SPORT Naša dekleta si želijo POLETNI POTOPIS is glasno podporo str. 33 Irska mavrica doživetij str. 36-37 RADIO CELJE 90,6 95,1 95,9 100,3 OVI TEDNI { VSAK CETRTEI Št. 30 / Leto 70 / Celje, 30. julij 2015 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak '79 Г1AGER ' l/Љ PK"' S tem kuponom 2x pijača Kul 1,5 L ZASTONJ! 2------------ IC Samo bralci Novega tednika lahko izkoristite ta kupon od 30. 7. do 5. 8. 2015 v katerikoli trgovini Jager. Poletje v planinah Čas letnega dopusta je na vrhuncu. Nekateri si za poletni oddih izberejo kakšen kraj ob morju ali jezeru, drugi prisegajo na planine. Če ne gre drugače, se v svet med vršace radi odpravimo tudi samo za dan ali dva. Kakšna je letošnja planinska sezona in poraba denarja v nekaterih kočah nad 1000 metri nadmorske višine na našem koncu, pišemo v tokratni Naši temi. str. 8-9 AKTUALNO Bo celjska okoljska problematika odnesla ministrico? str. 3 GOSPODARSTVO ^^^^^^^ Slaba banka prevzela vodenje Thermane str. 5 l|P Ljubn Protipoplavna zaščita je prednostna str. 11-13 »Imamo dobro turistično ponudbo« str. 14-15 INTERVJU Franc Vindišar o novem urgentnem centru str. 26 REPORTAŽA V stotih dneh čez Alpe str. 28 Nagradni -natečaj str. 42 _/Г £ Ч, * лГ - t ^ C' 1 i ^ NajLepže ЈГ X Ж balkonsko [ f Шр: ш г i s frn-l cvrtje Dobrote sloven^ kjh kmetij Mojstrski sir za žar s ШШШШ kmetije Čavk s* 34-35 2109900081015 2 AKTUALNO UVODNIK TATJANA CVIRN Daleč od ponorelega sveta Prvič me je na višji hrib »zvlekla« prijateljica v davnih časih srednje šole. Če se ne motim, sva šli na Radu-ho. Jesen je bila in megla se je vlekla čez vrh, hladno je bilo in nobenega posebej pretresljivega trenutka nisem takrat začutila. Doma pleten pulover se je hitro navzel vlage, čevlji pa so bili izposojeni in so pravzaprav sodili na smuči, tako da sem se kar namučila do vrha. Tudi njen naslednji poskus navduševanja se je bolj klavrno končal, saj mi smrčanje s sosednjih pogradov v skupni sobi planinske koče pač ni omogočalo počitka in sem se naslednji dan komaj odvlekla do Triglavskih jezer. Teh se spomnim še danes, tako neponovljivo čudovita so bila. Potem so minila leta, življenje se je obrnilo v drugo smer in planinski podvigi so šli v pozabo. Morda tudi zato, ker se je z nesrečo v hribih tragično končalo mlado življenje prijateljice... Da bi otroke spravila v tovrstno gibanje, ni bilo posebej verjetno. Hči je že po ravnem vselej tarnala, kaj vse jo boli, in jo je bilo treba nositi, sin je lahko normalno hodil oziroma celo tekel le v primeru, če je imel pred seboj žogo. Ampak za vsako stvar mora človek očitno dozoreti in kdo ve, morda bosta nekoč tudi onadva plazila po hribih. Pri meni je napočil trenutek za novo odkrivanje planin, ko je bilo v službi najbolj stresno in je tudi sicer šlo vse narobe. Pohodi v tišini gozdov, skalovja, travnikov in pašnikov so se zazdeli kot balzam za utrujeno in zmedeno glavo. Prihodi na cilj so seveda nekaj krasnega, nagrada za zgodnje vstajanje, za ves prelit pot, boleče noge in utrujeno telo. Še bolj nepopisni so trenutki, ko premaguješ meter za metrom in spoznavaš, kaj vse zmoreš, ko si sam s seboj in s svojimi mislimi, in se naenkrat zdi vse tako enostavno. Božansko. Poletni dopust je zato že nekaj let namenjen odkrivanju lepot slovenskih visokogorskih predelov. Včasih sem jih poznala le po imenu, nekaterih niti to ne, danes so bolj domači. Veliko pa je še vedno neodkritih. Na srečo se množice zadržujejo v dolini in gnečo doživiš le tam, kjer se da do koče pripeljati z avtom. Ali pa kdaj naletiš na kakšno skupino pohodnikov, ki mora vesoljnemu planinstvu oznaniti, da prihaja. Mimo takšnih skušam priti čim hitreje, da lahko še naprej uživam v blaženem miru. Kar se mene tiče - verjetno tudi mnogi drugi tako mislijo - na kočah ne potrebujem nobenih dodatnih programov, animacij in ne vem kakšne ponudbe. Zadoščajo domačnost, prijazen oskrbnik, okusna enolončnica in lepa narava. Vse ostalo imam v dolini, kamor se je prej ali slej treba vselej vrniti. Do naslednjič. Misel tedna ђђ Nejc Zaplotnik, slovenski alpinist (1952-1983) »Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi.« Bo Teš prekinil dobavo energije? Z Urošem Rotnikom, direktorjem KPV, o odpovedi pogodbe Pred časom je Termoelektrarna Šoštanj z odpovedjo pogodbe o prodaji in nakupu toplotne energije neprijetno presenetila Komunalno podjetje Velenje (KPV), ki s tem virom zagotavlja toplotno oskrbo Šaleške doline. Odpoved pogodbe in ponudba nove sta očitno pika na i razhajanja med obema partnerjema, v ozadju katerega naj bi bili cena toplotne oskrbe in tudi nekatera druga določila v pogodbi. Med drugim naj bi bila sporna tudi dolžina odpovednega roka obstoječe pogodbe: »V Komunalnem podjetju Velenje smo prepričani, da smo bili zelo dober poslovni partner Termoelektrarne Šoštanj v minulih štiridesetih letih, in verjamemo, da se bomo uskladili tudi glede nove pogodbe, če je res nujno potrebna. Menimo namreč, da je obstoječa pogodba še vedno v veljavi. Najprej moramo razjasniti odpovedni rok obstoječe pogodbe: trimesečni, kot ga predlagajo v Teš, se nam zdi absolutno prekratek. Če v Teš mislijo, da si mora KPV zagotoviti nov vir ogrevanja, potem bi se morali pogovarjati o večletnem odpovednem roku. Vendar praksa po svetu kaže, da tam, kjer so termoelektrarne, tudi poskrbijo za ogrevanja upo- Za odziv smo se obrnili tudi na vodstvo Termoelektrarne Šoštanj, kjer nam je direktor Matjaž Eberlinc odgovoril v pisnem sporočilu, v katerem je navedel, da sta se z novim aktom o metodologiji določevanja cene toplotne energije, ki ga je sprejel svet Agencije za energijo RS, spremenila tudi določanje izhodiščne cene in pridobivanje zahtevanih soglasij. Kot še navaja Eberlinc, se je dvignila tudi cena ener-genta, torej premoga. »Cena, ki jo je KPV plačeval Tešu, je bila zadnjih šest let nespremenjena, kljub temu da se je cena toplotne energije letno zviševala, kar je razvidno iz javno dostopnih podatkov.« Glede prekinitev dobave toplotne energije je Eberlinc še povedal, da do njih lahko pride zaradi različnih tehničnih težav ali višje sile. »Ker pogajanja s KPV še trajajo, jih do zaključka ne moremo komentirati,« je še sklenil Matjaž Eberlinc, direktor Teša. rabnikov na tem območju. To je namreč ekonomsko in ekološko najbolj sprejemljivo. V preteklosti je bilo v Šaleški dolini mnogo kurišč, zaradi tega je bil tudi zelo onesnažen zrak. Zdaj ko je le eno kurišče in pod nadzorom, je pri nas zrak med čistejšimi v Sloveniji,« je na začetku pogovora povedal Uroš Rotnik. Ali v Komunalnem pod-j et ju Velenje pristajate na višjo ceno, ki jo v novi pogodbi predlaga Termoelektrarna Šoštanj? Torej namesto dosedanjih nekaj manj kot 11 evrov po novi predlagani pogodbi Teša 14 evrov za megavatno uro toplotne oskrbe. Cena je pravzaprav drugotnega pomena. To, kar je najpomembnejše v obstoječi pogodbi in kar mora ostati tudi v novi, je določilo, da je dobava toplote za Šaleško dolino neprekinjena. To bi lahko bila največja ovira, saj Teš nekako namiguje, da bi lahko bilo ogrevanje prekinjeno, kar je za Šaleško dolino nesprejemljivo. Kar zadeva ceno, menimo, da bi lahko ostala na tej ravni, lahko bi bila celo za kakšen odstotek nižja. Z obratovanjem šestega bloka so namreč boljši izkoristki, manj se porabi premoga ... O ceni se bomo še dogovarjali. Zakaj sploh lahko pride do prekinitve, kakšne razloge navajajo v Tešu? Do prekinitve lahko pride v primeru, če ne obratuje noben blok. Če ni proizvodnje električne energije, potem tudi ni proizvodnje Uroš Rotnik, direktor Komunalnega podjetja Velenje, verjame, da bodo z vodstvom Teša jeseni uspeli skleniti dogovor. toplote. Ampak v preteklosti se to v Tešu ni dogajalo in ne vidimo razloga, zakaj bi se v prihodnosti. Kdaj boste nadaljevali pogajanja, po dopustih? Usklajevanja in pogajanja trajajo ves čas, dopust pri tem ni pomemben dejavnik. Do jeseni verjamem, da se bomo dogovorili, tako da bo naslednja kurilna sezona varna in zanesljiva za uporabnike. Razmišljate morda tudi o kakšni alternativi, če bi se v pogovorih kaj zapletlo? Vsaka alternativa v Šaleški dolini bi bila dražja za uporabnike in torej nesmotrna. Verjamem, da bomo našli pravo rešitev in da bo Teš še naprej vir toplote za Šaleško dolino. ROBERT GORJANC Foto: RG, GrupA Sanacija nevarne brežine Začenja se sanacija posledic lanskih poplav ŠOŠTANJ - Župan Darko Menih je z direktorjem podjetja Voc Celje Romanom Moškotevcem podpisal pogodbo o izvedbi del za sanacijo brežine pri Termoelektrarni Šoštanj, na odseku državne ceste Šoštanj-Pesje. Brežina je dolga približno 700 metrov, zaradi posledic poplav oktobra lani pa je postala nevarna za udeležence v cestnem prometu. »Breži-na se je posedala in obstajala je bojazen, da bi se vozniki lahko zapeljali v Pako, zato smo morali urediti obvoz,« je povedala Marija Anžej, višja svetovalka za investicije in projekte v Občini Šoštanj. Med šestimi ponudniki, ki so se prijavili na javni razpis, je Občina Šoštanj kot najugodnejšega izbrala podjetje Voc iz Celja, ki bo dela izvedlo za 127.б0о evrov. Malo več kot polovico stroškov sanacije bo sofinancirala tudi državna direkcija za infrastrukturo. Dela se bodo začela konec julija in bodo trajala približno 45 dni. V tem času bodo občasno tudi zapore prometa, zato v šoštanjski občini voznike pozivajo k previdnosti in strpnosti. RG ČETRTEK FE1EK SOBOTA NEDELJA O ' ig HI dEЂ 17 1 27 ИЕЗ PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK - DUHU] O Da es AKTUALNO 3 OB ROBU Bo ministrica odstopila? Zaradi netočnih in zmedenih izjav organizacija Alpe Adria Green okoljsko ministrico poziva k odstopu Mednarodna organizacija za zaščito okolja in narave Alpe Adria Green je s pozivom za odstop ministrice za okolje in prostor Irene Majcen zaradi nesposobnosti reševanja okoljske katastrofe v Celjski kotlini pristavila še en kamenček v mozaik te nikoli končane okoljske sage. V organizaciji pričakujejo, da bo ministrica odstopila sama, v nasprotnem primeru k razrešitvi pozivajo predsednika vlade Mira Cerarja. Na ministrstvu so se na poziv odzvali s pojasnili, kaj se je pri reševanju tega problema v zadnjem letu vendarle premaknilo. Upravni odmor mednarodne okoljevarstvene organizacije je sklep o pozivu za odstop sprejel zaradi, kot je zapisano v sporočilu za javnost, netočnih in zmedenih izjav ministrice Irene Majcen o parceli nezakonite deponije v Bukovžlaku in zagovarjanja nestrokovnih odločitev v zvezi z njeno sanacijo, ki jih je podala v večerni informativni oddaji ene od komercialnih televizij. Takrat je ministrica znova zatrjevala, da na omenjenem območju ni nevarnih odpadkov in da gre za več metrov debele plasti nenevarnih odpadkov. Spomnimo, da je evropsko sodišče nedavno odločilo, da nezakonita deponija Buko-vžlak in odpadki na območju Stare cinkarne predstavljajo visoko nevarnost za zdravje ljudi in za okolje. Poleg tega Evropska komisija navaja tudi nesporen škodljiv vpliv na podtalnico in vodotoke Hudinja, Voglajna in Savinja. Kljub delni sanaciji onesnažene zemlje še veliko Poleg tega so v organizaciji Alpe Adria Green prepričani, da bi morala ministrica takoj sprejeti ukrepe za preprečitev ogrožanja zdravja na območju Stare cinkarne ne glede na to, da je lastnica te parcele Mestna občina Celje. Kot so zapisali, je že študija iz leta 2006 o onesnaženju Stare cinkarne pokazala, da gre za močno onesnaženje, okolja, kar so potrdile vse kasnejše analize. ANKETA Kakšno je mnenje občanov, smo preverili v središču mesta, ki je le slab kilometer oddaljeno od onesnaženega območja stare Cinkarne. Silva Šepec, Celje: »Absolutno je treba ta odlagališča sanirati. To škodi vsem, ne samo Bukovžlaku in okoliškemu naselju. Zaradi tega je menda onesnaženo celo Celje. Ne bi želela soditi o odstopu, vendar pa je ministrica na nek način odgovorna za to kar se dogaja oziroma ne dogaja.« Niko Brus, Celje: »Mislim, da ima Evropsko sodišče popolnoma prav. Se je pa znova pokazalo, da je treba stvari urejati zunaj, doma to ne gre. Ministrica pa bi gotovo morala odstopiti. Saj je skorajda ne poznamo. Če bi jo srečal na ulici, je ne bi prepoznal. To pomeni, da je premalo na terenu. Tako se okoljskih težav ne da reševati.« Ksenja Turk, Celje: »Škoda, da se sanacija ni začela že prej. Res pa je, da smo bili malo zavedeni, kakšno je stanje v resnici. Po mojem mnenju je posredi denar. Tako kot vedno. Te stvari niso nove, tako da odstop ministrice zadeve ne bi rešil. Verjetno bi morali odgovarjati tudi vsi ministri pred njo. Pri nas je pa tako, da tisti, ki zadnji pride, je kriv, čeprav so zadeve stare že več let.« Evropska zaušnica in »nerodna« ministrica Izvajalec sanacijskih del na območju Stare cinkarne, za katero je odgovorna celjska občina, še dela. Predviden rok za končanje predelave onesnažene zemljine je 31. julij. Je pa občina od izvajalca že prejela predlog za podaljšanje roka, ki ga v tem trenutku še preučuje in ga bo najverjetneje podaljšala do konca avgusta. Skupno bo šentjursko podjetje na območju Gaberje jug predelalo 13.600 kubičnih metrov z nevarnimi odpadki onesnažene zemlje. Na tem območju so izmerili največje onesnaženje s kadmijem v urbanem območju na svetu. Ta lokacija je namreč le nekaj sto metrov oddaljena od središča mesta. »Pristojno ministrstvo in drugi odgovorni se vse do danes niso odzvali in se niso odločili za takojšnji sanaciji tega 17 hektarjev velikega območja, kjer je odloženo približno 1,5 milijona kubičnih metrov nevarnih odpadkov,« še pojasnjujejo v omenjeni organizaciji. S sanacijo dela onesnaženega območja, Gaberje jug se je že lani spoprijela celjska občina. Predelavo 13.600 kubičnih metrov onesnažene zemljine bo podjetje Stonex končalo predvidoma konec avgusta. Kdaj se bo začela sanacija preostalega območja Stare cinkarne, se še ne ve. Prav tako uradno ni znano, koliko naj bi ta sanacija stala. Po nekaterih ocenah bi bilo za dokončno ureditev celotnega območja potrebnih 25 milijonov evrov. Za Bukovžlak 1,5 milijona evrov Sanacija nezakonitega odlagališča Bukovžlak bo trajala dlje časa in bo odvisna od tega, katera metoda dela bo izbrana. Predvidoma bo končana do konca prihodnjega leta, so sporočili z ministrstva, kjer v zvezi s tem pripravljajo program ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja na tem območju. »V tem gradivu so navedene različne možnosti sanacije, odločitev o izbrani možnosti pa bo temeljila na podlagi izvedljivosti, časa izvedbe projekta in okoljske, ekonomske ter družbene sprejemljivosti,« so še sporočili s pristojnega ministrstva. Je pa ministrica že večkrat javno zatrdila, da bo vlada denar za sanacijo nezakonitega odlagališča v Bukovžla-ku zagotovila v proračunih za prihodnji dve leti. Kot so ocenile strokovne službe na ministrstvu, bodo za sanacijo potrebovali približno 1,5 milijona evrov. Komisija ni operativna Mednarodna okoljevarstve-na organizacija ob tem ministrici očita tudi, da je bila spomladi ustanovljena komisija V zadnjih dneh se je Celje uspelo kar nekajkrat »plasirati v prime time« vseh slovenskih osrednjih informativnih oddaj. Razlog ni nič kaj lep in spodbuden. Predvsem pa ne nov. Gre za onesnaženje Celjske kotline zaradi bremen Stare cinkarne. Da na tem območju dobesedno močno smrdi in da se strupov ne bi smelo kar tako pometati pod preprogo, že leta opozarjajo LEA KOMERIČKI predstavniki celjskih civilnih iniciativ. Težko bi rekli, da niso bili slišani. A res je, da jim domača - lokalna in nacionalna - politična elita ni nikoli zares prisluhnila. Ker posluha niso našli doma, so ga iskali in našli v naši razširjeni domovini. Evropi. Evropsko sodišče je potrdilo njihove že dolgo znane strahove. Zemlja na območju Stare cinkarne in Bukovžlaka je onesnažena in okolju ter za zdravje ljudi nevarna. Potrdilo Evrope torej imamo. Kaj pa zdaj? Se bo kaj premaknilo? Se bodo slovenske pristojne ustanove vendarle zganile? Ali bomo ponovno priča podajanju žogic iz Celja v Ljubljano in nazaj? Čeprav bistvenih izboljšav zemlje in zraka v Celju ne moremo zaznati, je treba priznati, da se je v zadnjem letu vendarle nekaj premaknilo. A je večino teh premikov za zdaj mogoče zaznati zgolj na papirju. Tako je bila spomladi na pobudo ministrice za okolje in prostor Irene Majcen ustanovljena strokovna delovna skupina, katere glavni nalogi sta pregled območja onesnaženosti in priprava ukrepov za celovito sanacijo degradiranega območja, ki mimogrede presega meje celjske občine. Zelo pomembna naloga te delovne skupine je tudi pregled možnih denarnih tokov. Vse lepo in prav, a spet se ne moremo povsem znebiti občutka, da se bodo naročale, izvajale in tudi plačale številne študije, ki so enkrat bile že narejene. Zunanji opazovalec lahko hitro dobi občutek, da se bodo stvari spet reševale na papirju in v lepo urejenih in primerno ohlajenih pisarnah daleč stran od smeti in odlagališč. Pred dnevi so za nekaj dodatno dvignjenega celjskega »strupenega« prahu poskrbeli v mednarodni organizaciji za zaščito okolja in narave Alpe Adria Green. Ti so ministrico zaradi nerodnosti pri dajanju izjav na temo sanacije znanih celjskih nelegalnih odlagališč pozvali k odstopu. Ministrica in tudi njeni predstavniki poziva za odstop niso komentirali. V obširnem sporočilu za javnost so se na zapise in očitke okoljevarstvene organizacije odzvali le s pojasnili, kaj so v zadnjih mesecih naredili in kaj jih/nas na tem področju še čaka. A tudi iz vseh teh zapisov še vedno ni mogoče razbrati, kdaj bo država začela sanirati odlagališča, za katera je pristojna. Kljub vsemu je treba priznati, da so takšni pozivi za odstop nerealni. Če bi zaradi zadnjih nerodnosti Majcnova res morala zapustiti sedež okoljske ministrice, potem bi zagotovo lahko v naslednjem tednu razpustili vlado in skoraj izpraznili slovenski parlament. Sprostilo bi se verjetno tudi precej sedežev v občinskih in drugih svetih. za sanacijo Celjske kotline namerno ustanovljena preširoko in je zaradi tega povsem neoperativna. To po mnenju organizacije reševanje ekoloških problemov prestavlja v nedoločeno prihodnost. Na ministrstvu odgovarjajo, da so bili v delovno skupino imenovani različni strokovnjaki, ki imajo na tem področju izkušnje in znanje, da bodo lahko pripravili načrt celovite sanacije. Oblikovani sta bili dve podskupini, ena se ukvarja s problematiko onesnaženosti okolja in z iskanjem ukrepov za sanacijo, medtem ko se druga posveča prostorskemu načrtovanju, saj do zdaj niso bile sprejete ustrezne strokovne podlage za načrtovanje in izvedbo ukrepov. Naloge slednje so trenutno vezane predvsem na strokovno pomoč pri pripravi novega občinskega prostorskega načrta Mestne občine Celje. Podskupina za okoljski del je imela zadnji sestanek maja. Člani so sprejeli dogovor, da bodo najprej naredili temeljit popis onesnaženih območij. Za območje onesnaženosti pa se upošteva meja Mestne občine Celje skupaj z mejami sosednjih občin Šentjur, Štore in Žalec. Člani delovne skupine se bodo ponovno sestali konec avgusta. Majhna zmaga civilnih iniciativ Prebivalci najbolj onesnaženih območij Celjske kotline in predstavniki Civilnih iniciativ Celja menijo, da je evropska sodba v primeru cinkarne njihova mala zmaga in zaušnica vsem odgovornim, ki so jih ves čas zasmehovali in jih označevali celo za ekote-roriste. Kljub priznanju iz Evrope tisti, ki na probleme prekomernega onesnaženja glasno opozarjajo že leta, ne verjamejo, da se bo resnično kaj premaknilo. Med ljudmi tako prevladuje mnenje, da bo država raje plačala več sto tisoč evrov kazni kot poiskala denar za sanacijo. Če Slovenija v določenem času teh onesnaženih območji ne bo sanirala, jo bo doletela denarna kazen deset tisoč evrov dnevno. LK, foto: arhiv NT (SHERPA) 4 Remont: »Nikakor ne gre za nagajanje, ampak za poslovno potezo. Izhodiščna cena se nam je zdela dokaj ugodna, gradbena sezona je v polnem teku in tudi gospodarski kazalniki so zdaj malo boljši. Nakup kompleksa je torej dobra poslovna priložnost v času, ko se kažejo začetki ponovne gospodarske rasti.