Marijana   Željeznova-Kokalj
Tolščak in plemenjak
Tolščak je sedel na le.deni plnšči in zrl leno predse. Završalo je nad njim in še preden si je opomogel od strahu, je čepcla poleg njega ogromna železna ptica. V trebuhu je zacvililo in iz njenega trupa so zlezli — možje in pes.
Tolščak jo je pobral za ledeno skalo in na skrivaj opazoval čudne potnike. Po.slavili so stojalo, natak-nili nanj škatlico in gledali skozi njo. Tolščak je bil hudo radoveden in se je previdno približal psu. »To-variš,« je ogottoril tolščak psa, »/>o-uej mi, kaj gledajo možje v škatli?«
Pes se jc malo pretegnil, takci je bila njegooa nauada, zamahal z re-pom in dejal: »Fotografirajol«
»Oprosti mi, loda prav nič te ne razumem«, je odgovoril vljudno tolšiak.
»Pozna se ti, da živiš daleč od le-pega svcta! Posneli bodo s/i/ce/«
»A tako! A kakšen je svet?«
¦sPrelep.' Oj, tam so hiše, ki se-gajo do neba, ceste, mostovi, vrtooi, avti, vlaki., .<
*Rad bi videl te lepe rečil*. je me-nil tolščak.
vPojdi z menoj! Kmulu bomo od-potouali nazaj.U ga je povabil pes.
»A'o, botn pa .še/«, je zadouoljno menil tolščuk in sledll pm v zrako-plov.
Kmalu je zabrenčal stroj. Tol-ščaku se je zazdelo, da mu zmanj-kuje tal in zastokal je. Pes ga je potolaiil: »Tako se godi vsakemu pri prvem letenju.«
Tolščak se je premagoval in ju-nasko vzdržal polet. Ko je bil spet na uarnih tleh, se ni mogel načuditi cudom, ki so ga obdajala. Prijatelj psičck je imel prau — mcd (judmi ni tako dolgocasno kakor ob Lede-nem morju. Toda prehilro se je na-veliiul čud, tudi ribe mu niso šle toko v sla&t, kakor doma. Polastila se ga je žalost, ki ji pravimo — do-motoije.
Psiček je opazil njegooo izpre-membo. Tolažil ga je in mu dejal: »Kmalu pojdcmo v Afriko. Boš vi-del, kako je tam.<t
In res, spet je tolščak zlezel v zrakoplov. To pot se mu je zdela vožnja prav prijetna. V Afriki pa mu ni bilo všeč. Prevvč jc peklo sonce. S psičkom sta najraje poči-vala ob vodi in se hladihi. Spoznala sta se s slokim plamenjakom. Tudi plamenjak se je zanimal  za   svet.
«8
Psiček  mu je  pripovedoval o stu-       Zrakoplov je pristal na letališču.
dencih,   ki nikoli ne vsahnejo, tol-    Plaminjaka ]<¦ malce zeblo v lepi
šiak o vrlikanskih ledenih ploščah    Evropi, tolščaku pa jr bilo vroče.
v morju.                                                ToLščaka in plamcnjaka so na.sta-
»Kar navdušila sla me za svet!«    nili o živalskem nrlu. Videla sta ne-
je dejal plamenjak. »Kafco lepo je,    botičnik iz svojc.ga   nouecja   biuali-
če veš kaj nouega poue.dali!*             šča. Svigali so mimo  uvti,  drdrali
Psičku ni bilo treba ilosti prigo-    vlaki, nad njima so brenčali zrako-
uarjati, da se je plumcnjak odločil    plovi. Prijazni otroci so jimu prina-
za  potouanje   n   Evropn.  Lepo   so    šali kruhka in tudi psiiek ju je obi-
sedli usi trijc v zrakoplov v ueliko    skoual.
veselje posadke. In kako so bili vsi                               ^ trije ponoani, ko so jilt mošje foto-
grafirali v zraknplovu.                           Toda jeseni jc plamcnjak globo-
»Ta slika bo prišla v časopize in    ko pouešal glavo. Lastouice, žerjairi.
vsi Ijudjf botlo zvedeli, da smo po-    štorklje, škorci so  i> jotah odletpli
tooali z zrakoplovomz, je dfjol psi-    proti sončnemu jugu. Plamenjak je
ček.   Pokazal jr plamenjaku slika.    zdihoiml... in ... izdihnil.
kako vslopala s tolščakom u zrako-       Tolščak   je    presamntaril   zimn.
ptoit na duljnrm sevprn. »Ta je ze    Spomladi pa so brzele jute divjih
bila v čusopisih&, je pojasnil paiček.    gosi   proti   sevpru.   Tolščak  je  hi-       j^t
»Kaj pa je časopis?« se je zani-    ral.. ¦ in obleial nrgibcn med cve-       ^J
mal plamenjak.                                  fočimi narr.hami.                                         H
Toličuk je previdno molčal, ker       Psieek   pa   je   poslajal   začuden        H
ni hnlel izdali svoje nevednosli, psi-    pred praznima kletkama svojih pri-        V
ček pa ](• razlaiil: »Tn je velik pa-    jutrljev. Čakal ju je. Nista prisla ...
pir, ues drobno poliskan. Ima slike,    Zato  je   dolgo  žalostno  in  zaleglo
pod katerimi je zapisano, kaj po-    lajal. Ni mu šlo v pasjn glanieo, za-
menijo. Ljudje radi čitajo časopise,    kaj sla sc prijatelja plamrnjak in
k?r jim povedo vse, kar se. dogaja    tolščak tako zgodaj poslovilu od te-
nu suetu.t                                           ga lepega sveta...                ,