam na razpolago sposobne delavske moči, sprejemam tudi naročila za torte, kolače in raznovrstno sladčičarsko pecivo, na pr. za sv. birme, svatbe in druge enake slučaje.
Naročila sprejemam in izvršujem v tovarni na
5olkaaski cesti št. 9. in v prodajalnici v Gosposki ulici št. 9.
Moje sveče razprodajata na drobno tudi gospod Edvard Pavlin v Nunski ulici št. 10., kteri ima v zalogi razne nagrobne vence, rože in palme za cerkve, cvetke za nove maše in poroke, mrtvaške obleke, rakve trakove, zlate črke i. t. d., — in Fr. Ziani v Raštelju.
Za slučaj kake potrebe v imenovanem blagu se Vam toplo pri-? poročam, da me blagovolite počastiti s svojimi cenjenimi naročili. Zagotavljam točno in vestno postrežbo.
Sveče in torče vsake teže in mere iz pristnega garantiranega čelad nega voska prodajam klgr. po 2 gld. 45 kr. — Voščene sveče in torče I. sestava prodajam klg. po 2 gld. 20 ki-. — Voščene sveče in torče III. sestava
prodajam klg. po 1 gld. 50 kr.
Z veleštovanjem Vam udani
cL :K O p H Ca