«. Ahac NG: »Naša ponudba je pomenila izjemno odgovorno dejanje do podjetja CM Celje in njegovih upnikov. V preteklosti smo se izkazali kot resen partner tega podjetja v stečaju, saj smo zaposlili veliko njegovih bivših delavcev, z odkupi različnih premičnin smo pomagali večati vsoto denarja v stečajni masi.« GOSPODARSTVO Remont porušil načrte Ahaca Celjsko podjetje za sto tisočakov premagalo lastnika Voca v tekmi za kompleks z asfaltni bazo v Veliki Pirešici Podjetje Ahac NG, ki je v lasti Romana Moškotev-ca, bi moralo jutri ustaviti naprave v asfaltni bazi v Veliki Pirešici in zapustiti kompleks, ki ga je imelo v najemu od leta 2013. V soboto, 1. avgusta, se mu bo namreč iztekla najemna pogodba. Nove pogodbe ne bo, saj celoten kompleks z asfaltno bazo, ki je v lasti propadlega CM Celje, prehaja v roke Remonta. Stečajna upraviteljica Milena Sisinger naj bi te dni s predstavniki podjetja že podpisala pogodbo o nakupu, posel bo končan, ko ga bo potrdilo še sodišče in bo Remont na stečajni račun CM Celje nakazal 3,3 milijona evrov kupnine. Ker bo do takrat preteklo še nekaj časa, ustavitev in ponovni zagon asfaltne baze pa nista poceni, se Moškotevc že nekaj dni z direktorjem Remonta Bo-gomirjem Amonom pogaja, da podjetju Ahac NG do zaključka posla dovoli ostati v Veliki Pirešici. Zmaga Remonta v tekmi za zahodni del kompleksa v Veliki Pirešici je presenetila marsikoga, predvsem Romana Moškotevca, ki je bil s svojima podjetjema Ahac NG in Voc ves čas favorit za nakup tega več kot 18 hektarjev velikega območja, na katerem je poleg asfaltne baze in betonarne še nekaj i / drugih poslovnih objektov. Podjetje Ahac NG je bilo tudi edino, ki se je v začetku leta udeležilo dražbe, na kateri je stečajna upraviteljica Milena Sisinger prvič prodajala kompleks in kot izhodiščno ceno določila 3,7 milijona evrov. Dražba ni uspela zaradi površnosti, saj je Ahac NG na stečajni račun CM Celje nakazal prenizko varščino. Namesto nove dražbe je upraviteljica na zahtevo Družbe za upravljanje terjatev bank, ki je največja upnica CM Celje, objavila zavezujoče zbiranje ponudb in tokrat kot izhodiščno ceno določila 2,6 milijona evrov. V Ahacu NG so v svoji ponudbi ta znesek presegli za 600 tisočakov, najbrž prepričani, da jim bo to zagotovilo nakup. A so se ušteli. Ponudba Remonta je bila še za 100 tisoč evrov višja. Prepričani, da zgodba ni končana Ahac NG je imel asfaltno bazo v najemu od leta 2013. V podjetju pravijo, da so ob prihodu v Veliko Pirešico morali opraviti kar nekaj obnovitvenih in vzdrževalnih del, da je baza lahko začela normalno obratovati. Poudarjajo tudi, da so redno poravnavali najemnino in s tem zagotavljali boljše poplačilo upnikov CM Celje, predvsem pa jim je asfaltna baza zagotavljala zadostne količine asfalta za lastne potrebe, saj so s svojim podjetjem Voc trenutno v regiji največji specialisti za nizke gradnje. Nekaj asfalta so prodajali tudi drugim. Na vprašanje, kakšne posledice bo imela izguba asfaltne baze za podjetje, niti nočejo odgovoriti. Prepričani so namreč, da zgodba še ni končana. Zaradi sumov, da sta bili kuverti s ponudbo predhodno odprti in nato ponovno zalepljeni, so napovedali uporabo vseh pravnih sredstev. Poleg tega so stečajno upraviteljico pozvali, naj postopka zavezujočega zbiranja ponudb še ne konča, ampak obe podjetji pozove k izboljšanju ponudb oziroma k dodatnim pogajanjem. Vendar je Sisingerjeva njihov poziv zavrnila in o tem tudi že obvestila sodišče. Kot je pojasnila, je v skladu z zakonodajo zavezana, da sklene pogodbo s tistim, ki je ponudil najvišjo ceno. Remont še brez načrtov Potegovanje Remonta za zahodni del kompleksa v Veliki Pirešici in predvsem za asfaltno bazo je mnoge začudilo predvsem zato, ker se podjetje ne ukvarja z gradnjo, obnovo in vzdrževanjem cest, kot se na primer Voc. Njegova osnovna dejavnost je bila do zdaj predvsem obnova kulturnospo-meniških stavb, gradi tudi večstanovanjske in poslovne zgradbe ter proizvodne obrate. Morda je prav zato v teh dneh v Celju mogoče slišati kar nekaj namigov, da naj bi bil v ozadju nakupa nekdo drug. Ampak takšno skrivanje bi bilo razumljivo le, če bi šlo za nekoga, ki je bil lastniško povezan s CM Celje ali je bil dve leti pred stečajem član njegovega ožjega vodstva. Zakonodaja namreč takšnim osebam sodelovanje pri nakupu stečajnih nepremičnin prepoveduje. Zanimivo pa je, da si predstavniki Remonta pred oddajo ponudbe kompleksa sploh niso ogledali. V Remontu, ki se je po propadu velikih gradbenikov povzpel med največja gradbena podjetja v regiji, tehtnejšega pojasnila o tem, zakaj so se odločili za nakup kompleksa z asfaltno bazo, še niso dali. Pravijo sicer, da so se v preteklih letih že preizkusili na področju nizkih gradenj in zgradili nekaj mostov in mostičkov, uredili so tudi zunanje površine več zgradb, vse to pa vključuje tudi asfaltirane površine. Vendar je res, da velikih količin asfalta ne potrebujejo, zato ga bodo, kot je mogoče razumeti iz njihovih pojasnil, prodajali drugim podjetjem, ki se ukvarjajo z nizkimi gradnjami. Poslovnega načrta za celoten kompleks še niso naredili. To naj bi, pravijo, storili v prihodnjih mesecih. JANJA INTIHAR Foto: GrupA VODOVOD - KANALIZACIJA JAVNO PODJETJE, d.o.o.. Lava 2a, Celje Obveščamo uporabnike, da veljajo od 1. 8. 2015 naprej v MESTNI OBČINI CELJE ter v OBČINAH ŠTORE, VOJNIK in DOBRNA nove cene komunalnih proizvodov in storitev. Navedene cene vsebujejo 9,5 % DDV. VODARINA Normirana poraba 0,54154 EUR/m3 Prekomerna poraba 0,81231 EUR/m3 OMREŽNINA - VODARINA (vodomer DN 20, faktor omrežnine 1) 6,00 EUR/mesec ODVAJANJE KOMUNALNE ODPADNE VODE 0,14440 EUR/m3 OMREŽNINA - ODVAJANJE KOMUNALNE ODPADNE VODE (vodomer DN 20, faktor omrežnine 1) 3,12 EUR/mesec ODVAJANJE PADAVINSKE ODPADNE VODE S STREH 0,06791 EUR/m3 OMREŽNINA ODVAJANJE PADAVINSKE ODPADNE VODE S STREH 0,13378 EUR/m3 ČIŠČENJE KOMUNALNE ODPADNE VODE 0,54452 EUR/m3 OMREŽNINA - ČIŠČENJE KOMUNALNE ODPADNE VODE (vodomer DN 20, faktor omrežnine 1) 1,50 EUR/mesec ČIŠČENJE PADAVINSKE ODPADNE VODE S STREH 0,15971 EUR/m3 OMREŽNINA - ČIŠČENJE PADAVINSKE ODPADNE VODE S STREH 0,04482 EUR/m3 CENE STA POTRDILA SKUPŠČINA DRUŽBE IN SVET USTANOVITELJEV JAVNEGA PODJETJA VODOVOD-KANALIZACIJA. Gorenje Surovina v roke Poljakom Gorenje je s poljsko družbo Tesla Recycling, ki je del Elemental Holdinga, podpisalo pogodbo o prodaji večinskega lastniškega deleža v hčerinskem podjetju Gorenje Surovina (GS) vključno s hčerinskimi družbami v Valjevu in Šabcu. V Gorenju imajo sicer od minulega petka kolektivni dopust, ki ga bodo izkoristili tudi za obnovo proizvodnih prostorov. Nadzorni svet Gorenja je soglašal s sklepom uprave o prodaji malo več kot 69-odstotnega deleža v družbi Gorenje Surovina. Kupec bo kupnino v višini 29 milijonov evrov poravnal v treh obrokih. V podporo nadaljnjemu razvoju družbe Gorenje Surovina bosta skupini Gorenje in Elemental Holding ostali partnerici v prevzetem podjetju še naslednja tri leta. V tem čas se bosta podjetji pogajali tudi glede odprodaje preostale- ga deleža Gorenja v podjetju GS. Največja poljska naložba v Sloveniji Ob podpisu pogodbe je Pawel Jarski, direktor Elemental Holdinga, poudaril, Minulo obdobje vročega vremena, kot so nam še povedali v Gorenju, je bilo zelo naporno za delavce zaradi zelo visokih temperatur v proizvodnih halah. Namesto popoldanske izmene so tako uvedli nočno, ko so se temperature vsaj malo umirile. »V Gorenjevih proizvodnih obratih je sicer vzpostavljen hladilni sistem, vendar pri ekstremnih zunanjih temperaturah zaradi velikosti prostorov in narave tehnologije, ki dodatno segreva prostor, teh ni bilo mogoče ohladiti na ustrezno temperaturo,« je povedala Urša Dokl Menih, direktorica korporacijske identitete in komuniciranja v Gorenju. da gre za največjo poljsko naložbo v Sloveniji. Član uprave Gorenja, dr. Peter Groznik, je povedal, da se v družbi osredotočajo na osnovno dejavnost razvoja, proizvodnje in prodaje gospodinjskih aparatov. »Prodaja večinskega deleža v podjetju Gorenje Surovina bo pomembno vplivala tudi na nadaljnje razdolževanje in finančno stabilnost Skupine Gorenje,« je še povedal Groznik. Elemental Holding je vodilna poljska skupina na področju zbiranja in predelave odpadnih kovin. Preko svojih hčerinskih družb na Poljskem, Slovaškem, v Litvi in Turčiji je ključni igralec v segmentu neželeznih kovin, elektronskega odpada in avtomobilskih katalizatorjev. Delnice podjetja kotirajo na Varšavski borzi, trenutna tržna kapitalizacija podjetja presega 160 milijonov evrov. ROBERT GORJANC GOSPODARSTVO 5 Po Ročniku spet Ročnik V nekdanji prodajalni Klasja kmalu kruh iz pekarne velenjske družine Ročnik - Izbor najemnika je v skladu s strategijo razvoja mestnega jedra, pravijo v celjski občini Mestna občina Celje bo lokal v Prešernovi ulici, v katerem je Klasje do stečaja prodajalo kruh in druge svoje izdelke, oddala v najem velenjskemu podjetju Presta Prestiž. Nič posebnega, če Presta Prestiž ne bi sodila v krog podjetij, nad katerimi ima roko Tomaž Ročnik. Zanj so mnogi v mestu, predvsem bivši delavci Klasja, prepričani, da je bil kot večinski lastnik glavni krivec za propad tega največjega mlinsko predelovalnega podjetja v regiji. Za najem lokala v središču mesta se je poleg še štirih drugih ponudnikov potegovala tudi Pekarna Geršak, kjer so zaradi izbora novega najemnika ogorčeni. »Če bi občina lokal oddala komurkoli drugemu, bi se pač sprijaznili s tem, da nam ni uspelo. A tega, da ga je oddala ravno Ročniku, ne moremo razumeti,« pravi Rafael Brance starejši, eden od lastnikov Pekarne Geršak. V Pekarni Geršak ne razumejo Pekarno Geršak je lokal v Prešernovi ulici zanimal že dlje časa, čeprav ima v sredi- šču mesta že dve svoji prodajalni. Prvič je o morebitnem najemu poizvedovala v občini že pred dvema letoma, ko se je v Klasju začela prisilna poravnava. Ko je podjetje konec aprila šlo v stečaj, je občini takoj poslala sporočilo, da bi prostor rada najela. »V podjetju smo bili zelo presenečeni, ko so nam iz občine poslali sklep, pod katerim je bila podpisana Simona Hribar, da se je komisija odločila za drugega najemnika. Ko smo izvedeli, da gre za podjetje Presta Prestiž, smo bili milo rečeno ogorčeni. Kako lahko občina lokal, v katerem je bilo Klasje, odda istemu človeku, ki je to podjetje potopil?« se sprašuje Rafael Brance. Kot pravi, je takoj poklical župana Bojana Šrota, saj ga je zanimalo, po kakšnem ključu je občina za najemnika izbrala ravno to ve- Na pročelju stavbe v Prešernovi ulici bo konec avgusta nov izvesek - z imenom velenjskega podjetja Presta Prestiž. lenjsko podjetje. Vendar mu je župan odgovoril, pravi Brance, da je v tej zgodbi nemočen, saj o najemnikih občinskih poslovnih prostorov ne odloča on, ampak posebna komisija. Pekarna Geršak, ki s svojo skoraj 90-letno tradicijo velja v Celju za enega najbolj spoštovanih in prepoznavnih podjetij, je v preteklosti že sodelovala s Klasjem, zanj je delala nekaj izdelkov. Zaradi neplačevanja računov je potem sodelovanje s podjetjem prekinila. Po stečaju je zaposlila tri bivše delavce Klasja in odkupila vse zaloge surovin, ki so v podjetju ostale po ustavitvi proizvodnje. Glede na vse to so v pekarni računali, da jim bo uspelo tudi z najemom prodajalne Štručka. »Zelo smo razočarani. Ko nas v občini potrebujejo, se vedno z veseljem odzovemo, pomagamo Rdečemu križu in Karitas, podpiramo športna društva. Tudi zato nas je odločitev občine presenetila, saj smo pričakovali, da bo prednost dala podjetju, ki je na različne načine vpeto v lokalno okolje,« pravi Rafael Brance. Prednost novincem Prav ta lokalnost in tudi to, da ima na območju občine že nekaj poslovnih enot, sta bila očitno »usodna« za Pekarno Geršak. Tako je vsaj mogoče razumeti odgovore občinskih uradnikov na naša vprašanja, povezana z izborom novega najemnika Štručke. V oddelku za finance in gospodarstvo namreč pojasnjujejo, da so bili pri izboru ključni trije pogoji. »V skladu s stališčem komisije za ravnanje z občinskim premoženjem smo lokal oddali tistemu, ki bo v njem izvajal enako dejavnost, kot se je izvajala doslej, in bo hkrati izpolnjeval dva pogoja - da bo prevzel delavce Klasja, ki so delali v tej poslovni enoti, in da na območju občine še nima poslovne enote,« so zapisali in dodali, da je to v skladu s strategijo razvoja starega mestnega jedra Celja, ki zagovarja raznolikost kulinarične ponudbe in pestrost trgovin. Na vprašanje, koliko znaša najemnina, so odgovorili le, da je določena s Pravilnikom o oddaji poslovnih prostorov v lasti Mestne občine Celje. Mimogrede, v tem istem pravilniku tudi piše, da postopke v zvezi z oddajo poslovnih prostorov v najem vodi in nadzira posebna komisija, vse odločitve pa sprejme župan, ki tudi sklene pravni posel. Velenjčani zadovoljni In kaj pravijo v podjetju Presta Prestiž, ki je bilo prej v lasti Tomaža Ročnika, ko se je njegov imperij začel majati, pa ga je oktobra 2013 prepisal na hčer Zalo? Seveda so zadovoljni, ker jim uspelo najeti lokal v središču Celja, saj so do zdaj imeli poslovalnice le v Velenju in Šoštanju. Celjsko prodajalno nameravajo odpreti konec avgusta, v njej pa bodo po napovedih direktorice Zale Ročnik zaposlili dve prodajalki iz bivše Štručke. JANJA INTIHAR, foto: GrupA V stečaju tudi Darko Zupanc Po zlomu celjske družbe PSZ je v osebnem stečaju končal še njen večinski lastnik Darko Zupanc. Sodišče je oklic o začetku stečaja že objavilo in za stečajnega upravitelja imenovalo Gregorja Beleta. Darko Zupanc je možnost osebnega stečaja omenjal že pred časom, vendar je poudarjal, da bi to zanj pomenilo velik poraz. Najbrž se tudi zato za stečaj ni odločil, vendar ga je namesto njega zahtevala Družba za upravljanje terjatev bank. Zupanc pravi, da njegov dolg izhaja iz osebnih poroštev, ki jih dal družbama PSZ in Avto Celje za najem posojil v letih 20l2 in 20l3. Skupaj gre za malo več kot 1,4 milijona evrov poroštev. Zupanc pravi, da je poroštva zahtevala Abanka, ker naj bi s tem dokazal, da zaupa v svojo finančno skupino. Dolg na račun poroštev ni edino Zupančevo osebno finančno breme. Stečajni upravitelj PSZ Radovan Tri-plat želi namreč s tožbo od njega izterjati 2,2 milijona evrov. Gre za dolgoročno posojilo, ki ga je Zupancu Družba za upravljanje terjatev bank se je odločila za forenzično preiskavo PSZ in njenih odvisnih družb. Preiskavo bo financirala sama, zakaj so se odločili zanjo, pa v slabi banki, kot so nam sporočili, ne morejo komentirati. Stečaj Darka Zupanca je zahtevala slaba banka. leta 2013 dala PSZ. Triplat trdi, da je vsebina posojilne pogodbe sporna in v škodo upnikov, zato sodišču predlaga, naj jo razveljavi, Zu-pancu pa naloži plačilo 2,2 milijona evrov in zamudne obresti od 1. januarja 2013, ko je bila posojilna pogodba podpisana. Zupanc trdi, da je tožba sporna in da ne gre za tako visok znesek. Zakaj je sporna in kolikšen je znesek, Jahta spet na dražbi Skoraj deset mesecev po stečaju bo upravitelj Radovan Triplat začel prodajati premoženje družbe PSZ. Za prihodnji mesec je napovedal tri javne dražbe za 15 nepremičnin. Večinoma gre za trgovske lokale in poslovne prostore v središču Celja, na seznamu so še stanovanje v Rečici pri Laškem, zemljišče s hišo v Šmartnem v Rožni dolini, poslovno-stanovanjski objekt v Limbušu in dva apartmaja na hrvaškem otoku Pag. Na dražbi bo spet 17-metrska jahta, ki jo je prodajal že pred dvema mesecema, vendar zanimanja za nakup ni bilo. ki bi ga moral vrniti, ne pove, pravi pa, da več osebnih dolgov od teh, ki so nastali zaradi poroštev in posojila, nima. JI, foto: SHERPA Bo država tudi letos pobrala ves denar? Potem ko so se delničarji Elektra Gorenjske na seji skupščine v začetku julija že seznanili s postopkom pripojitve svoje hčerinske prodajne družbe k hčerinski prodajni družbi Elektra Celje, se bodo kmalu s postopkom seznanili še delničarji celjskega elektrodistributerja. Vodstvo Elektra Celje je namreč za 31. avgust sklicalo sejo skupščine. Kot je že znano, bo eno- Lastniki Elektra Celje bodo tno podjetje začelo poslovati na seji skupščine obravnava- jeseni, oskrbovalo bo približno 200 tisoč gospodinjstev in 30 tisoč manjših podjetij. Elektro Celje Energija ima zdaj približno 165 tisoč odjemalcev električne energije in drugih energentov. li tudi poročilo o poslovanju družbe v preteklem letu in odločali o uporabi bilančnega dobička v višini 4,2 milijona evrov. Uprava in nadzorni svet predlagata, da bi šla dobra polovica bilanč- nega dobička v rezerve, 1,9 milijona evrov pa bi ostalo nerazporejenih. Vendar je glede na zahteve države na sejah skupščine v preteklih letih težko pričakovati, da bo takšen sklep tudi sprejet. Predlani je na primer država, ki je malo več kot 80-odstotna lastnica Elektra Celje, zahtevala, da namesto predlaganih 2,7 milijona evrov delničarjem razdelijo približno 3,5 milijona evrov bilančnega dobička. Lani pa je Elektru Celje pobrala skoraj ves dobiček, čeprav so Celjani ta denar nameravali porabiti za odpravljanje škode zaradi žledoloma. Slaba banka prevzela vodenje Thermane Dobiček ostaja v podjetju Sklic redne letne skupščine je objavil tudi Izletnik. Na seji, ki bo konec avgusta, bosta lastnika celjske družbe Darko Klarič in novogoriški avtobusni prevoznik Avrigo odločala o delitvi bilančnega dobička. Po predlogu naj bi bilančni dobiček, ki znaša skoraj 1,4 milijona evrov, ostal nerazporejen. Izletnik je lani posloval dobro. Imel je malo več kot 16 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje in 1,2 milijona evrov čistega dobička. Celjsko sodišče je sprejelo sklep, s katerim je pooblastilo za vodenje poslov v Ther-mani preneslo na Družbo za upravljanje terjatev bank. Gre za novost v insolventni zakonodaji, ki daje možnost tistemu, ki je z dokapitaliza-cijo ali s pretvorbo terjatev postal večinski lastnik nekega podjetja v postopku prisilne poravnave, da v tem podjetju takoj prevzame posle. Vodstvo Thermane bo torej za vse svoje posle odslej potrebovalo soglasje Družbe za upravljanje terjatev bank oziroma bo lahko ta vodstvo tudi zamenjala. Slaba banka, ki je največja upnica laškega zdravilišča, je 12 milijonov evrov svojih terjatev pretvorila v lastniški delež in s tem postala skoraj 100-od-stotna lastnica Thermane. Ker sklep o potrditvi prisilne poravnave in s tem tudi uradni potrditvi novih lastnikov še ni postal pravnomočen, saj se je nanj pritožilo nekaj manjših upnikov, so se v slabi banki očitno odločili, da uporabijo zakonsko novost o pridobitvi pooblastila za vodenje poslov. JI Kupujete ali prodajate nepremičnino? Zaupajte nam. 0m RE/MAX Premium Vrunčeva ulica 1 3000 Celje Tel: +386 3 620 0590 Email: premium@re-max.si www.re-max.si Največja ponudba nepremičnin na Celjskem. ШИВК Nepremičnine 6 IZ NAŠIH KRAJEV Če je nekdaj veljalo, da je bil blok, kjer je bilo lahko tudi več vhodov, odet v enotno barvno obleko, danes nikakor ni več tako. Dva bloka, šest hišnih številk in šest različnih barv fasad. Vsak po svoje Zanimanja za energetske obnove večstanovanjskih stavb je veliko, prav tako okusov - S pisanimi fasadami do naziva »Beneton streets« ŽALEC - V zadnjih letih smo, tudi zaradi finančnih spodbud Eko sklada, priča številnim obnovam fasad večstanovanjskih hiš. V občini Žalec so tako lani obnovili štiri objekte. Tudi letos bodo etažni lastnik v sodelovanju z upravnikom, podjetjem Si-pro, obnovili štiri zgradbe. A zdi se, da pri izbiri barv fasad dela vsak po svoje. Kaj je sprejemljivo in kaj ne? Kakšne barve sodijo v posamezno okolje in kakšne ne? Mnenj je veliko. Za splošno urejenost in vsaj navidezno poenotenje prostora pa je dobro, če ta raznolikost mnenj in okusov vendarle kje najde kakšno skupno točko. Urbano podobo mesta naj bi urejal občinski prostorski načrt (OPN), ki ga je Občina Žalec sprejela leta 2013. V njem so med drugim zapisani pogoji, ki določajo velikost in obliko objektov, material, barvo fasad in streh ter druge oblikovne elemente, s katerimi se ohranja identi- teta prostora. »Projektanti pri načrtovanju, a tudi lastniki pri obnovi in vzdrževanju obstoječih objektov so dolžni upoštevati določila tudi glede barv in materialov fasad. Volumen in barva oziroma celotno oblikovanje fasade namreč določajo zunanjo podobo stavbe, ta pa sooblikuje okolje, v katerega je umeščena,« pravi direktorica žalske občinske uprave Tanja Razboršek Rehar. Na fasadah je tako dovoljena uporaba svetlih barv, in sicer v odtenku sivih in različnih zemeljskih barv. Dopustni so fasadni poudarki in uporaba sodobnih obložnih materialov, kot so les, steklo in kovina. »Prepovedana je uporaba barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone, na primer črna, rdeča, vijolična, oranžna, travniško zelena, turkizno modra in druge žive barve,« še pojasni Razboršek Reharjeva. Ker se predpisano pogosto krši, so žalski občinski svetniki junija lani sprejeli še odlok o videzu naselij in krajine v občini, ki med drugim določa, da morajo lastniki objektov ali zemljišč te urejati v skladu z veljavnimi prostorskimi dokumenti in drugimi predpisi. Od ideje do izvedbe je dolga pot Stanovalci v blokovskih naseljih vedo povedati, da je proces prenov povezan z dolgotrajnim usklajevanjem in iskanjem kompromisnih rešitev. Za kakršne koli posege je treba priskrbeti vsaj 75-od-stotno soglasje lastnikov, kjer se velikokrat zatakne. Ko se lastniki stanovanj o investiciji zedinijo, sledijo nova pregovarjanja o izbiri izvajalca, ceni in nenazadnje tudi barvi. Soglasje je težko dobiti že znotraj posamičnega vhoda, kaj šele na ravni celotne zgradbe ali celo naselja. Stanovalka blokovskega naselja v Žalcu, kjer v teh dneh delavci različnih gradbenih podjetij pospešeno prenavljajo, je povedala, da so sestanki hišnih svetov velikokrat sami sebi namen, saj je udeležba navadno sila skromna. Ko so se pri njih odločali, kakšno barvo fasade bi izbrali, so najprej na oglasni deski zbirali predloge, potem pa so se stanovalci podnje podpisovali. Žal pa se s stanovalci sosednjega vhoda, kjer se sočasno prenavlja fasada, o barvi niso dogovorili in tako so izbrali vsak svojo. Nadzor v pristojnosti medobčinskega inšpektorata Obnova fasad se uvršča med investicijsko-vzdrževalna dela, za katera ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja. »To pomeni, da nadzor ni v pristojnosti gradbenih inšpektorjev. V našem primeru je za nadzor pristojen Medobčinski inšpektorat občin Celje, Vojnik, Laško in Žalec,« je še pojasnila direktorica žalske občinske uprave. Pristojna inšpekcija lahko, če se lastniki objektov predpisov pri obnovi niso držali, odredi ureditev in odpravo nepravilnosti ali neskladnosti ter izreče globo. Se pa Razbor-šek Reharjeva strinja, da je v primeru barv fasad naknadni inšpekcijski nadzor prepozen. LK, foto: GrupA Kavarniško druženje rastlin CELJE - V Celjskem mladinskem centru so na svetovni dan sobnih rastlin zanje pripravili kavarniško druženje. 27. julija, na dan, ko največji muzej na svetu, pariški Louvre, obeležuje dan svoje ustanovitve, imajo svoj svetovni dan sobne rastline. Pelji svojo rastlino na sprehod je dan, ko jih lastniki popeljejo na druženje z drugimi rastlinami, pri čemer izmenjujejo tudi nasvete o skrbi in negi zanje. Ker le malokdo ve, da obstaja tovrsten svetovni dan, so v Celjskem mladinskem centru na ta dan pripravili druženje rastlin in njihovih lastnikov. Ti so v kavarno Celjskega mladinskega centra prinesli tako male kot velike rastline, največ zanimanja pa je požel dvometrski fikus. LK, foto: GrupA Odgovor na to, kako je druženje vplivalo na rastline in kako se bo to poznalo pri njihovi nadaljnji rasti, bodo lastniki lahko dali prihodnje leto, ko bodo v Celjskem mladinskem centru ponovili dogodek Pelji svojo rastlino na sprehod. NA KRATKO Neupravičeni bodo plačali REČICA OB SAVINJI - V občini bodo v novem šolskem letu začeli uporabljati nov pravilnik o organiziranju šolskih prevozov, ki prinaša več novosti. Z njim želijo ustvariti več reda in več privarčevati, saj ugotavljajo, da nekateri prijavljeni učenci prevoza ne uporabljajo. Po pravilniku imajo pravico do brezplačnega prevoza v šolo učenci, ki so oddaljeni več kot štiri kilometre. V vsakem primeru imajo to pravico prvošolci in učenci, za katere organ za varnost v cestnem prometu ugotovi, da je njihova varnost na poti ogrožena. Za tiste šolarje, ki do brezplačnega prevoza niso upravičeni, bodo starši po novem plačali 59 centov na dan. Za drugega otroka in vse naslednje otroke iz iste družine bo veljal polovičen znesek. Šolski prevozi namreč občino veliko stanejo, zanje ima letos v občinskem proračunu 55 tisoč evrov. Po uporabi novega pravilnika naj bi privarčevala približno deset tisoč evrov, ki jih bo vložila v izboljšanje prometne varnosti. Pravilnik je bil sprejet na zadnji seji občinskega sveta. BJ Prednostna lista za mlade VOJNIK - Občina bo objavila javni razpis za najem neprofitnih stanovanj za obdobje od leta 2016 do 2018. Takšno odločitev so svetniki sprejeli na zadnji seji občinskega sveta. Razpis, ki je v povezavi z obnovo občinske stavbe v Novi Cerkvi, bo objavljen v prihodnji številki občinskega glasila. Posebnost razpisa sta dve prednostni listi, med katerima je ena posebej namenjena oddaji stanovanj mladim in mladim družinam za prvo rešitev njihovega stanovanjskega problema. Zanje bodo namenili stanovanja v poslovno--stanovanjski stavbi v središču Nove Cerkve, ki jo občina namerava obnoviti. Velika trška poslovno-stanovanjska stavba v središču Nove Cerkve, ki je v občinski lasti, namreč vse bolj sameva. V spomeniško zaščiteni hiši so zelo velika prazna stanovanja, ki nujno potrebujejo prenovo in preureditev. Po načrtih občine bi v tej stavbi pridobili do devet novih stanovanj, eno od njih bi bilo prilagojeno za potrebe invalidov. Občina namenja letos za stavbo trideset tisoč evrov. Po strokovni oceni naj bi njena obnova in preureditev stali štiristo tisoč evrov, zato računajo na sofinanciranje z različnih razpisov. BJ Komu lučka priznanja? LUČE - Na zadnji seji občinskega sveta so odločili o letošnjih občinskih nagrajencih. Letos bodo podelili tri enakovredna priznanja občine. Priznanja bodo prejeli prizadevna zdravnica Andreja Pod-lesnik Moličnik, župnijska karitas in krajevna organizacija Rdečega križa. Obe ustanovi bosta prejeli priznanje za svoje človekoljubno delo. Priznanja bodo podelili na osrednji prireditvi občinskega praznika, ki bo 6. avgusta. BJ PRAZNJENJA GREZNIC/MKČN PO NASELJIH Tel.: (03) 42 50 300 VODOVOD - JAVNO PODJETJE, d.O.O. Avgust - občina Dobrna VINSKA GORICA VRBA ZAVRH NAD DOBRNO Avgust - občina Štore DRAGA JAVORNIK KANJUCE September - občina Štore KOMPOLE OGOREVC PEČOVJE PROŽINSKA VAS - DELNO KANALIZACIJA Lava 2a, 3000 Celje IZ NAŠIH KRAJEV 7 NA KRATKO LAS še za štiri občine CELJE - Društvo Raznolikost podeželja ustanavlja Lokalno akcijsko skupino (LAS) občin Celje, Laško, Štore in Vojnik, ki bo oblikovana kot lokalno pogodbeno partnerstvo. Vstop v partnerstvo bo mogoč kadarkoli. Vsi, ki bodo pristopne izjave posredovali društvu do 31. avgusta, bodo sodelovali že v postopku ustanovitve LAS. LAS za območje štirih občin naj bi zaživel v septembru, za vse, ki se bodo želeli vključiti vanj, bo v začetku meseca sklican ustanovni sestanek, ki mu bo sledila ustanovna skupščina s podpisom pogodbenega partnerstva. Društvo Raznolikost podeželja je z občinami pripravilo animacijske delavnice, s katerimi so želeli spodbuditi čim več zainteresiranih k sodelovanju pri pripravi strategije lokalnega razvoja za programsko obdobje 2014-2020. Ta bo podlaga za črpanje nepovratnih sredstev za izvedbo posameznih projektov, zato je še toliko bolj pomembno, da pri pripravi s predlogi sodelujejo vsi, ki imajo ideje za razvoj območja. Prejšnji teden so delavnice pripravili v Laškem, Štorah in Celju, včeraj še v Vojniku. Vsi, ki se delavnic niso udeležili, a bi s predlogi vseeno radi sodelovali, jih do konca tega tedna lahko posredujejo društvu Raznolikost podeželja. IS Za kanalizacijo tehnični pregled DOBRNA - Pred dnevi je bil tehnični pregled dodatne kanalizacije, ki jo je občina naročila po lanski uspešni prijavi na osmi javni poziv za razvoj regij. Pred zadnjimi deli je bila lani poleti dokončana kanalizacija za del Klanca in za Zavrh. Zaradi uspešne prijave na osmi javni poziv so tako lahko jeseni začeli graditi še manjkajočo kanalizacijo za dele Klanca, Vrbe in Vinske Gorice ter za preostanek občinskega središča. Pogodbena vrednost za gradnjo osem kilometrov dolgega fekalnega kanala znaša 1,1 milijona evrov, zanj je 85 odstotkov denarja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Med gradnjo se je izkazalo, da je vodovodno omrežje ponekod dotrajano, zato so ga obnovili. Kanalizacijo je gradila družba IPI iz Rogaške Slatine. Med včerajšnjim tehničnim pregledom so bile - kot je običajno - ugotovljene manjše pomanjkljivosti, ki jih mora izvajalec odpraviti do 20. avgusta. Po odpravi pomanjkljivosti bo lahko izdano uporabno dovoljenje. Po tem dovoljenju bodo v gospodinjstvih lahko prenehali uporabljati pretočne greznice, od koder se tekočine izlivajo v podtalnico, porečje Dobrnice in povodja Savinje. BJ Ob jubileju prevzeli avto lestev ROGAŠKA SLATINA - Prostovoljno gasilsko društvo Steklarna Rogaška Slatina je minulo soboto obeležilo 70-le-tnico. Ob tem je uradno prevzelo novo gasilsko avtolestev, vredno kar 650 tisoč evrov. PGD Steklarna Rogaška Slatina je nosilec koncesije za posredovanje pri nesrečah v prometu, nesrečah, ki vključujejo delo z nevarnimi snovmi, in za posredovanje pri ostalih tehničnih nesrečah. Posreduje na območju vseh šestih občin Obsotelja in Kozjanskega, kjer po besedah predsednika društva Mitje Škrabla letno zabeleži približno 60 intervencij. Zadnja pridobitev društva, nova avtolestev, omogoča operativni enoti reševanje z višine in iz globine 32 metrov. Gre za največjo naložbo v zgodovini prostovoljnega gasilstva na območju šestih občin Obsotelja in Kozjanskega. Pri nakupu so slatinskim gasilcem pomagali občine z območja šmarske upravne enote in številna podjetja, del denarja pa bo moralo v prihodnje zagotoviti tudi PGD Steklarna Rogaška Slatina. TS Pridobitve za gasilce VOJNIK, DOBRNA - Na območju Gasilske zveze Vojnik-Dobrna izvajajo čezmejni evropski projekt Zaščita in reševanje, ki bo gasilcem različnih generacij do konca marca prihodnje leto omogočil več pridobitev. Nosilka projekta Občina Vojnik se je povezala s hrvaškim obmejnim gasilskim društvom iz Prezida, s katerim so gasilci iz Socke povezani že dlje časa. Projekt Zaščita in reševanje omogoča nakup zaščitne opreme za operativne gasilce, za katere bodo pripravili posebno usposabljanje. Za mladince lahko kupijo letna in zimska delovna oblačila ter vadbeno opremo. Vsega tega bodo deležni v vseh gasilskih društvih na območju Vojnika in Dobrne. Organizirali bodo še tridnevni festival gasilstva in tabor za pionirje in mladince, ki bo v Fažani pri Pulju. Skupna vrednost projekta je 300 tisoč evrov. Na hrvaški strani bodo dogradili gasilski dom v Prezidu. BJ Septembra samo v Kosovelovi ulici Ekonomska šola Celje zapira že drugo šolsko poslopje ob Vodnikovi ulici CELJE - Ob združitvi srednje ekonomske in poslov-no-komercialne šole je pred štirimi leti obveljal dogovor, da bodo že vpisani dijaki šolanje končali v tisti od šol, v katero so se vpisali. Nove oddelke, razen za ekonomsko gimnazijo, ki je ostala v poslopju ob Vodnikovi ulici, so vpisovali le v Kosovelovi ulici, a glede na to, da je med mladimi za ekonomske poklice zadnja leta močno upadlo zanimanje, so bodočim ekonomskim tehnikom pouk že doslej kombinirali v obeh stavbah. 1. septembra bodo šolsko poslopje v Vodnikovi ulici dokončno zaprli. Končni podatki o tem, koliko dijakov bo jeseni obiskovalo šolo, bodo sicer znani šele septembra, a zdaj številke kažejo, da jih bo približno 600. V primerjavi z lanskim šolskim letom je to kar sto manj, zato so tudi sprejeli odločitev, da vse oddelke združijo v šolski stavbi v Kosovelovi ulici. Ob Vodnikovi ulici bodo v souporabi s še eno šolo obdržali le šolsko telovadnico. O tem so vse dijake seznanili konec šolskega leta in kot pravi ravnateljica Bernarda Marčeta, večjega negodovanja ni bilo. »Verjamem, da si selitve res ne želijo in da bo za marsikaterega dijaka to kar hudo, a drugače preprosto ne gre več.« Zgovorne številke Vpis v ekonomsko šolo ostaja zadnji dve leti približno enak, iz šole pa odhajajo številčno močne generacije, ki so se vpisovale še v ločeni šoli. Zadnja takšna močnejša generacija bo v šoli le še v prihodnjem šolskem letu. Zato imajo iz leta v leto kadrovske presežke. Kot pravi ravnateljica Bernarda Marčeta, so bile za prihajajoče šolsko leto izjemno hude napovedi. A ob velikem posluhu preostalih celjskih srednjih šol in tudi osnovnih šol so se uspeli dogovoriti, da kar 33 učiteljev oziroma približno tretjina zaposlenih svojo učno obveznost dopolnjuje v drugih šolah. »Če tega posluha ne bi bilo, bi se poslovili od približno 20 sodelavcev, vseeno pa se bomo morali od treh,« še pravi in dodaja, da ima šola ogromne stroške tudi z vzdrževanjem vseh treh šolskih poslopij. Dragi prazni prostori Vse do konca šolskega leta so pouk izvajali v šolskih prostorih v Kosovelovi ulici 4 in Vodnikovi ulici 10, kjer so v soseščini že poleti leta 2013 povsem izpraznili prostore nekdanjega Kajuhovega dijaškega doma, ki ga je je srednja ekonomska šola dobila Od jeseni bodo vsi dijaki Ekonomske šole Celje, gimnazije in srednje šole, imeli pouk v šolskem poslopju ob Kosovelovi ulici. v upravljanje v letih, ko je zaradi velikega vpisa dijakov dobesedno pokala po šivih. Centralo učnih podjetij in še nekatere druge dejavnosti so preselili v stavbo v Vodnikovi ulici 10, a vseeno jih je lani sicer povsem prazen Kajuhov dijaški dom stal približno 15 tisoč evrov. Plačati je bilo namreč treba nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ob tem pa še stroške omre-žnin za elektriko, vodo in plin ter minimalnega ogrevanja, saj kljub temu da je stavba prazna, pozimi ne sme ostati neogrevana. Od jeseni bo www.trgovinejager.com Г1AGER ■ ' ■ и^-о-ош vmmr enako veljalo tudi za glavno šolsko poslopje ob Vodnikovi ulici. Na šolskem ministrstvu, ki je lastnik obeh stavb, sicer iščejo najemnika oziroma kupca za obe šolski stavbi -a zaenkrat neuspešno. IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA fu\ \!elJ TRADiCiJE SLOVENSKO DRUŽINSKO PODJETJE PONUDBA ZA VINOGRADNIŠTVO Refraktometer 3 skale Mlin za grozdje LGCSR1 ročni, izdelano v Italiji, barvan PVC zaboj za grozdje Možnost skladanja drug na drugega Dimenzije: 60 x 40 x 20 cm Mlin za grozdje LGCSR3 1.200 do 1.500 kg, CE znak Izdelano v Italiji, barvan 169,90 Ponudba velja do razprodaje zalog 1*»« Jagros d.o.o., Laše 1/b, 3241 Podplat | www.trgovinejager.com 03/812-04-54 W™ 8 NAŠA TEMA med izzivi in zmožnostmi Planinske koče pridobivajo certifikate - Vlaganja ni brez denarja Gradnja večine planinskih koč v Sloveniji je bila končana konec prejšnjega stoletja. V zadnjem času je vedno več pozornosti namenjene temu, da bi zavetišča sredi neokrnjenih vr-šacev postala bolj prijazna okolju in družinam. Kar se tiče ponudbe za obiskovalce, naj bi koče sledile svoji prvobitnosti - v prvi vrsti gre za zavetišča z osnovno preskrbo, drugačno, kot je tista, ki nam je na vsakem koraku na voljo v dolini. Marsikatera koča je bila v letih po tem, ko je odprla vrata za pohodnike, že deležna obnove ali prilagoditev po meri današnjih potreb. Sočasno z dvigom ekološke zavesti med ljudmi je naslednja naloga upravljavcev koč, da jih ustrezno ekološko opremijo. To po besedah podpredsednika Planinske zveze Slovenije Mira Eržena pomeni, da vse odpadne vode in druge odplake obdelujejo v skladu s sedanjo stopnjo ozaveščenosti in v skladu s trenutno veljavnimi predpisi. »Podeljevanje certifikatov je neke vrste spodbuda za tiste koče in društva, ki se tega pomena zavedajo. Certifikat kaže na visoko stopnjo ozaveščenosti in našega odnosa do narave.« Brez denarja ne gre Celovite ekološke sanacije koč seveda ni brez vlaganj. Določene spremembe pa lahko, kot je povedal Eržen, upravljavci vpeljejo brez velikih stroškov - gre za porabo različnih čistil, uporabo različnih materialov, prijaznih naravi. Največji zalogaj je gradnja čistilnih naprav, kar za koče v visokogorju znaša tudi več kot 50 tisoč evrov. Ti stroški so za planinska društva, ki upravljajo s kočami, zelo veliko breme, je priznal Eržen. In kot težavo izpostavil predvsem to, da za takšne namene skoraj ni spodbud države ali tako imenovanih razpisov. Družini prijazna koča Certifikat družini prijazna koča sporoča, da planinske postojanke omogočajo bivanje celi družini, da se lahko otroci na svoj način v bližini koče sprostijo na igralih ali kako drugače, da je kakšen obrok hrane prilagojen po- sebej njim. Torej da je družinam namenjena posebna pozornost. Ta certifikat lahko upravljavci pridobijo, ne da bi morali globlje seči v denarnico. Gre bolj zato, da pri svoji ponudbi upoštevajo nekatere manjše spremembe, je pojasnil Eržen. Zveza razen prizadevanj za razpise na ravni države (zadnji takšen je bil leta 2011) z denarjem ne razpolaga. S pomočjo Fundacije za šport uspe vsako leto eno ali dve koči uvrstiti na razpis za obnovo, kar je majhen prispevek glede na 176 objektov, s katerimi upravljajo planinci. Skuša pa zveza s svojimi stiki vplivati na župane in lokalne skupnosti ter pri njih vzbuditi posluh, da pomagajo planinskim društvom. Za večje obnove ne zadostuje In kako upravljavci koč sicer krmarijo med stroški in prihodki? Koče v visokogorju s prihodki, ki jih ustvarjajo v dokaj kratki sezoni, torej v približno dveh mesecih, praviloma uspejo pokriti sprotne obratovalne stroške. To po besedah Eržena pomeni stroške osebja, nabave materiala in sprotnega vzdrževanja. Ob temeljitejših obnovah, zahtevnejših vzdrževalnih delih ali ob popravilih večjih poškodb pa se soočijo s težavo, saj njihovi prihodki za to ne zadoščajo. Gibanje prihodkov je sicer odvisno tudi od tipa obiskovalcev. Sploh tuji planinci so vajeni, da lahko dobijo Podpredsednik Planinske zveze Slovenije Miro Eržen ustrezno prehrano v kočah. Drugače je z domačimi planinci, je povedal Eržen. »Upoštevati moramo splošno finančno stanje države in posledično državljanov. Marsikaj tako iz nahrbtnika na mizo roma tik pred kočo ali celo kar v njej.« V hribih drugače kot v dolini Upravljavci se, kot je povedal sogovornik, soočajo z dilemo, kako povečati obiska-nost koč in potrošnjo. So pred zahtevno nalogo, da ohranijo planinsko postrežbo in vrste jedi - racionalno, enostavno, a vendar učinkovito oskrbo. Po drugi strani predvsem tisti, ki redko hodijo v hribe, tam pričakujejo enako udobje kot v dolini. Eržen rešitev vidi v medsebojnem povezovanju koč na način, kot ga že poznajo v tujini. Na primer tako, da lahko planinci z rezervacijo potujejo od koče do koče, kamor upravljavci skušajo vključevati čim več domačih izdelkov. V zvezi si ne želijo, da bi se planinske koče razvijale v enako smer kot gostinski ponudniki v dolini. To je opisal kot odmik od prvotne vloge, gre namreč za zavetišča, ki nudijo osnovno preskrbo. »S povečanim standardom se hkrati povečujejo ekološki in drugi problemi. Marsikje se že soočajo s težavami preskrbe z vodo, električno energijo, koče bi bilo za drugačno ponudbo treba dodatno opremiti, kar niti finančno niti v duhu planinstva ne more biti smer razvoja.« Kdo določa cene Kljub temu so pohodniki kdaj lahko neprijetno presenečeni, ko tudi v sredogorju na primer za vodo odštejejo zasoljeno ceno. V upravnem odboru PZS se po besedah Eržena že vrsto let dogovarjajo o najvišjih priporočenih cenah prenočišč in nekaterih izdelkov. Težava se pojavi, ker so društva samostojne pravne osebe, ki so v zvezo včlanjene prostovoljno. Dogovori, ki jih sprejemajo v zvezi, tako temeljijo na planinski zavesti, na odgovornem odnosu in spoštovanju tistega, kar se planinci dogovorijo. Če pride do kršitev ali samovolje, PZS nima učinkovitih mehanizmov, s katerimi bi to spremenila, je poudaril Eržen. TINA STRMČNIK Kocbekov dom na Korošici Frischaufov dom na Okrešlju Na nogometno tekmo na Korošico Za razliko od lanske slabe sezone, ko je večino poletja deževalo, se lahko letos v vseh kočah Planinskega društva Celje - Matica pohvalijo s precej večjim obiskom. K temu so prispevali tudi minuli vroči dnevi, ko je marsikdo iskal ohladitev v visokogorju. V Kocbekovem domu na Korošici (1.808 m) je obisk primerljiv z rekordnim izpred nekaj let, tudi na Okre-šlju v Frischaufovem domu (1.396 m) beležijo več obiskovalcev, zato predsednik društva Mirko Doberšek meni, da bo letošnja sezona uspešna in finančno ugodna. To je za društvo še posebej pomembno, saj je to zanj glavni vir prihodka, nekaj dobi še iz članarin in prispevka Mestne občine Celje zaradi športnih dejavnosti sekcij, občasno kaj primakne tudi kakšen donator. Stroški prenov in urejanja koč (imajo še Dom planincev v Logar- ski dolini in Orlovo gnezdo pri slapu Rinka) bistveno presegajo prihodke, čeprav ekipa, ki vodi in pripravlja vse, kar je treba, dela brezplačno. Zato mora društvo za vsak večji projekt najeti posojilo. Statična prenova doma na Korošici in urejanje vodotesnosti fasade sta na primer v minulih letih stala 125 tisoč evrov, obnova »Predpisi so pisani za dolino, zato je od inšpektorjev odvisno, ali vztrajajo pri kakšni zahtevi ali pa morda problem rešimo sporazumno. Včasih so namreč predpisi absurdni.« tovorne žičnice na Okrešelj je zahtevala 25 tisoč evrov. V teh dneh pripravljajo vse za prenovo Orlovega gnezda, kar bo stalo 22 tisočakov. Prijavljajo se sicer na razpise Planinske zveze Slovenije, vendar ni nujno, da na njih uspejo. Vzdrževanje zahteva hitro ukrepanje, postopki pa so dolgotrajni. Pomemben je oskrbnik Društvo je kandidiralo tudi za pridobitev certifikatov za planincem (Okrešelj) in družinam prijazne koče (Okrešelj, Dom planincev in Korošica) in računa, da bo se prihodnje leto že lahko pohvalilo z njimi. »Glavna privlačnost koče je še vedno njen oskrbnik,« meni Doberšek in ugotavlja, da so oskrbniki in najemnik njihovih koč odlični. Tudi za ponudbo v kočah je prepričan, da je zelo dobra. »Je pa res, da je vedno več enodnevnih planincev, ki mislijo, da so prišli v hotel.« Pozna se, da ljudje varčujejo, zato večinoma naročijo le kakšno pijačo. Še vedno pa dobro prodajajo enolončnice. Cene po njegovem mnenju ne mo- rejo biti nižje, sploh tam, kjer postojanke niso dosegljive z avtom. To ponazori s primerom: »Na Korošico moramo vse prepeljati s helikopterjem ali prenesti s konji. Kilogram stane en evro, na leto pa prepeljemo deset ton materiala, kar pomeni 10 tisoč evrov!« Za takšne postojanke bi po njegovem mnenju morali najti možnost, da bi založili denar za nabavo materiala na začetku sezone in bi koče potem lažje poslovale. Gorski raj in mir Posebne dodatne ponudbe ne predvidevajo. Na Okre-šlju, ki je dovolj blizu doline, bi lahko pripravili kakšne dogodke v smislu obujanja starih običajev, vendar ne tako, da bi to pomenilo več hrupa. Na Korošici ostaja tradicionalna prireditev nogometni turnir (letos bo 22. avgusta), tam je tudi planša-rija, ki bi jo lahko povezali s kakšno dejavnostjo. »Sicer pa ljudje, ki pridejo tako visoko, pričakujejo gorski mir in samoto, pri čemer se morajo počutiti varno, kar imamo urejeno v obeh kočah,« pravi Doberšek. TC NAŠA TEMA 9 Koča na Travniku Načrtujejo povečanje koče Koča ljubenskih planincev na Travniku. Na polovici Slovenske planinske poti med Smrekovcem in Raduho Koča na Travniku, ki jo je postavilo Planinsko društvo Ljubno ob Savinji, je na 1548 metrih nadmorske višine. Nahaja se na prostrani planini pod vrhom približno sto metrov višjega Travnika, in sicer na polovici Slovenske planinske poti med Smrekovcem in Raduho. Prvotno zavetišče so odprli pred približno tremi desetletji, nato so ga leta 1990 povečali v kočo. Koča je odprta od prvega maja do konca oktobra. Kočo oskrbujejo s pomočjo dežuranja članov planinskega društva. »V primerjavi z lani smo z obiskom letos zelo zadovoljni,« ugotavlja nova predsednica društva Ana Žehelj, ki se dobro spominja lanskega deževnega poletja. Na Travnik seveda vabijo tudi borovnice. V planinski postojanki, ki je odprta od petka do nedelje, se je mogoče okrepčati z jed- mi na žlico, na primer z golažem ali ričetom. V njej nudijo tudi prenočišča. Obiskovalci planinske postojanke si seveda različno privoščijo, približno polovica si pomaga kar s hrano iz nahrbtnika. Na Travnik prihajajo občasno tujci, od Nizozemcev in Avstrijcev do Italijanov. Od tam je v jasnem vremenu razgled vse do Grossglocknerja in do Medvednice na Hrvaškem. V društvu resno razmišljajo o povečanju koče, da bi med drugim pridobili kopalniške in kletne prostore, ki jih potrebujejo za skladiščenje. To bi društvu posredno pomagalo tudi k pridobivanju certifikatov Planinske zveze Slovenije. Društvo ima svojo spletno stran, kjer je med drugim podrobno predstavljena njegova koča (http://pdljubno. si/koca-na-travniku/). BJ, foto: arhiv PD Ljubno ob Savinji Planinska koča na Loki pod Raduho »Od nas planinci ne odhajajo lačni« Planinsko društvo Luče, ki ga vodi Rajko Nadlučnik, ima v lasti planinsko kočo na planini Loka na vzhodnem pobočju Raduhe. Da bi zadostilo potrebam in željam planincem, ki prihajajo k njim, je že pred leti kočo oddalo v najem dolgoletnima članoma Mariji in Jožetu Rosenstein. Z obiskom v letošnji sezoni sta zadovoljna, glavnino planincev pa pričakujeta v prihodnjih dveh mesecih. Koča je od začetka junija ter brez mesne enolončnice do konca septembra odprta vsak dan, maja in oktobra pa ob sobotah, nedeljah in praznikih. Za večje skupine kočo odprejo tudi v drugih mesecih leta, vsako leto pa na planini pripravijo tudi silvestrovanje. Ponudbo prilagajajo gostom, ki jih je letos, ko pove oskrbnik, na srečo precej več kot lani. »V hribih smo v celoti odvisni od vremena.« Planinci se vračajo Prav povratniki so tisti, ki so pravi odraz ponudbe. Seveda pa je v današnjih časih pomemben dejavnik pozitivne ocene tudi cena. »Cene za plastenko vode, čaj in mesne nam določa Planinska zveza,« pojasni Rosenstein in doda, da z ženo pri oblikovanju ostalih cen ne pretiravata. Čeprav bi lahko imeli, glede na kategorijo in lego v povprečju deset odstotkov višje cene, so te povsem primerljive s ponudbo v dolini. »Pri vodenju planinske koče se ne sme gledati zgolj na dobiček. Trudimo se, da so cene pri nas planincem dostopne, pri čemer pazimo tudi na kvaliteto in količino. Od nas planinci ne odhajajo lačni.« Hrana da, pijača ne Jože Rosenstein opaža, da se je navada potrošnje v zadnjih letih močno spremenila. Tako si večina privošči kaj za pod zob, med tem ko po grlu raje zlijejo vodo, ki jo prinesejo s seboj. Tako se prodaja hrane v zadnjih letih povečuje, medtem ko vsako leto prodajo manj pijač. Sicer pa povprečen obiskovalec koče na Loki ob obisku potroši pet evrov. Pohvala gostov več vredna od certifikata Kočo so že v tem letu prilagodili zahtevam in potrebam za pridobitev certifikatov okolju in družinam prijazna planinska koča. Uraden naziv bodo prejeli najverjetneje septembra, ko bodo odpravili še zadnje pomanjkljivosti, ki jih je ob nedavnem obisku odkrila komisija, je pojasnil predsednik društva Rajko Nadlučnik. Rosenstein pa je prepričan, da so pohvale planincev vredne več od certifikatov. LK, foto: arhiv PD Luče Koča na Klemenči jami pod Ojstrico Uro nad Logarsko dolino Koča na Klemenči jami pod Ojstrico na nadmorski višini 1.208 metrov je od Doma planincev v Logarski dolini oddaljena le uro hoda. Pri tem je treba upoštevati, da je pot delno zelo strma in da je v mokrem vremenu nevarna zaradi morebitnega zdrsa. Od Koče na Klemenči jami je razgled na gore, ki obdajajo Logarsko dolino. Na 2.350 metrov visoko Ojstrico je po zavarovani Kopinškovi poti tri ure hoda. Prvo kočo - na Klemenškovi planini pod oste-njem Ojstrice - so kmalu po drugi svetovni vojni preuredili iz nekdanje pastirske koče. Leta 1983 so odprli novo kočo, s katero od začetka upravlja Planinsko društvo Solčava. Letos v primerjavi z lanskim deževnim poletjem opažajo oskrbniki nekoliko več obiska. »Ne smemo hvaliti dneva pred nočjo, saj ne vemo, kaj še bo,« je v deževnem dnevu povedal predsednik Planinskega dru- štva Solčava Gregor Videm-šek. Koča na Klemenči jami je tudi po obisku v senci bolj znanega Okrešlja, vendar so v društvu vseeno razmeroma zadovoljni. Med poletnimi obiskovalci so alpinisti, ki tam radi prenočijo. Med tujci je mogoče srečati planince iz zahodnih držav in celo iz Izraela. Za lačne želodce nudijo enolončnice, naročiti je mogoče še jabolčni zavitek ali kakšno drugo pecivo. Tudi s pivom in z drugimi alkoholnimi pijačami se je mogoče okrepčati. Predsednik opaža, da se slabši življenjski standard in posledice gospodarske krize poznajo, saj si del planincev prinaša hrano in pijačo s seboj. In pridobivanje certifikatov? »Ti so problem, saj med drugim pogojujejo drugačne sobe. Glede na to, da je planinsko društvo neprofitna organizacija, je takšne standarde v kratkem času težko doseči,« ugotavlja predsednik. BJ, foto: MANCA ČUJEŽ IZ NAŠIH KRAJEV Z novomašne slovesnosti. V pozdrav novomašniku so krajani po Galiciji in njeni okolici postavili osem mlajev. Novomašnika pozdravil župan ŽALEC - V župniji Galicija je bila v nedeljo slovesnost nove maše, ki jo je imel pater Daniel Golavšek iz minoritskega reda. Velike slovesnosti, ki je krajane posebej povezala, se je kljub slabemu vremenu udeležilo približno osemsto udeležencev. Po Galiciji in njeni okolici je bilo v pozdrav novomašniku postavljenih osem mlajev, ki so se vrstili od njegovega doma v Hramšah do župnijske cerkve. Slovesnost se je začela v soboto zvečer, ko so patra Daniela pripeljali od doma s kočijo na sprejem, ki mu ga je pripravila župnija. Med številnimi, ki so ga na sprejemu posebej pozdravili, so bili predstavnica njegovih sošolk in sošolcev iz osnovne šole, krajevne skupnosti in Občine Žalec. V imenu občine ga je pozdravil župan Janko Kos. Za praznično vzdušje so posebej poskrbeli pihalna godba in pritrkovalci. Med nedeljsko novo mašo je imel po stari navadi po novomašnikovi izbiri pridi- go minoritski pater Janez Ferlež, ki je v najširši javnosti najbolj znan kot pevec. Po njej je bila pogostitev za vse udeležence, ki so jo pripravili krajani. V dvorani je sledila še pogostitev za približno dvesto posebej povabljenih, ki jo je pripravila novomašnikova družina. Ob tej priložnosti so se v Galiciji spomnili še predzadnje nove maše, ki je bila leta 2009. Imel jo je duhovnik Amadej Jazbec. BJ Foto: GrupA Veduta z lepšo podobo DOBRNA - V kraju obnavljajo starinsko obzidje pod župnijsko cerkvijo in obsežno stopnišče, ki vodi k njej ter na pokopališče. Gre za pomembno veduto tega turističnega kraja. Oboje je na spomeniško zaščitenem območju, zato delajo v sodelovanju z zavodom za varstvo kulturne dediščine. Investitor obnove je občina, saj sta obzidje in stopnišče v njeni lasti. Dela izvajajo delavci občinskega režijskega obrata, ki so jih letos začeli opravljati pred koncem zime. Obnovo obzidja opravljajo že več let, v zadnjem obdobju obnavljajo še obsežno stopnišče. Najzamudnejša dela, to je obdelavo kamna in zidanje z njim, so že opravili, na vrsti je betoniranje stopnišča. V občinski stavbi pričakujejo, da bodo večino del končali letos jeseni. BJ Obzidje in stopnišče v središču Dobrne predstavljata prizor, ki ga turisti radi fotografirajo. Za naložbe več kot četrtino VOJNIK - Po rebalansu občinskega proračuna, ki je bil sprejet pred nekaj dnevi, so predvideni približno tri odstotke višji prihodki in odhodki. Ti naj bi letos znašali več kot sedem milijonov evrov. Med prihodki sta glavni spremembi pri sredstvih za sanacijo plazu pod gradom Lemberg in za slovensko-hrvaški projekt Zaščita in reševanje, ki je v korist vseh gasilskih društev. Na odhodkovni strani je vključen del denarja za prenovo poslovno-stanovanjske stavbe v Novi Cerkvi, kjer bodo stanovanja za mlade družine, in za gradnjo kanalizacije na Frankolovem. To naj bi namesto v dveh letih dokončali v enem. Zaradi povečanega števila upravičencev prav tako namenjajo več denarja za domsko oskrbo občanov, ki je ne morejo plačati. Letos bodo zanje iz proračuna namenili več kot tristo tisoč evrov. Občina še vedno namenja precej denarja za različne naložbe, za katere je letos več kot četrtina proračuna. Novega zadolževanja občine letos ne bo, za pretekle velike naložbe bo letos odplačala več kot tristo tisoč evrov. BJ V ponudbi so naslednji tipi povezovalnikov drv Lancman 2001: POVEZOVALNIK DRV LANCMAN 2001 - teža neto/bruto: 215,00 / 215,00 kg - ročno »kipanje« (možnost kasnejše nadgradnje v hidravlično »kipanje«) - premer 120 cm - vezan les ustreza 1 m3 suhega lesa/0,9 m3 svežega lesa POVEZOVALNIK DRV LANCMAN 2001 H - teža neto/bruto: 230,00 / 230,00 kg - hidravlično »kipanje« - priključek na traktorsko hidravliko - premer 120 cm - vezan les ustreza 1,1 m3 suhega lesa/1 m3 svežega lesa POVEZOVALNIK DRV LANCMAN 2001 HVF - teža neto/bruto: 250,00 / 250,00 kg - hidravlično »kipanje« - priključek na traktorsko hidravliko - priključitev na čelni nakladač - premer 120 cm - vezan les ustreza 1,1 m3 suhega lesa/1 m3 svežega lesa Povezovalnik drv Lancman 3001 STH s hidravličnim prednapenjanjem do sile 2.000 kg Tako kot povezovalniki znotraj serije 2001 tudi nadgrajeni 3001 STH poveže polena volumna do 1 m3. Premer koša meri 120 cm in omogoča pripravo svežih drv volumna 1,1 m3, kar ustreza posušenim drvom volumna cca 1 m3. V ponudbi so naslednji tipi povezovalnikov drv Lancman 3001 STH: POVEZOVALNIK DRV LANCMAN 3001 STH SOLO - teža neto/bruto: 255,00 / 255,00 kg - ročno »kipanje« - komplet brez dodatne opreme POVEZOVALNIK DRV LANCMAN 3001 H STH SOLO - teža neto/bruto: 285,00 / 285,00 kg - hidravlično »kipanje« - hidravlični napenjalec - komplet brez dodatne opreme POVEZOVALNIK DRV LANCMAN 3001 HVF STH SOLO - teža neto/bruto: 295,00 / 295,00 kg - hidravlično »kipanje« (zadenjski priključek ter priključek za čelni nakladač) - komplet brez dodatne opreme Kako Lancmanovi povezovalniki drv olajšajo delo na kmetiji? LANCMAN™ Gf GOMARK Profesionalni povezovalnik drv blagovne znamke Lancman™, imenovan tudi balirka drv ali ovijalec drv, je idealna dopolnitev za vse cepilnike lesa. Poveže polena volumna do 1 m3. Premer koša meri 120 cm in ustreza pripravi svežih drv volumna 1,1 m3, kar ustreza posušenim drvom volumna cca 1 m3. Tako pripravljena polena, ki jih lahko izdelamo tudi v gozdu, so enostavna za shranjevanje in transport. Povezovalniki omogočajo ročno in hi dravlično praznjenje oz. »kipanje« drv. Seveda odvisno, za kateri tip stroja se posameznik odloči. Plastični trak za povezovanje širine 19 mm in sponke za trak dimenzije 19 mm omogočajo udobno napenjanje in stiskanje ter enostavno odstranjevanje. Glavna prednost povezovalnikov je v kompaktni in robustni izdelavi ter prijazni delovni višini. Omogočajo »kipanje« na levo in desno stran, široke noge pa dajejo stabilnost stroju, torej je samostoječ in omogoča delovanje brez traktorja. Varnost uporabnika na prvem mestu Seveda mora vsak uporabnik žage dobro poznati delovanje stroja in se ustrezno zaščiti z oblačili, ki preprečujejo poškodbe pri delu. Povezovalniki so izdelani po EU-standardih in izpolnjujejo najvišje varnostne ter zdravstvene zahteve. Enostaven prevoz, hramba in vzdrževanje Povezovalniki so enostavni za hranjenje in prevoz. Podjetje zagotavlja vsem svojim kupcem servis in dodatne dele za stroje. Razvito in proizvedeno v Sloveniji Lancmanove povezovalnike razvija in proizvaja podjetje Gomark z Vranskega. Na voljo je več različnih tipov znotraj modela. Garancija na stroj je 2 leti. Več informacij o povezovalnikih lahko dobite v njihovi poslovalnici v Čepljah 52, Vransko, na telefonu 03 700 15 03, po mailu prodaja@ gomark.si, na spletni strani www.lancman. si ali pri najbližjem pooblaščenega trgovcu. Promocijsko besedilo PRILOGA Ljubn Protipoplavna zaščita je prednostna Pogovor z županom Franjem Naraločnikom ob občinskem prazniku - Pri posodobitvi skakalnega centra previdno V Občini Ljubno skrbi ne manjka, med največjimi je zaščita pred poplavami, ki občanom povzročajo veliko gorja. Protipo-plavno srečanje v Nazarjah, ki ga je pred kratkim pripravilo ministrstvo za okolje in prostor, je bilo v znamenju odločnega protesta župana Ljubnega. Z županom smo se pogovarjali o različnih temah, ki so v tej občini trenutno najbolj aktualne. Tudi o tem, kako se razvija ljuben-ska občina, ki je brez dolgov in se trenutno med drugim pripravlja na veliko posodobitev smučarskoskakalnega centra. Na protipoplavnem srečanju v Nazarjah ste odločno protestirali, ker nekatere zgornjesavinjske občine - med njimi je vaša -niso vključene v uradno določena območja pomembnega vpliva poplav. Moti vas še marsikaj. Protipoplavno srečanje, na katerega zgornjesavinjske občine - razen občin Nazarje, Mozirje in Gornji Grad - niti niso bile vabljene, je v bistvu pravi pokazatelj stanja, v katerem je naša protipoplavna zaščita na državni ravni. Delno in nenačrtno reševanje hudega problema naše doline ne pomeni za ljudi Zgornje Savinjske doline nič dobrega. Na to smo kot občina in tudi župani Zgornje Savinjske doline skupno že večkrat opozorili, vendar si od odgovornih državnih ustanov nismo zaslužili niti poštenega odgovora. S podobnim se srečujemo ob reševanju pro-tipoplavne problematike v spodnjem delu Savinjske doline - brez pogleda v vir teh problemov, torej umirjanje vodotokov od izvirov navzdol. Tega so se v času naših dedov, ko so res živeli z vodo, zelo dobro zavedali. Na Savinji in pritokih ni več desetin jezov, »kašt«, strug in zadrževalnikov, to je vodnih objektov, ki so umirjali surovo vodno moč in s tem ščitili bregove in drugo infrastrukturo ob vodi. Protipoplavna varnost v ljubenski občini je vsekakor pereča težava. Kje vidite rešitev? Naša občina že dlje usklajuje različne interese na in ob vodotokih. Pri pripravi občinskega prostorskega načrta vključujemo državne ustanove, ribiče, društva za obnovljive vire energije, vse do občanov, živečih ob vodi. Z namenom, da pripravimo osnove, ki bodo omogočale sobivanje z naravo, in sicer v obojestransko korist. Kot občina smo pri tem zelo omejeni, zato je prva pra- Župan Ljubnega Franjo Naraločnik va rešitev v večjih pooblastilih občinam, ki bi prevzele upravljanje vodotokov. Gradnja jezov in drugih vodnih objektov in praznjenje prodišč sta nujna za začetek umirjanja voda. Predvsem sta nujni priprava državnega prostorskega načrta in umestitev investicij protipoplavne zaščite za celotno dolino, na kar državne ustanove neuspešno opozarjamo že dlje časa. V obdobju hude poletne vročine zagotovo niste pozabili na veliko ljubensko željo po posodobitvi smučarskoskakalnega centra, kjer so med drugim tekme svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske. Kako je s temi načrti? Zaradi omejenih finančnih možnosti občine začenjamo posodobitev zelo racionalno in previdno. Zato časovni zamik začetka del, ki jih izvajalec izvaja z odstranitvijo stare konstrukcije in s pripravljalnimi deli. Kmalu bomo podpisali pogodbo za zemeljska in betonska dela, ki se bodo začela že v času praznovanja našega občinskega praznika. Zaključek del je načrtovan za konec oktobra, ko je najavljeno, da bo mednarodna smučarska zveza pregledala posodobljen objekt. Zelo si želimo, da bi prepoznali širši pomen športnega centra kot svetovno znanega centra smučarskih skokov v celotni dolini in tudi v savinjski regiji. Občinski prazniki so priložnost, ko se v občinah ozrejo na to, kaj vse so postorili od prejšnjega praznika. S čim vse ste lahko zadovoljni v vaši občini, kaj je bilo od lanskega praznika narejeno? Izjemen naložbeni ciklus, ki se je končal lani z oživitvijo trškega jedra od pekarne do Janezovega polja, gradnjo Pažetovega mostu, gradnjo kanalizacije Radmirja in Juvanja, gradnjo prodnega zadrževalnika v Okoni-ni in veliko izvedenimi manjšimi projekti, je zahteval veliko finančnih sredstev. Letos smo nadaljevali z gradnjo dveh prodnih zadrževalnikov v Okonini in obnovo trga pred župnijsko cerkvijo. Kaj ostajajo največje potrebe Občine Ljubno? Osrednja prednostna naloga je protipo-plavna zaščita, zato aktivnosti za zagotavljanje finančnih sredstev in načrtovanje upravljavcev vodotokov ne manjka. Geografska pogojenost nam nalaga hudo breme modernizacij in rekonstrukcij lokalnih cest, zato potreb na tem področju ne manjka. Želimo modernizirati lokalno cesto v Mrzli vrh, ter obnoviti lokalno cesto do Rastk in Savi-ne. Na področju vodooskrbe se pojavljajo pobude za razširitev vodovoda na področje Primoža, na območju Planine že sodelujemo pri gradnji novega vodovoda, ki bi lahko v prihodnosti zagotavljal boljšo vodooskrbo tudi za večja naselja v občini. Varstvo okolja pa terja rekonstrukcijo čistilne naprave in nadaljevanje gradnje sekundarnih vodov na področju gradnje fekalne kanalizacije. Zagotavljanju osnovnih komunalnih standardov na podeželju zaradi izjemno slabega stanja pred nastankom novih občin ni videti konca. Predvidena je tudi preureditev prostorov zdravstvenega doma zaradi zagotavljanja standardov v zdravstvu, ob tem pa tudi umestitev dodatne referenčne ambulante. Med predvidenim so še obnova strehe na večstanovanjskem objektu v Okonini in več manjših projektov, ki bodo prispevali k lepši podobi občine in lepšemu življenju občank in občanov. Za naložbe potrebujete denar. Ob tem se radi vprašamo, kako je z zadolženostjo posamezne občine. V Zgornji Savinjski dolini je na tem področju različno stanje, od zelo zadolženih občin do občin brez dolgov. Kako na področju zadolževanja ravnate v ljubenski občini? Naša občina je ena redkih, ki še niso zadolžene. To nam je tudi omogočilo izvedbo velikih naložbenih projektov in pridobivanje evropskih sredstev v zadnjem obdobju. Občinski svet pri svojem odločanju ravna skrajno previdno in oblikovanje proračuna občine pomeni zelo odgovorno delo. Navkljub velikim potrebam, ki se ob tem pojavljajo. Žal nas državne finance pri naložbah silijo v reze. To je slab podatek za prihodnost, ki se ne bo izkazoval samo pri nas, ampak na celotnem podeželju. BRANE JERANKO Osrednja slovesnost ob občinskem prazniku Ljubnega bo jutri, v petek 31. julija. Prireditev bo v kulturnem domu, z začetkom ob 19. uri. Med njo bodo podelili letošnja občinska priznanja. Listino častnega občana bo prejel Bogomir Strašek in to za izjemno uspešno vodenje podjetja KLS, za sponzorstvo ter dobrodelnost. Zlatega priznanja letos ne bodo podelili, srebrnega bosta prejela Marija Šerbela Rupnik in Branko Rupnik, ki pripravljata vsakoletne likovne delavnice. Bronasto priznanje bodo prejeli pravnica Danica Vezočnik Krajnc, zaslužni gasilec Damijan Nerat, društvo podeželskih žena Toplica ter Zavod Savinja, za njegovo delovanje na različnih področjih. Podelili bodo tudi več županovih priznanj. IG ETIKA NINA Lomšek Boršič Nina, s.p Plač 12, 3333 Ljubno ob Savinji de G3 584 IG vedeu? dauašeo_pi naredijo 100 000 gibou na dan? Za nUh ie potrebno redno skrbet^ ÄQblfiatBOpttküNlna.UlBruam nudimo tudi okullstične preglede za očala in kontaktne leče. 12 LJUBNO PRAZNUJE Na splavarje ne bodo nikoli pozabili V splavarski prestolnici na »flosarje« spominja muzejska zbirka - Od splavov samcev do mitrovčanov V nedeljo - ko bo višek prireditev 55. Flosarskega bala - bodo na Ljubnem ob Savinji v kar največji meri oživeli bogati spomini na zgornjesavinjsko splavar-sko preteklost. V tem kraju ti spomini živijo celo leto, za kar je zaslužno domače splavarsko društvo. V trgu, na Placu, je celo starinska stavba, kjer je »flosarska« muzejska zbirka. »Ko sem bil star šest let, so >flos< še peljali,« se spominja zanimiv domačin Martin Juvan Čuks, ki pripravlja v muzejski zbirki predstavitve splavarjenja za skupine v lju-benskem narečju. »Ponosen sem, da sem potomec >olcar-jev, plavcarjev, žagmeštrov in flosarjevfešta< za naju, družino in prijatelje.« LK FOTO TEDNA Včasih tudi policisti pihajo. Foto: SHERPA Oaza ohladitve sredi mesta stran 29 NOVI TEDNIK Št. 30 of 30. 7. 2015 Namig za izlet Gora Oljka stran 44 PORTRET Mladi harmonikarski as, ki živi kot v sanjah Nejc Pačnik iz Škal, svetovni prvak in učitelj »frajtonarce« Le redkim je dano, da uresničijo svoje življenjske in poklicne sanje, sploh če so še v rosnih letih. Nejc Pačnik iz Škal pri Velenju tako živi pri svojih 24 letih - postal je svetovni prvak v igranju na diatonično harmoniko, pri čemer je poučevanje tega glasbila postalo tudi njegova služba, in sicer v lastni glasbeni šoli. »Pri desetih, dvanajstih letih sem si zadal cilj, da želim nekoč zmagati na vseh največjih tekmovanjih v igranju diatonične harmonike. Dobro se spomnim dedkovih besed, ko je rekel, da bo za ta uspeh treba zelo garati. Imel je prav,« se besed svojega prvega učitelja spominja Nejc Pačnik. Včasih je vadil tudi po osem, deset ur dnevno. Leta 2007 je postal absolutni evropski prvak, leta 2008 in 2009 zmagovalec Zlate harmonike na Ljubečni, eden od šestih, ki so uspeli zmagati dvakrat zapored na tem znamenitem tekmovanju harmonikarjev z najdaljšim stažem pri nas. Leta 2009 je postal mladinski svetovni prvak, medtem ko je letos marca v Portorožu sledil še največji uspeh, naslov absolutnega svetovnega prvaka v igranju na diatonično harmoniko. Tako je govoril dedek, Nejčev prvi učitelj: »Brez trdega dela in ur vadbe uspehov ne bo.« Do naslova s polko, z valčkom in s čardašem Nejc Pačnik pravi, da je priporočljivo, da na svetovnem prvenstvu, kjer v skupini senior nastopa deset harmonikarjev, zaigraš čim bolj raznolik program. Ob tem, da je seveda pred velikim tekmovanjem treba vaditi štiri do pet ur dnevno. »Med 10- do 15-minutnim nastopom ni dovoljeno ploskati, zato je zbranost res na višku. Za nastop sem izbral valček, polko, avstrijsko koračnico in čardaš, ki je sicer neznačilna glasba za diatonično harmoniko. Za to skladbo sem dobil tudi nagrado za najboljšo priredbo,« je zadovoljen Nejc Pačnik. Čeprav naslova zaradi pravil ne more več ponovno osvojiti, mu motivov ne bo zmanjkalo. »Mislim, da je tako prav, da lahko dobijo priložnost za zmago tudi ostali,« Nejc Pačnik razmišlja v duh »fair--playa«. Zdaj se bo osredotočil na svojo glasbeno šolo, ki deluje že Nejc Pačnik je pri 24 letih z naslovom svetovnega prvaka v igranju na diatonično harmoniko in ustanovitvijo lastne glasbene šole, v kateri poučuje glasbilo, ki ga najbolj obvlada, uresničil svoje poklicne sanje. dve leti, in na nastope doma ter v tujini, za katere mu vabil po vseh uspehih ne manjka. Takoj glasbeno očaral dedka Nejc Pačnik prihaja iz glasbene družine. Prvi ga je s harmoniko seznanil dedek, ko je bil star tri leta in pol. »Pravijo mi, da sem si takoj vse zapomnil. Takrat je dedek rekel, da mi bo, ko bom star pet let, kupil harmoniko in tako je tudi bilo. Začel sem obiskovati vaje za diatonič-no harmoniko in tako se je začela moja glasbena pot,« se spominja Nejc Pačnik. Vmes je zamenjal še dva učitelja, na koncu pa pristal pri Robertu Gotarju, s katerim sta delala približno 10, 12 let. »Z njim sem dosegel svoje največje uspehe, zdaj hodim po svoji samostojni poti,« še poudarja Nejc Pačnik. Kakšne hude krize ob glasbenem učenju ni imel, kot se to rado zgo- di, ko pridejo otroci v puberteto. »Mogoče samo enkrat, ko sem se pripravljal na svoje prvo svetovno prvenstvo. Takrat sem res približno tri mesece vadil od pet do deset ur dnevno. In sem najbrž pregorel, zato sem za približno mesec odložil harmoniko,« o svoji prvi in edini resni krizi pravi Nejc Pačnik. Pravi, da ga veseli raziskovanje tudi drugih glasbil, zato je nekaj časa igral tudi bobne in klavirsko harmoniko, s katero je šel tudi na tekmovanje k Avseniku in bil drugi v skupini. Ampak kot poudarja, res dobro obvlada le diatonično harmoniko. Vleče ga tudi v klasiko, džez ... Ukvarja se tudi s komponiranjem in priredbo skladb. »Ob poplavi raznih ansamblov se stvari kar veliko ponavljajo, zato hočem narediti nekaj svojega. Me pa vleče tudi k drugim glasbenim zvrstem, klasiki, džezu, popu. Harmonika je toliko omejeno glasbilo, kot je omejen tisti, ki jo igra,« razlaga Nejc Pačnik. Da je vsestranski, se mu zdi pomembno tudi zato, da lahko učencem v svoji glasbeni šoli ponudi večji nabor glasbe. »Čebelarja se prav tako da zaigrati v džez različici.« Tudi za svoje nastope, ki jih je vedno več, skrbno izbira program in ga prilagaja občinstvu, za katero igra. »Če so poslušalci starejši, ne moreš igrati glasbe, ki je ne razumejo,« pojasnjuje. Nastopa rad pred vsakršnim občinstvom, aplavz po nastopu pa je zanj kot za vsakega glasbenika največja nagrada. Ob vedno bolj številnih nastopih doma, ki so posledica zadnjih uspehov, je veliko koncertiral tudi v Avstriji in Nemčiji, konec avgusta ga čaka koncert na Tirolskem v Italiji. »Ne veljam za strogega učitelja v svoji glasbeni šoli, a včasih je tudi treba kaj povedati glasneje, da prime.« Modrijani »krivi«, da je narodnozabavna pop Tako kot je televizijski prenos Avsenikovega pogreba razdelil Slovence, nas deli tudi odnos do naro-dnozabavne glasbe. Eni jo občudujejo, častijo, drugi jo podcenjujejo, češ da gre za plehko glasbo. »Sam tega sicer tako ne zaznavam, mogoče je tega več na kakšnih forumih, sicer pa s tem nimam veliko opravka,« Nejc Pačnik le ne kratko pokomentira. Se pa strinja, da je narodnozabavna glasba pri mladih zadnje čase zelo priljubljena, za kar »krivi« predvsem Modrijane. »Mo- Avsenik si je zaslužil veličasten pogreb Ko beseda nanese na Slavka Avsenika, si ne morem kaj, da mu ne bi zadal še enega aktualnega »političnega vprašanja«. »Kako komentira, da se je delu javnosti zdelo upravičeno, da nacionalna televizija neposredno prenaša Avsenikov pogreb, medtem ko je del menil, da je vendarle šlo za pretiravanje. »Slavko Avsenik si je to brez dvoma zaslužil, saj je ponesel ime Slovenije po širnem svetu. Polemike o tem so nesmiselne,« je odločen Nejc Pačnik. goče so skladbe začeli igrati malo hitreje, a kot vidimo na nastopih in veselicah, je mladini zadnje čase to všeč,« enostavno pojasni fenomen Modrijanov Nejc Pačnik. V prostem času nogometni sodnik Za predanega glasbenika se zdi, da ima Nejc Pačnik kar nenavaden konjiček, je namreč tudi nogometni sodnik. Pravico deli na tekmah celjske medobčinske lige, a pravi, da zadnjega pol leta zaradi obveznosti na koncertih in v lastni glasbeni šoli bolj malokrat. Zato ljubitelj športa, sploh nogometa in košarke, ve, da odmevne sodniške kariere v nogometu v takšnih pogojih ne more načrtovati. Ker je doma v bližini štadiona Ob jezeru, si večkrat ogleda tudi kakšno tekmo domačega Rudarja, za katerega je nekoč tudi treniral in igral v mlajših selekcijah. ROBERT GORJANC Foto: GrupA NE PREZRITE Nejcu Pačniku boste lahko kmalu prisluhnili tudi v programu Radia Celje v eni od prihodnjih oddaj Znanci pred mikrofonom. 26 INTERVJU Urgentni center Celje: naložba v zdravje ljudi Pošiljanja od vrat do vrat ne bo več, bolnika bodo oskrbeli na enem mestu Če bi danes vstopili v nov Urgentni center Celje (UCC), bi imeli občutek, kot da že deluje. Prostori so dograjeni do zadnjega kotička, manjka le mobilna medicinska oprema, ki je za začetek dela nepogrešljiva. Opremo bodo nabavili na podlagi razpisa Ministrstva RS za zdravje, ki je skupen za vse urgentne centre v Sloveniji. V teh dneh je bil objavljen še razpis za opremo, ki bo namenjena samo Celju, pravi strokovni direktor Splošne bolnišnice Celje (SBC) Franc Vindišar. »Za nekatere sklope skupnega razpisa je bilo že nekaj revizijskih zahtevkov. Upam, da bodo ti postopki končani pravočasno. V drugem razpisu je specifična oprema za UCC, vredna 450 tisoč evrov. Gre med drugim za opremo s področja otolaringologije, ginekologije, okulistike in urologije, ki bodo po novem tudi v UCC. Glede na pretekle izkušnje je skrbi glede pravočasne dobave te opreme več. Če bodo opremo s prvega razpisa dobavili pravočasno, z drugega pa ne, ali lahko UCC začne delovati? V večji meri da, le več bi morali improvizirati. Vseeno verjamem, da nam bo do konca leta uspelo. Pobožna želja ministrstva za začetek delovanja UCC je bila 1. junij. A ta je že zdavnaj mimo. Zdaj je rok 1. december. Kaj bo, če se ne bo izšlo? To je bilo tudi moje vprašanje ministrstvu. Vedeti moramo, da 85 odstotkov denarja za naložbo v urgentne centre predstavljajo sredstva EU, ki je bolj dosledna kot Slovenci. Zahteva načrte in upoštevanje rokov. Predstavniki ministrstva mi niso znali razložiti, ali je za 1. decembra še vedno predviden začetek delovanja. Morda bi lahko prišlo pri odprtju do zamika za kakšen mesec, več zagotovo ne. »Letos nas čaka obnova porodnega bloka, kjer bomo iz enotnega prostora uredili dva, ki bosta nosečnicam in partnerjem bolj prijazna. Stavba je sicer predvidena za rušenje, a smo se vseeno odločili za obnovo, saj so današnji pogoji bivanja nehumani. Za nami je tudi obnova prostorov, kjer se izvaja endoskopija, pričakujemo tudi ureditev novega centra za diabetes.« »Danes urgenco na pediatriji zagotavljamo na vhodu na otroški oddelek, kjer so prostori majhni, v bližini ni diagnostične opreme. Po novem bo pediatrična urgenca na zdajšnji urgenci. Predvidevamo, da bo za četrtino manj sprejemov v bolnišnico, saj bo na urgenci prostor za opazovanje. Manj bo bolniških staležev staršev in manj stroškov zdravljenja. Na oddelku bomo dvignili standard namestitve in starši bodo, če bo sprejem otroka nujen, lahko bivali z njim.« Stroški gradnje in opreme UCC naj bi znašali 10,6 milijona evrov. Se je znesek že kaj povišal? Ne. Vrednost je od začetka enaka, ni bilo aneksov, kot je to praksa marsikje. Ni pa v tej številki minulih vlaganj v višini 2,1 milijona evrov. Tu gre za pripravljalna dela, ki se delno nanašajo na nadomestno novogradnjo SBC. Pri gradnji UCC ste upoštevali ravno dolgoročen načrt nadomestne novogradnje. UCC je resda že zgrajen ... ... a še nima dokončne oblike, saj manjka še četrtina objekta. Predvideno je, da bomo stavbo bolnišnice, kjer sta danes ORL in stara šivalnica, podrli. UCC se bo razširil tja. V pritličju bi lahko še bolj uredili kirurške prostore in urgentno pediatrijo, ki bo od decembra na zdajšnji urgenci. Torej ste UCC zgradili na delu načrtov nadomestne novogradnje? Olajšali ste nadaljnje naložbe. Tako je. Nad UCC načrtujemo še 4 nadstropja v obliki črki L proti današnji ginekologiji in poleg tega še 4-nadstropno stol- Dosegli bomo ločitev naročenih bolnikov in tistih, ki nujno potrebujejo pomoč. Danes so pogosto vsi v enem žaklju. V isto ambulanto gredo bolniki, ki so naročeni in na pregled čakajo pol leta, in tisti, ki jih tja napotijo z urgence. Bo nov sistem v UCC skrajšal čakalne dobe pri naročenih specialističnih pregledih? Bo. Lani smo prvi v Sloveniji v bolnišnici zaposlili specialistko urgentne medicine. Zmanjšala je potrebo po tem, da bi bili ostali specialisti v urgenci. Če izpostavim samo revmatologa, je s svojo ekipo na račun tega obravnaval 145 bolnikov več kot lani. Z organizacijo se da vplivati. Vendar davek za to je več kadra. Več zaposlitev ali reorganizacija? Oboje. Reorganizacija dela v bolnišnici bo obsežnejša. Zdaj ekipe čakajo bolnike le na obstoječi urgenci, k ostalim morajo bolniki priti sami. Po novem bodo zdravniki prišli do bolnikov z oddelkov, medicinske sestre pa bodo za UCC združene. A ni že zdaj tako? Tega problema smo se lotili že leta 2012. Vsak oddelek ima oddelčnega zdravnika, ki je na voljo za konzultacijo na urgenci oziroma gre tja bolnika tudi pogledat. Obstaja statistika, koliko je teh primerov. A ne moremo dela organizirati tako, da bi bil nekdo samo zaradi enega urgentnega primera ali dveh osem ur v službi in čakal. Treba bo kar veliko napora, da to uredimo. Koliko novih zdravnikov boste potrebovali v UCC? »Delo v urgenci je delo za mlade. V tujini nikjer ne vidite urgentnega zdravnika, ki je starejši od 50 let, edino, če je le konzultant.« prišla v 10 minutah. Nekateri zdravniki, ki izvajajo nujno medicinsko pomoč, imajo premalo znanja in izkušenj s tega področja in preveč drugega dela. Če po padcu s kolesom na Lisci čakam zdravnika, se mi zdi sporno, da namesto da mi pride pomagat, opravlja mrliški ogled. Težko razumem družinske zdravnike, da pristajajo na delo v ambulanti in hkrati na dežurno službo. Največ skrbi je v Zgornji Savinjski dolini. To je res daleč od Celja ali Velenja. Opozoril sem, da bo ministrstvo moralo tam poleg satelitskega centra dodati še neko obliko nujne medicinske pomoči. Brez tega ne bo šlo. Bolje kot danes? Lahko zatrdite, da bo za ljudi bolje poskrbljeno, kot je zdaj? Upam, da so pripravljavci pravilnik sestavljali na podlagi pravih podatkov. V dežurnih ambulantah danes nimajo na voljo opreme, kot sta UZ, RTG. Zato napišejo napotnico in bolniki morajo v bolnišnico. Še en primer: nekoga boli grlo, dežurni zdravnik predpiše zdravila. Kam zdaj? Tako ali tako v Celje - v dežurno lekarno. Določeno je prehodno obdobje. Bolnišnica z ZD Celje nima težav, saj že zdaj dobro sodelujeta. Zdravniki ZD Celje so del skupne organizacije dela v UCC. Pri tem ne vidim možnosti, da bi bili pri nas najemniki, saj bi v tem primeru koncept UCC padel. Če boste prišli z angino v UCC, vas bo sprejel zdravnik iz ZD Celje, če pa boste imeli zaradi angine zaplet, vas bo sprejel specialist in ne zdravnik ZD. Za delovanje UCC je ključna tudi digitalizacija. RTG-slike zdaj prenašate še vedno ročno kot v 80. letih ... Sprejem v ambulante UCC ne bo odvisen od tega, kdaj bo kdo prišel tja, ampak od stopnje ogroženosti. O njej bo presodila višja medicinska sestra ob prihodu bolnika v UCC in ga uvrstila v eno od petih skupin glede na nujnost. Najhuje prizadeti bolniki bodo obravnavani takoj, najmanj prizadeti pa bodo čakali tudi do štiri ure. Za bolnike bo pomembno to, da bo v novem UCC na enem mestu vsa diagnostika, vključno z RTG in CT. Ne bo več pošiljanja od vrat do vrat, ampak bo osebje bolnika popolnoma oskrbelo v enem prostoru. pnico, ki bi jo povezali z delom zdajšnje bolnišnice. Tako bi imeli vsi bolniki enake pogoje za bivanje. V bolnišnici je 709 postelj, 419 jih je še vedno v starem delu. Kljub temu da so prostori stari, so klimatizirani. Imamo pa še vedno sobe z osmimi posteljami, resna težava so še sanitarije, ki jih ni dovolj. Nadomestna novogradnja bi to rešila. Boste finančno kos takšnemu projektu? Upam, da se bodo našla sredstva za ta projekt. Že v načrtih za UCC smo želeli, da bi istočasno postavili vsaj skelet celotne novogradnje, ampak je zaradi krize država ustavila ostale naložbe. Pozitivne signale v zvezi s tem bi lahko dobili jeseni. Reorganizacija dela obsežnejša Trenutno imate več skrbi z organizacijo dela v UCC. Površina stare urgence je 450 kvadratnih metrov, nove 1.550 kvadratnih metrov. V novem UCC bo večji prostor za opazovanje, več bo kirurških ambulant, izvajale se bodo operacije, torej potreba po novem kadru je. Za nove dejavnosti 12 do 15, pomemben del bodo seveda še vedno opravljali zdravniki z oddelkov. Je na trgu dovolj takšnega zdravniškega kadra? Urgentna medicina velja za najtežje delo. Potrebovali bomo administrativno osebje, ki ga je na trgu dovolj. Negovalnega kadra tudi. A urgentnih zdravnikov je res premalo. V zadnjih letih sicer število specializacij na tem področju raste, kar je dober znak. Organizacije dela v UCC ni brez reorganizacije dela v zdravstvenih domovih. Pravilnik o reorganizaciji dela nujne medicinske pomoči je požel veliko kritik. Ljudje na obrobju regij naj bi bili v slabšem položaju v primeru nujne pomoči. Nekdo, ki je bliže UCC, bo oskrbljen v 10 minutah, na obrobju v 20. Neenakost? Na to gledam drugače. Prvič se je zgodilo, da so neke številke jasno zapisane. Neenakost? Poglejva trenutno situacijo. Če padem s kolesom na Lisci, zdravnik do mene ne bo prišel v 10 minutah. Že zdaj nihče ne more zagotoviti vnaprej, da bo pomoč kamorkoli Ravno v teh dneh smo imeli kar ostro debato z ministrstvom o tem projektu. Predstavniki ministrstva so nato vendarle prišli k nam in zagotovili objavo javnega razpisa za pomembnejši del tega projekta. Brez tega UCC absolutno ne bo mogel delovati. Toliko energije, da ministrstvo opozarjate na nekaj samoumevnega. Lahko ste jim tehnološki vzor. Govorim o tisoči operaciji z robotom. Je kaj nevoščljivosti v drugih bolnišnicah? Je. A je kirurška klinika UKC Ljubljana že izrazila željo po sodelovanju. V Celju bi radi postali učni center, saj imamo vse pogoje za to, rezultati zdravljenja pa so dobri. Že to veliko pove, da so robotski posegi najprej trajali devet ur, medtem ko danes trajajo dve uri. Vam bo to uspelo, še preden boste predali svoje znanje ljubljanskim kirurgom, ki bi lahko to izkoristili in učni center naredili v prestolnici? Mislim, da imamo v Celju vendarle več let prednosti in izkušenj ... Računam na to, da. SIMONA ŠOLINIČ, foto: GrupA »Vprihodnosti v kompleksu SBC predvidevamo novo parkirišče za paciente in zaposlene, ki bi bilo povezano z vsemi obstoječimi objekti. V UCC je že zdaj predviden prostor za podzemni hodnik, ki bo vodil do novih parkirišč. Parkirišče bi hoteli urediti v javnozasebnem partnerstvu, načrte že imamo, država pa zaenkrat ne da zelene luči za naložbo.« FOTOREPORTAŽA 27 Wart Ujet v sekundah »orkana«, ki je ruval drevesa Sobotno popoldne na Celjskem kot sodni dan »Hitim, da me ne ujame naliv,«povem tehnikuRobiju in voditelju Luki v studiu našega radia, pustim popoldansko Kroniko, ki sem jo pripravil kot dežurni novinar, in hitim proti svojemu kolesu pred zloveščimi oblaki. Ko na dvorišču naše medijske hiše še enkrat pogledam v nebo, je res temno, kaj temno, črno. »Ampak do Hudinje bo vendar še zdržalo,« si mislim. Z dvorišča se pred mano na pot podaja še en kolesar. Drvim po Prešernovi ulici, mimo zdravstvenega doma, pri čemer me spremlja vedno bolj hrupna glasba grmenja. Kot nalašč mora biti na križišču pred Gimnazijo Celje - Center rdeča luč. Že čez nekaj sekund je grmenje preglašeno zaradi donenja udarov strel, veter je vse močnejši. Ko sem že blizu krožišča pred bolnišnico, lahko samo ugotovim, da sem ujet v hudem nalivu in orkanskem vetru in da je misel na vsako napredovanje s kolesom brezupna. Tudi do podvoza v sekundi postane neskončno daleč. Sprva poiščem bivak pod streho avtobusnega postajališča, a mi je takoj jasno, da je to brezupna poteza. Pravzaprav sploh ne vem, kam naj se postavim, saj sem že povsem moker, vedno močneje zaliva še naprej, orkanski veter je vedno bolj silovit. Pri vhodu v bolnico se postavim pod nek nadstrešek, a se mi zdi, da bo kovinsko streho vsak čas izruvalo. Vmes pokajo strele, kot kavbojci streljajo v najbolj akcijskem westernu. »Če me bo zdaj zadelo, me bo scvrlo,« si mislim. Premočena oblačila se mi lepijo na kožo, iz sekunde v sekundo postaja hujše. Ne vem, kam naj se dam, počasi me že grabi panika. Med nalivom stečem do vhoda očesne klinike, na daleč se mi zdi, kot da tam gori neka luč in da bi celo vrata lahko bila odprta. Seveda gre le za iluzijo, saj lahko samo stojim že v kar visoki vodi. Moje »legendarne univerzalke«, ki so darilo ženinega strica in model »tenisk«, ki jih ni več mogoče kupiti, so očitno »adijo«. Pred dnevi sem z njimi vzbudil zanimanje svojega sodelavca. »Kam zdaj ali sploh kam?« se sprašujem premočen in tudi že premražen do kosti. Ozrem se proti novi urgenci in vidim ljudi, predvsem pa velik pokrit prostor v preddverju, kjer bi res lahko počakal, da naliv pojenja. »A treba bo steči čez bojišče, mimo rafala strel,« sem že kar skrajno dramatičen. A na trenutku se mi položaj res zdi podoben prizorom iz kakšnega katastrofičnega filma. Uspem priteči do urgence. »Morda sem s tem postal njihov prvi bolnik. No, simbolično seveda, kaj več pa upam, da ne bo.« Iz stavbe stopi delavec Gradie in malo poklepetava, pomenkujeva. Minute tečejo, neurje se počasi umirja, tudi donenje strel, ki imajo svoj striptiz na nebu. Prijazni delavec mi povsem premočenemu in premraže-nemu ponudi, da me odpelje do Hudinje, celo kolo, ki še ROBERT GORJANC Razdejanje, ki ga je povzročilo podrto drevo na Kidričevi cesti. vedno čaka pod nadstreškom, bi spravila v karavana ob vsem njegovem orodju. »Najlepša hvala za prijaznost, ampak saj je že skoraj konec. Še malo počakam in grem do kolesa,« odvrnem. In res se vendarle toliko umiri, da bi se lahko odpeljal domov. Ko pridem v Kersnikovo ulico, vidim od neurja razklano drevo in ostanke velikega drevesa na cesti ter polno odtrganih vej vsepovsod. Promet je oviran, vozila se s težavo prebijajo mimo. Očitno je zadelo hondo z ljubljansko registracijo, ki utripa z vsemi lučkami. Kot novinar kajpak moram slikati ta grozen prizor. In takšnih je bilo ta dan, kot izvem kasneje, nekaj deset v različnih delih Celja. Ko poslikam, kar me ženejo noge, zakolesarim proti domu, sanjam o tušu z vročo vodo. Na poti vidim še prevr-njen zabojnik s smetmi, predvsem pa polno vejevja po cesti. Ko se bližam domu, se celo že kaže nekaj sonca. Po izdatni vodni prhi takoj vzamem v roke mobitel in pokličem celjsko poklicno gasilsko enoto, kjer vodja izmene našteva izruvana drevesa in razkrite strehe po Celju. Posnetek pogovora pošljem na radio. Prave razsežnosti sobotnega orkanskega besnenja po okolici Celja se kažejo proti večeru, ko sodelavka Simona pripravi podrobnejše poročilo za našo osrednjo jutranjo informativno oddajo v nedeljo. Ko sem v soboto zgodaj popoldne odhajal z radia, si še zdaleč nisem mislil, da bo to udarna novica v Kroniki. Novinarski poklic je res nepredvidljiv. In vreme tudi. Takole jo je odnesel »mogočnež« v bližini osnovne šole na Hudinji. Tudi brezi pred Gimnazijo Celje-Center ni prizaneslo. Posledice vetroloma na Kersnikovi 28 REPORTAŽA Na rdeči poti Vie Alpine je mogoče srečati tudi pisan alpski živalski svet. Počitek ob pogledu na čudovito alpsko pokrajino Igor Gruber pravi, da si je v življenju treba vedno postavljati višje cilje in pri štiridesetih si je zaželel novega velikega izziva. Pot Via Alpina je izbral tudi zato, ker ga Alpe navdušujejo zaradi svoje lepote in ranljivosti. Peš za vrednote pohodništva in planinstva Igor Gruber iz Velenja namerava v stotih dneh prehoditi Alpe Potem ko je gornik Igor Gruber iz Velenja prehodil slovensko planinsko pot v 24 dneh, je zdaj na dobri poti, da izpolni še en ek-stremen planinski cilj: v stotih dneh želi prehoditi 2.640 kilometrov dolgo pot Via Alpina čez celotne Alpe. Na pohodu, ki ga je začel 7. junija v Monaku, bo prečkal vse alpske države, Monako, Francijo, Španijo, Italijo, Švico, Liechtenstein, Avstrijo, Nemčijo in Slovenijo. Z vročino težave le na začetku Ko sem se ob koncu minulega tedna po telefonu pogovarjal z Igorjem Gruberjem, je bil v kraju Urlich v Švici, za njim je bilo 1.080 kilometrov oziroma 40 odstotkov poti. Glede na to, da smo v preteklih dneh pri nas trpeli zaradi vročine, me je najprej zanimalo, ali ima tudi sam težave z njo. To prvo vprašanje se mi je zdelo aktualno tudi ob spremljanju kolesarjev na dirki po Franciji, in sicer na zahtevnih alpskih etapah, kjer so bili zaradi vročine še mnogo bolj izmučeni, kot bi bili sicer. »Občasno, na določenih delih poti, je bila kar huda vročina, a še najbolj na začetku, v Monaku. Tam je bila zares neznosna in sem se že spraševal, če bom zmogel ta projekt, če bo tako vroče.« A kot pravi Igor Gruber, kasneje zaradi vročine ni imel večjih težav, prej zaradi mokrote, ker je približno teden vsak dan deževalo. Kar je imelo za posledico premočene čevlje, oblačila, a tudi nekaj žuljev. Igor Gruber je odrasel na kmetiji na slovenskem podeželju, raziskoval je okolico ob šolski poti in se je zato domov pogosto vračal pozno in ves popraskan. Zdaj usposobljen planinski vodnik in strasten turni smučar želi mladim generacijam približati pomen prostega časa v naravi in pomen varstva narave. In tudi miselnost, da se »življenje ne dogaja le za računalnikom in pred zaslonom«. Bolj kot fizična psihična utrujenost Z utrujenostjo, ki jo kajpak tudi že občuti po skoraj polovici poti, se poskuša spopadati tako, da si privošči dovolj počitka, če je le mogoče osem ur na dan. Na pot se odpravi približno ob šesti uri zjutraj, spat gre približno ob desetih zvečer. Dnevno hodi deset do dvanajst ur, odvisno tudi od zahtevnosti etape. T. i. rdeča pot Via Alpina, po kateri hodi Igor Gruber, predvideva 161 etap, in če želi pot končati v stotih dneh, potem mora dnevno opraviti eno in pol ali kar dve etapi. Ko Slovensko planinsko pot (599 kilometrov, 45,2 kilometra vzpona), ki jo je prehodil pred osmimi leti v manj kot mesecu, primerja z Vio Al-pino, pravi, da je slovenska težja. Ta namreč vodi tudi na vrhove, za razliko od Vie Alpine, ki gre samo preko sedel. Pri tem je Via Alpina daljša in ima velike višinske razlike, kar je psihično zelo utrujajoče: »Lahko se zgodi, da se v enem dnevu spustiš z 2.600 metrov na 400 metrov, nato greš spet po sosednjem hribu navzgor na dva tisoč in nekaj metrov,« poudarja Igor Gruber, ki sicer hodi sam, pred dnevi se mu je za 14 dni pridružil gorniški kolega iz Velenja. Za strast tudi kredit Ob dolgotrajnem pohodu si moramo pri aktivnem štiride-setletniku zastaviti tudi banalno logistično vprašanje, kako je Igor Gruber uspel izpeljati projekt ob službi, saj vemo, da stodnevni dopusti ne obstajajo. »Če je volja, je tudi pot. V podjetju Pia iz Velenja, kjer sem zaposlen, sem dvajset let maksimalno delal, nabralo se je veliko nadur, delovnih sobot. Ko se odločim za takšen projekt, vodstvo podjetja in sodelavci to sprejmejo pozitivno in me podpirajo. Sicer pa je, če se v službi dovolj zgodaj dogovoriš in organiziraš, vse mogoče,« pojasnjuje Igor Gruber. A pri takšnem projektu ne gre le za službeno logistiko, temveč tudi za finančno. »Moj projekt stane od osem do deset tisoč evrov, točna številka bo znana na koncu,« finančno IX K S I \MDAKD Rdeča pot Via Alpina, po kateri hodi Igor Gruber, pelje iz Trsta, stičišča najrazličnejših kultur: ilirske, rimske, slovanske, benečanske, habsburške - vse do kneževine Monako, ki se razprostira od morja do gora in nudi pohodniku enkratno možnost spoznavanja kulturnih, zgodovinskih in turističnih lepot. Igor Gruber se je je torej lotil v obratni smeri, saj želi potem iz Trsta še peš domov po evropski pešpoti E6. Pot je speljana ob vrhovih, kot so Triglav, Tri Cime, Hochfeiler, Zugspitze, Silvretta, Bernina, Mont Blanc, ledeniki Vanoise, Barre des Ecrins. Rdeča pot kar 44-krat prečka državno mejo osmih držav, ki jih povezuje, a je tudi pot jezikov in tiha priča zgodovinske vloge trgovskih poslov čez največje alpske prelaze. plat projekta opisuje Igor Gruber. Pri financiranju projekta so mu pomagali tudi manjši donatorji, prijatelji, tudi na nekatere organizacije, planinsko društvo, krajevna skupnost, na ta način je zbral približno 15 odstotkov denarja. Ostalo je iz družinskega proračuna, vzel je tudi kredit. »Če pač želiš izvesti nekaj posebnega, potem je tudi finančno vse skupaj nekaj posebnega,« je za našega sogovornika filozofija enostavna. Za generacije, odtujene od narave In kaj Igor Gruber pravzaprav želi doseči in sporočiti s tem ambicioznim pohodni-škim projektom? »Namen moje poti je približati preživljanje prostega časa v naravi predvsem mlajšim generacijam, ki so že preveč zasvojene z novodobnimi tehnološkimi napravami in odtujene od narave. »Informacijska tehnologija je >fajn< pogruntavščina, a včasih z njo tudi pretiravamo in pozabljamo na možnosti, ki jih ponuja preživljanje prostega časa v naravi,« je prepričan Igor Gruber. Človek, ki se preživlja z delom na področju informacijske tehnologije, bo že vedel in lahko delil izkušnjo iz prve roke. A geslo »nazaj k naravi« ni edini motiv Gruberjevega projekta po poteh Vie Alpine. »Je tudi poklon pohodni-štvu, gorništvu, planinstvu, vztrajanju in premagovanju samega sebe,« je še razkril gornik iz Velenja. Več kot 2.600 kilometrov dolgo Vio Alpino bo predvidoma 5. septembra končal v Trstu, kjer se bo nekoliko poveselil s prijatelji. Potem bo sledila še pot domov do domačega Velenja po evropski pešpoti E6. ROBERT GORJANC Foto: lastni arhiv REPORTAŽA 29 Letno kopališče v Celju je bilo v letu 2005 preko zbiralnega omrežja priklopljeno na čistilno napravo, tako da se njegova voda ne izliva več neposredno v Savinjo. Zadnja večja investicija je bila izvedena leta 2007, ko je kopališče pridobilo nov sistem ogrevanja bazenske vode, večje površine za sončenje in dodatno gostinsko ponudbo. Otroci najbolj uživajo na toboganu in drči. Oaza ohladitve sredi mesta Na celjskem letnem kopališču so poletne vročine veseli -Dnevno se je v bazenu namakalo tudi več kot 1.500 kopalcev Ko nekaj dni skupaj žge vroče poletno sonce in ko se je tudi v globoki senci tako rekoč nemogoče ohladiti, je skok na bližnje kopališče edina prava in predvsem primerno hladna osvežitev. Prejšnji teden, ko je bila na delovnem mestu najbolj zaželena naprava klima, se je tudi ekipa Novega tednika na kratko osvežila na celjskem letnem kopališču. Letošnje poletje je do upravljavca letnega bazena, družbe za upravljanje s parkirišči in z javnimi objekti ZPO Celje, precej bolj prizanesljivo, kot je bilo lansko. »Lani smo v vsej sezoni zabeležili zgolj sedem polnih kopalnih dni,« se deževnega poletja spominja Aleš Jašarovič, ki že trinajst let vodi celjsko kopališče. To poletje je na srečo vse drugače. »Bi prav prijala krajša ohladitev,« nam je čisto tiho zaupal. Želja se mu je uresničila in peklenska vročina je že nekaj dni po našem obisku in pogovoru popustila. A ni strahu, da bi se poletje predčasno poslovilo. Vreme-noslovci za prihodnje dni že napovedujejo otoplitve in s tem verjetno nova množična romanja na obalo ali bazene. »Celjske terme« V dneh, ko so dnevne temperature vztrajale krepko nad 35 stopinj Celzija, so na celjskem letnem kopališču zabeležili tudi več kot 1.200 kopalcev dnevno. Ko je vročina pritisnila tudi ob dela prostih dneh, je bilo tistih, ki so se želeli namočiti, še več. »Med vročimi in sončnimi konci tedna smo zabeležili tudi 1.700 kopalcev dnevno,« je povedal Jašarovič. Številna razgreta, prepotena in od sončnih krem mastna telesa so ob podpori narave temperaturo vode v olimpijskem bazenu Namesto prenove program Kompleks letnega kopališča v Celju že 50 let predstavlja tradicionalno poletno zbirališče Celjanov in okoličanov. Prav toliko let šteje tudi 50-metrski bazen, ki po besedah tistih, ki delajo tam, potrebuje prenovo. Boljša in predvsem novejša je infrastruktura otroškega bazena. Žal je prenova povezana z visokimi stroški in tako po lanski porazni kopalni sezoni letos posebnih investicijskih vlaganj, razen rednih vzdrževalnih del, niso opravili, je povedala Maja Voglar iz ZPO. So se pa potrudili in v ponudbo vnesli številne programske novosti, ki so pretežno namenjene najmlajšim. Prav pridejo tudi staršem, ki lahko za trenutek ali dva mladež prepustijo v varstvo plavalnim strokovnjakom. Tako so poleg animacij ob koncih tedna na voljo plavalni tečaji, rojstnodnevna praznovanja in do sredine avgusta tudi počitniško varstvo. Nekoliko starejši kopalci se lahko na igriščih v neposredni bližini pomerijo v odbojki na mivki, košarki, malem nogometu in namiznem tenisu ter badmintonu. Sonja Šumandl, Celje »Na celjskem kopališču sta mi všeč predvsem preprostost in čistost vode. Tudi pretirane gneče ni.« Andraž Žabota, Celje »Vse je super. Sem reden gost, pridem vsak drugi dan. Voda je pravšnja za ohladitev, dopoldne tudi ni gneče. Odlično.« V Aleš Jašarovič je že prava ikona celjskega kopališča, saj ga vodi zadnjih trinajst let. Čeprav priznava, da je njegov delovni prostor zelo prijeten, si je ob letošnji pripeki nekajkrat zaželel, da bi lahko vsaj za trenutek sedel v umetno ohlajen prostor. »Pod dežnikom ob bazenu zna biti >pasje< vroče,« pravi. Ker je njegovo delo močno odvisno od vremena, so, kot nam je zaupal, s sodelavci postali že pravi vremenoslovci. Tako vam bodo znali glede na smer prihajajoče fronte povedati, ali bo v Celju deževalo ali ne. V primeru zadnjega neurja se Aleš ni zmotil. Ko smo ga obiskali, so se na severu že risali prvi nevihtni oblaki in takrat nam je dejal, da v Celju zagotovo ne bo dežja: »Pri nas >useka< takrat, ko pride nevihta z ljubljanskega konca.« In imel je prav. Tisti, ki so se ob našem obisku hladili ob ali v celjskem bazenu so bili z ureditvijo in s ponudbo več kot zadovoljni. Kot meni večina vprašanih, sta najbolj pomembni čistost okolice in kakovost vode. Svoje k dobremu poletnemu vzdušju vsekakor prida tudi poletno vroče sonce. dvignila tudi nad 30 stopinj Celzija. »Želeli bi, da bi bila temperatura vode ves čas 28 stopinj Celzija, a je to včasih kljub hlajenju nemogoče doseči. Naša glavna skrb oziroma naloga je, da zagotavljamo kakovost vode, ki ne glede na pogoje ves čas zadošča predpisanim normativom,« razlaga Aleš Jašarovič. Pri tem so se nekateri zaposleni že pošalili, da so letos v knežjem mestu »Celjske terme«. LEA KOMERIČKI, foto: GrupA Bojan Škrubej z Niko in Lanom, Arja vas »Meni je lepo, vse >štima<. Voda je odlična, okolica je čista, vreme idealno. Vse je tako, kot mora biti.« Judita Lorenčič, Škofja vas »Zelo lepo je. Predvsem se lahko malo osvežimo in si odpo-čijemo od te hude vročine. Voda je res odlična, temperatura je primerna, tako da smo se že vsi malo zmočili. Tudi Neža je z atijem že pobrcala po bazenu.« Simona Svet, Griže »Trenutno smo osvežitev na celjskem bazenu poiskali predvsem zaradi plavalnega tečaja, ki ga obiskuje hči, ampak moram reči, da je vse super in >fajn<. Sama sicer na bazenu v Celju nisem bila že leta, zdaj pa se zaradi otrok spet vračamo. In je res super.« Maja Debeljak »Letos smo na celjskem bazenu redni gostje, prihajamo skoraj vsak dan. Predvsem zaradi osvežitve, otroci so na plavalnem tečaju. Dopoldne je na bazenu res enkratno, popoldne pa smo raje doma, saj je tu prevelika gneča.« 30 REPORTAŽA Jutranji dvig zastave, kjer so skavti opravljeni v značilno opravo: modre kavbojke, oranžne srajce in rutko. Enkrat skavt, vedno skavt Po Rakovi stezi že deset let V nedeljo so skavti Rakove steze 1 končali desetdnevni poletni skavtski tabor. Letos je zanje prelomno leto. Mineva namreč deset let od ustanovitve stega. Pripravili so olimpijske igre. Na taboru so se jim pridružili tudi starši, ki so se preizkusili v preživetju v naravi. Skavti Rakove steze 1 prihajajo iz treh župnij: Vojnik, Frankolovo in Nova Cerkev. Predstavljajo enega od 71 ste-gov organizacije Slovenskih katoliških skavtinj in skavtov. Znotraj stega se delijo na tri starostne skupine. Najmlajši so volčiči, kjer otroci, stari od osem do deset let, odkrivajo skrivnosti Mauglijeve džungle, srednja skupina so izvidniki in vodnice v četi, ki štejejo od enajst do petnajst let in se učijo veščin preživetja v naravi, najstarejši so popotniki in popotnice v klanu, kjer se združujejo mladi od šestnajst do enaindvajset let, njihovo vodilo je: »Pot, skupnost, služenje.« Skupaj ustvarjajo veliko skavtsko družino, ki se je letos ob deseti obletnici združila na skupnem taboru. žejo, kako dobra skupnost so postali. Dogajanje na taboru je prilagojeno starostnim skupinam. Najmlajši volčiči spijo v hiši, imajo razne igre v naravi, se urijo, klanovci spijo v bivakih in se odpravijo na potovalni tabor, kje ves dan menjajo lokacijo, na dan pa peš naredijo približno petnajst kilometrov. Izvidniki in vodnice v četi si morajo dnevno en obrok pripraviti sami, izdelajo tudi razne zgradbe, kot so stranišče in vhodna zgradba v tabor, opremijo kuhinjo, postavijo jambor. Spijo v šotorih. Med taborom jih čakajo različne preizkušnje. Skavti se odpravijo v neznan kraj, kjer v zameno za dobro delo pridobijo prenočišče in hrano. Na skavtski rutki se z leti nabere veliko spominov. Voditelji preizkusijo tudi njihovo samostojnost, ko jih za en dan same pustijo v taboru, kjer se sami organizirajo in opravijo zadolžitve, ki jim jih naložijo. Dan začnejo z jutranjo telovadbo in dvigom zastave, ki ga pospremijo s slovensko himno in Skavtsko pesmijo. Posebno doživetje je tudi pot preživetja, ki vključuje adrenalin in veliko blata. Večere zaznamujejo druženje ob ognju, prepevanje pesmi in prešeren smeh. Noči si skavti »Zigažaga poje žaga, rompompom kladivo« Tabor je pomemben del skavtskega leta. Na njem lahko skavti preizkusijo spretnosti, ki so se jih v letu naučili. Postavljeni so pred razne preizkušnje, ki poka- »Skavtstvo je zakon. Biti skavt je res nekaj najboljšega, kar se lahko zgodi otrokom in mladostnikom, saj obdan s skavt-skimi brati in sestrami spoznavaš preživetje v naravi, se uriš v veščinah in pri tem rasteš na več področjih,« pravi Ana Hotko, ki je v Rakovi stezi 1 že od začetka in je aktivna voditeljica zadnjih sedem let. popestrijo z nočnimi igrami in s krajo zastave, ki jo mora nočna straža skrbno čuvati. Na taboru lahko osvojijo razne veščine, pa tudi izzive, kot sta lakotnik in molčečnež. Olimpijske igre Letošnja tema tabora so bile olimpijske igre. Vsaka od starostnih skupin je del tabora preživela zase, kjer so imeli priprave na omenjene igre, zadnji konec tedna pa so se združili na Lovrencu na Pohorju, kjer so doživeli prave olimpijske igre. Letos je bil tabor še bolj poseben, saj so se pridružili tudi starši. »Izredno so bili navdušeni. Popolnoma so se vživeli in se veliko naučili od svojih otrok,« pravi Ana Hotko, vodja skavtske skupine. Ana je takšnega odziva staršev in njihove podpore zelo vesela. Prav tako že razmišljajo o ustanovitvi skupine odraslih skavtov. Deset let dogodivščin Letos je za steg Rakova steza 1 prelomno leto. Minilo je namreč deset let, odkar so dve skavtinji in pater Branko Cestnik ustanovili skavte, zaradi česar je do danes veliko otrok in mladih okusilo življenje skavta, kar jim bo ostalo za vedno v spominu. Zdaj šteje steg 80 članov, največ jih je v četi. V tem jubilejnem letu so se člani pripravljali in spoznavali zgodovino stega. Glavni dogodek je bil junija, ko so konec tedna pripravili tabor za celoten steg. Zadnji dan so se pridružili še gostje. Povabili so druga društva, ostale skavte. Dogodek je bil na prav posebnem prostoru za njihovo skupino. Pravijo mu »Zakleta goša«. Pokazali so razne veščine, se zahvalili podpornikom in Bogu za vsa doživetja, ki so jih lahko doživeli v teh desetih letih. Rakova steza se lahko v desetih letih pohvali s 27 uspešno izpeljanimi poletnimi tabori, z mnogo prehojenimi kilometri, vsakoletnimi čistilnimi akcijami ter s projekti, ki mnogim popestrijo otroštvo in mladost ter pomagajo pri vzgoji v odgovorne skavte, kristjane in državljane. KLARA PODERGAJS Foto: Aljoša Šumer REPORTAŽA 31 Marjan Černic med pripravljanjem lesa za nadaljnjo izdelavo. V ozadnju nekaj že narejenih izdelkov. Pohištvo iz bršljana in stena zgodovine Rokodelec in zbiralec iz Pilštanja Zbirka starih predmetov Obiskali smo Marjana Černica. Izdeluje pohištvo iz olupljenega bršljanovega lesa. Njegovo dvorišče krasi tudi stena, kjer Marjan ponosno razkazuje stare predmete, ki jih zbira že vrsto let. Marjanovo domovanje kraljuje na vrhu hriba, s katerega se po dežju vidi daleč na Hrvaško. Pravi, da pozimi z daljnogledom opazuje tep-talce snega pri delu na smučišču Sljeme. Njegova hiša je zadnja v naselju Pilštanj na Kozjanskem. Ob njej je izdelal tudi maketo doline in glavne znamenitosti, da si lahko obiskovalci razgledne točke lažje predstavljajo, kje so. Izdelki iz bršljanovega lesa Z izdelovanjem pohištva iz bršljana se je začel ukvarjati leta 2001, po operaciji na hrbtenici. Povod je bila sinova prošnja, da bi mu izdelal lestev, ki Na tem stolu bo sedel sam grof. jo je potreboval za šolo. Marjan se je z veseljem lotil dela. Izdelovanje ga je tako navdušilo, da se je začel intenzivneje ukvarjati z njim. Izpod njegovih rok nastajajo različna stojala za rože, stoli, sani, zibelke oziroma vse, kar nastane kot ideja v glavi. Postopek je vse prej kot enostaven, a je Marjanu v veselje. Pri delu uporablja strgalo, nožek in »porvinto«, ki je predhodnica sodobnega vrtalnika na elektriko. »Najprej moraš nabrati les, ga olupiti, posušiti, nato lahko začneš ustvarjati. Ideja pride sama od sebe,« pravi rokodelec, ki se svojemu konjičku posveča ob popoldnevih in večerih. Ustvarja po navdihu. Pravi, da rad zaplete postavitve in nikoli ne razdira. Da je izdelek trden, ga poveže s klini. »Če ni ideje, je bolje, da pustiš za drugič, če delaš na silo, lahko samo kaj zlomiš,« pove Marjan o tem, da je kdaj tudi glava prazna in posledično nima idej. Na koncu, ko je izdelek sestavljen, ga namaže z lanenim oljem. Pozneje si ga lahko vsak sam premaže še z lakom, da ne po-črni, in ohrani naraven videz. Marjanovi izdelki romajo med sorodnike in znance. Čeprav so predmeti stari, niso za odpad V svojem domu Marjan zbira tudi stare predmete. S tem se ukvarja od začetka devetdesetih let. V njegovi zbirki se najde marsikaj zanimivega. Ženske bi z zanimanjem pogledale star pripomoček za delanje kodrov. Ima tudi pripomočke za beljenje, nemško plinsko masko, petrolejko. Iz bivše celjske čevljarne ima zbirko pripomočkov za izdelovanje čevljev. Pri njem se najdeta tudi stara brenta in kmetijsko orodje. Nekaj teh predmetov se je našlo na domačiji, nekaj so odvrgli tudi ljudje, ki se ne zavedajo pomembnosti takšnih predmetov za pogled v zgodovino. S slednjo se sreča tudi pri oranju njive, kjer večkrat najde fosile školjk in zanimivo kamenje. »Gustla na pranger!« Za ohranjanje zgodovine Marjan ne skrbi samo z zbiranjem starih predmetov, sodeluje tudi pri vaških predstavah, Prangerjadah. Gre za vseslovensko srednjeveško prireditev, kjer uprizarjajo življenje v srednjem veku. Marjan igra Gustla, zmikavta, ki na stojnicah kaj ukrade. Potem ga lovijo pazniki, ki ga privežejo na »pranger«. To je bil sramotilni kamen, kamor so v srednjem veku privezali zločince. Včasih je Marjanu pri igranju pomagal tudi sin. S tem se trudijo ohranjati staro izročilo in tradicijo. Lani je bila Prangerjada prvič v Pilštanju, saj je bila 610. obletnica trga Pilštanj. KLARA PODERGAJS Foto: GrupA Pogled na cerkev v Pilštanju Fosil školjke, kakršne Marjan najde ob oranju njive. 32 REPORTAŽA »Ustvarjalni nered«. Mentorica Nuša Lilija ga je dobro krotila. Nastajanje želvinega oklepa Nataša Kveder, vsestranska rokodelka. V ozadju tudi prenovljena kuhinja. Iz odpadnih materialov do lutkovne predstave Ustvarjalne delavnice za otroke Prejšnji teden so se v medgeneracijskem centru Kamrica v Vojniku začele ustvarjalne delavnice za otroke. Na torkovi prvi delavnici so otroci izdelovali lutke, s katerimi so uprizorili tudi lutkovno predstavo. Medgeneracijski center Kamrica deluje v okviru socialnega podjetja. Vrata je odprl prejšnji december. Vodja Nataša Kveder pravi, da je Miklavž prinesel ključe, da so lahko začeli ustvarjati in spodbujati lokalne ustvarjalce, da svoja dela, ki jih ustvarjajo po domačih kotičkih, ponudijo na njihovih policah. Prostori so razdeljeni tudi na ustvarjalni del, kjer imajo popravljalnico oblačil, izdelujejo tudi unikatne drobne izdelke, kot so obeski za ključe, kakšna krila darilne pakete. Zaposlene so delavke, ki zaradi različnih okoliščin ne morejo zdržati osemurnega delavnika in so težje zaposlji-ve. Tako jim pomagajo, da se vključijo v okolico. Naučile so se šivati in popravljati lesene izdelke. Prirejajo ustvarjalne delavnice, kjer se družijo različne generacije. Malo domišljije in se vse da Že med letom so imeli otroci iz Osnovne šole Vojnik torkove ustvarjalne delavnice. Prejšnji torek so se začele poletne delavnice, ki bodo vsak torek in četrtek. Otroci bodo ustvarjali najrazličnejše stvari iz recikliranih materialov. Na prvi delavnici je skupina otrok izdelovala lutke. Uporabljali so stare časopise, odpadno blago, gumbe, palice, barve in lepilni trak. Nuša Lilija, mentorica, ki jim je pomagala, pravi, da so ji lutke zanimive in se z njimi veliko ukvarja. Otrokom je pokazala nekaj različnih načinov izdelovanja, skupaj pa so se na koncu odločili za lutke na palicah. »Otroke smo želeli navdušiti, da bi si lutke izdelali sami. Vemo, da so zelo drage. Izdelamo jih lahko preprosto iz odpadnih materialov, ki jih najdemo doma,« pravi nasmejana vzgojiteljica, ki je pripravila že dve lutkovni predstavi. Tako je tudi otrokom predstavila osnovne tehnike, kako lutka pride na oder, kako se obnaša, in skupaj so ustvarili predstavo. »Čist simpl« Tehnika izdelovanja je izredno preprosta, primerna za ustvarjanje z otroki vseh starosti. Iz časopisov so napravili trup, različne dele telesa živali, jih oblepili z lepilnim trakom. Potem so se odločili, ali bodo dele pobarvali, jih oblekli z blagom ali vato. Ko je žival dobila še oči iz gumbov in noge iz blaga, so jo pritrdili na palico in že je bila pripravljena za predstavo. Smeh, druženje in ustvarjanje Otroci so bili nad delavnicami navdušeni in so pokazali izredno ustvarjalnost. Pogovarjali so se in družili. Kar je tudi namen takšnih delavnic, kot pravi Nataša Kveder, da otroke privabijo iz hiš in izpred računalnikov v družbo. Izpod spretnih otroških prstov je ob pomoči mentoric nastalo veliko lepega. Lutkovni družini so se pridružili bacek Jon, zajček, polž, konji, želva in še kakšna žival, ki je oživela v otroški domišljiji. Organizirali bodo tudi voden ogled permakulturne-ga vrta, ki ga bodo v Kamrici tudi sami izdelali v neposredni bližini. Vrt deluje kot učni poligon, kjer lahko ljudi na preprost način ozavestijo o pomembnosti ohranjanja okolja. KLARA PODERGAJS Foto: GrupA Sova, klovn in Bacek Jon so komaj čakali na družbo. REPORTAŽA 33 Naša dekleta si želijo glasno podporo Evropska košarkarska mladost bo za enajst dni preplavila Celje Od danes in vse do 9. avgusta bo Celje košarkarsko obarvano. Z obračunom med Češko in Hrvaško (13.30) se bo v dvorani Golovec začelo evropsko prvenstvo za ko-šarkarice do 18 let, pol ure kasneje se bosta v dvorani Zlatorog pomerili Italija in Francija. Ob 18.30 bo v dvorani Golovec sledil obračun naših in srbskih košarkaric. Uradno odprtje prvenstva bo uro prej. Celje bodo tako spet zasedli košarkarske reprezentance, številni navijači ... Slovenija, ki jo vodi selektor Damir Grgič, bo igrala v skupini C, v kateri so še Madžarska, Srbija in Belgija. Trdno na realnih tleh Naše reprezentantke se na prvenstvo podajajo z dobro popotnico, potem ko so na zadnji prijateljski tekmi pripravljalnega turnirja v Celju visoko, s 95:67, premagale Izrael. Prej so tesno, s 66:65, klonile proti Franciji, turnir v mestu ob Savinji pa so odprle z zmago proti Portugalski s 75:63. Varovanke selektorja Grgiča so v pripravljalnem obdobju na dvanajstih tekmah nanizale devet Mlade slovenske košarkarice zelo d Selektor Slovenije Damir Grgič: »Ob bučni podpori v dvorani Golovec, ki jo pričakujem v četrtek, se lahko zgodi marsikaj.« zmag, trikrat so bile poražene. »Lahko sem zadovoljen z načinom, na katerega so dekleta sprejela delo v pripravljalnem obdobju. Menim, da so bile priprave dobro načrtovane in da se na evropsko prvenstvo podajamo dobro pripravljeni. Obenem ostajamo trdno na realnih tleh, saj se zavedamo kvalitet drugih reprezentanc. Mi smo v primerjavi z njimi izredno majhni. Če se primerjamo le s Francijo, potem je vse jasno, saj je tam registriranih več kot dvesto ženskih ekip, pri nas jih v prvi ligi igra le šest,« je poudaril Grgič. »Tekmo po tekmo« Strokovni štab je v mesecu in pol košarkarice odlično pripravil, toda cilji upravičeno niso visoki. Marsikdo sicer že zdaj pričakuje preveč, omenjala so se celo najvišja mesta. »Če sem iskren, se z nasprotnicami ne obremenjujemo, temveč se s svojo igro. Ob bučni podpori v dvorani Golovec, ki jo pričakujem v četrtek, se lahko zgodi marsikaj. Vsekakor se ne bomo brezglavo zaletavali. Šli bomo >tekmo po tekmo< in videli, kaj nam bo to prineslo. Pustimo govorice, vse reprezentance so zelo dobre, zato lahkih tekem ne bo. Pred nami je krčevit boj,« je dejal Grgič. Napovedal je prvo oviro: »Naša predtekmovalna skupina na evropskem prvenstvu morda ni tako zanimiva, zagotovo pa je zelo težka. Srbija je bila s to generacijo pred dvema letoma prvakinja divizije B med dekleti do 16 let, v skoraj isti postavi pa je igrala na svetovnem prvenstvu do 19 let. Enako velja za Belgijo, ki se je na svetovnem prvenstvu v Rusiji prebila vse do četrtfinala in klonila proti Španiji. Besed nima smisla izgubljati niti o Madžarski, ki tako nadarjene generacije ni imela že 50 let.« Vzdušje je odlično Še nedolgo nazaj so se dekleta zbrala na pripravah, zdaj pa se zanje že začenja zares, ko bodo morala biti maksimalno osredotočena. Vzdušje v reprezentanci je odlično. »Mislim, da smo v mesecu in pol priprav s soigralkami napredovale. S >puncami< že nestrpno pričakujemo začetek prvenstva, sploh zato, ker bo na domačih tleh, pred našimi navijači,« je dejala Alma Potočnik, kapetanka izbrane vrste, sicer članica celjskega Athleta, od koder je še pet reprezentantk. Athlete bo imel na prvenstvu tudi sedmo članico, Ivano Dojkić, ki bo zastopala barve Hrvaške. Z južno sosedo naj bi se Slovenija pomerila v drugem delu, kajti prav skupini C in D se bosta v nadaljevanju »križali«. Vstop na vse tekme evropskega prvenstva bo prost. Predsednik organizacijskega odbora EP je Borut Kop, podpredsednik je Uroš Kranjc, vodja tekmovanja Aleš Antauer. Za pester spremljevalni program je poskrbljeno, »fan zone« bo ob celjski tržnici. Današnjo otvoritveno tekmo med Slovenijo in Srbijo si bo ogledal tudi predsednik države Borut Pahor. MITJA KNEZ Foto: GrupA Larisa Ocvirk iz Šmarja pri Jelšah je ena od šestih igralk, ki prihajajo iz ŽKK Athlete. Celjski klub torej tvori polovico naše selekcije. Reprezentance so nastanjene v Laškem, na Dobrni pa so sodniki, delegati, kontrolorji sojenja in predstavniki Fibe Europe. Skupine: A B C D Italija Španija Madžarska Češka Litva Portugalska Srbija Nizozemska Izrael Poljska Slovenija Estonija Francija Rusija Belgija Hrvaška Spored tekem Slovenije v prvem delu tekmovanja: 1. krog, četrtek, 30. julij: Srbija - Slovenija (18.30, dvorana Golovec) 2. krog, petek, 31. julij: Slovenija - Madžarska (18.30, dvorana Zlatorog) 3. krog, sobota, 1. avgust: Slovenija - Belgija (18.30, dvorana Golovec) Po treh igralnih dneh v nedeljo ne bo tekem, drugi prost dan bo četrtek. Postava Slovenije: Alma Potočnik, Neža Murn, Larisa Ocvirk, Zala Lešek, Annamaria Prezelj, Zala Friškovec (vse ŽKK Athlete Celje), Maja Jakobčič, Nina Jesenšek (Triglav Kranj), Maruša Seničar, Aleksandra Krošelj (Krka Novo mesto), Althea Gwashavanhu (Maribor), Ela Mičunović (Ilirija Ljubljana). 34 REPORTAŽA Sir za žar je letos osvojil znak kakovosti na tekmovanju Dobrote slovenskih kmetij. Za marmelade je Marta Štumpfl že drugo leto zapored prejela zlati znak. rote sloven; lih km* "J Ko Je delo na kmc veselje in zadovo Kljub obilici dela najde Marta Štumpfl s kmetije Čavk čas za številne dejavnosti Ljudje iz zaselka Spodnji Razbor večino stvari urejajo v 15 kilometrov oddaljenem Šoštanju, čeprav uradno sodijo v občino Slovenj Gradec. Prav potok Velunja, ki se vije skozi ozko dolino, je meja med občinama. Minule dni, ko ga je vročina precej osušila, je bil videti pohleven, a pred leti je kar dobro razdejal okolico. Ob njem stoji mala hidroelektrarna družine Štumpfl. Zamenjala je stari mlin, ki ni zdržal naraslih voda. Po dolini je prostor le še za ozko cesto in ponekod za malo širši pas rodovitne zemlje, nato se svet hitro postavi pokonci. Levo breg in desno breg ter vmes nekaj domačij, kjer ljudje vztrajajo kljub napornemu delu na zemlji. Marta Štumpfl je po srednji šoli ostala doma na 12 hektarjev veliki kmetiji Berložnik oziroma Čavk, kot ji rečejo po domače. Ni ji žal, pravi, saj je delo na kmetiji njeno veliko veselje. To dokazujejo tudi številna osvojena priznanja na tekmovanju Dobrote slovenskih kmetij. Letošnji znak kakovosti je pika na i trikrat zapored osvojenemu zlatemu priznanju za sir za žar. »Otroke sem vsak dan vozila v srednjo šolo, najmlajši je treniral tudi rokomet in včasih sem bila tudi trikrat na dan v Velenju. Danes so hvaležni za vse to.« Kdo bo še delal na bregovih? Čeprav je imela najprej velike načrte o študiju agronomije, se je po štirih letih srednje šole v Šentjurju obrnilo drugače. Najmlajša od petih otrok je ostala doma in si ustvarila družino. Kdo od otrok bo naslednik na kmetiji, še ne ve. Z možem Darkom imata tri sinove, Mateja, Matica in Uroša, ki so se usmerili v računalništvo in eklek-trotehniko. Najstarejši je že v službi, srednjemu se ta obeta, najmlajši še študira. »Če bo zdravje, bova midva še marsikaj naredila, naprej pa bo odvisno od mladih. A ne vem, če se bo kdo po teh bregovih ubijal, tako kot se midva zdaj ...« Bodo pa koze in ovce popasle travnate površine in ne bodo več oddajali mleka, že ima načrte in zdi se, da je nič ne spravi iz tira. Tako kot ji tudi optimizma in energije ne manjka. Marsikdaj človek sliši bistveno več tarnanja pri tistih kmetih, ki imajo zemljo v ravnini in povsem drugačen pogoje kmetovanja. Marta pa je zadovoljna. »Majhni smo in smo z malim zado- Ob cesti v Spodnjem Razborju so smerokazi do kmetij. Kmetija Čavk je skrita med drevjem. Dobrote slovenskih kmetij je ime vsakoletnega projekta KGZ Slovenije in ptujskega zavoda, s katerim želijo čim več kmetij na Slovenskem spodbuditi k pridelavi zdrave domače hrane in njenemu neposrednemu trženju. Vrhunec projekta je majska razstava na Ptuju, na kateri predstavijo dobrote, ki so prejele zlato, srebrno in bronasto priznanje. Najboljšim pridelovalcem so v minulih 25 letih podelili kar 755 znakov kakovosti za trikrat zapored doseženo zlato priznanje za posamezno dobroto. Marta Štumpfl pridela veliko zelenjave, krompirja je toliko, da ga lahko nekaj tudi prodajo. REPORTAŽA 35 *tiji v Ijstvo »Letos sva imela z možem tri dni dopusta, sin pa je bil doma, da je molzel. Če oddajaš mleko, si ne moreš privoščiti, da bi to počeli tuji ljudje, saj s tem narediš več škode kot koristi. Poznati je treba tako živali kot stroje.« voljni. Je pa res, da bi cena mleka lahko bila višja. Vendar je glavno, da prodamo, kar pridelamo, in da lahko plačamo položnice. Samo moje kmečko zavarovanje stane 200 evrov, kar ni malo, je pa treba imeti nekaj za varno starost,« pojasnjuje gospodarica kmetije Čavk. »Zadovoljna sem s tistim, kar imam. Lepo je, da imaš toliko denarja, da lahko v miru živiš, a sreče denar ne prinaša.« Dolg delovni dan Ob petih se začne njen delovni dan. Mož se odpelje v službo v Velenje, sama odide v hlev, kjer mora poskrbeti za deset do dvanajst krav molznic, saj oddajajo mleko. Ob tem imajo na kmetiji še pet telic, štiri pujske in nekaj kokoši, saj ve- Na srečo je molža strojna, tako da je malo lažje. čino hrane sami pridelajo. Potem ko mleko odpelje do bližnje zbiralnice, si privošči premor ob kavici in klepetu s sestro, ki živi v bližini. Toda počitek je kratek, saj je dela vedno dovolj, če ga le vidiš. Sedem hektarjev obdelovalne zemlje je večinoma na strmih pobočjih ozke doline, zato je vloženega truda toliko več. Pri večjih delih poprime cela družina, a veliko skrbi je kljub vsemu na Martinih ramenih. Letos sta z možem uspela oditi na tridnevni dopust, medtem ko je sin poskrbel za krave. Daljše odsotnosti si ne more privoščiti. Dobri sosedi Dopoldne Marti družbo na kmetiji delajo živali, ves čas pa je glasen tudi radio. Stik s svetom je namreč v tistem koncu nekoliko otežen, saj za mobilne telefone ni signala in je zato radio najboljši obveščevalec o dogodkih. In še za glasbeno ozadje poskrbi. Še najbolj »verodostojne« informacije pa si Marta izmenja s sosedi, ko se dobijo na kavi in klepetu. »Čas za to se vedno najde,« pravi in dodaja, da so tudi sicer zelo dobro povezani, da skupaj praznujejo rojstne dneve in si pomagajo, ko je treba. Morda zato, ker so si po letih blizu, a zbližala sta jih tudi delo in življenje v podobnih okoliščinah. »Klepet in kava sta mi pomembnejša od dopusta,« pravi Marta, ki gre rada tudi na izlete, sodeluje v vseh društvih in organizacijah v kraju, od Rdečega križa in cerkvenega sveta do kulturnega društva. »Rada sodelujem tudi v dramski skupini društva podeželskih žena v Šoštanju. Vsako leto pripravimo skeč in nastopimo z njim.« Njena vedoželj-nost je potešena v okviru društev podeželskih žena v Šoštanju in na koroški strani - deluje namreč v obeh. Rada prisluhne tečajem in prav na enem od teh se je naučila izdelovati sir za žar. Sir in marmelada za darilo »To mi je v veselje, delam zase, za prijatelje in znance. Konec leta delim svoje izdelke za darila, to so marmelade, sir, borovničevec ... Priprava marmelade Postopek Marte Štumpfl: »Zmiksam sadje, ga nekaj minut kuham z želirnim sladkorjem in polnim kozarce. Razmerje med sadjem in sladkorjem je 1:1. Marmeladi ne dodajam nič drugega, odličen okus naredijo domači sadeži.« Priprava sira za žar Marta Štumpfl: »Mleko segreješ na 90 stopinj, dodaš sol, segreješ na 94 stopinj in dodaš kis. Na vrhu se naredi nekakšna skuta. Pustiš pol ure, jo nato odcediš, daš v modele in obtežiš, da odteče. Pustiš čez noč in naslednji dan sir že lahko ješ. Jaz ga vakumiram in tako dlje počaka, saj sicer nima konservansov. Nekateri dodajo začimbe, sama dam le malo česna.« Takšen sir se ne topi in ga lahko pripravimo na najrazličnejše načine. L dam le malo i pripravir Včasih so bili ljudje kar malo razočarani, če so za novoletno darilo dobili kakšen domač izdelek, danes pa ga je vsak vesel,« ugotavlja Marta, ki je očitno postala prava mojstrica izdelave sira za žar, saj je letos osvojila znak kakovosti, ki ga na Dobrotah slovenskih kmetij podeljujejo za trikrat zapored osvojen zlati znak. »Če dobiš takšno priznanje, je to dokaz, da delaš v pravi smeri,« pravi Marta in hkrati razloži, da zaenkrat nima namena, da bi izdelavo registrirala kot dodatno dejavnost. »Preveč težav je z urejanjem prostora in vsemi birokratskimi zahtevami.« Enostavno in okusno Postopek izdelave sira za žar je enostaven, menda precej bolj kot pri klasičnem siru. Sir za žar se je pri nas uveljavil šele zadnja leta, toda kupljen se ne more primerjati s tistim, ki ga doma izdela Štum-pflova in ki nam ga je ponudila v pokušino. »Ena od znank mi je rekla, da ji pri kupljenem nekaj škriplje med zobmi, moj pa je čisto drugačen,« se smeji Marta in razloži, da imajo njeni najraje kar nepopečenega, narezanega na kocke in pokapljanega z bučnim oljem. Verjetno je precej več truda kot v izdelavo sira treba vložiti v pripravo različnih marmelad, ki so tudi odlične. Če je za nabiranje borovnic treba imeti dobre živce in veliko potrplje- nja, je to še toliko bolj pomembno pri iskanju gozdnih jagod. Marta ima svoje terene in to res rada dela. Najbolj strm breg je najbolj bogat z jagodami. Letos je na tekmovanju osvojila zlate znake za tri vrste marmelade: borovničevo, mešano iz borovnic in breskev ter mešano iz gozdnih jagod in jabolk. »Rada pomagam vsem sosedom in ko sama kaj rabim, dobim vedno trikrat vrnjeno. Dobrota se z dobroto poplača, vsaj meni.« Tekmuje že nekaj let, najprej je poslala v ocenjevanje svoj kruh in bila bronasta, nato krofe, ki so dobili srebrni znak, bronasta je bila nato tudi orehova potica. Z marmeladami sodeluje šele zadnji dve leti, zato Marta na znak kakovosti še čaka. Da bomo zanjo še slišali, ne ni dvoma. Zagotovo bo našla izziv še v kakšnem novem izdelku. Odkrivanje in spoznavanje novega je namreč tisto, kar jo veseli in ji daje energijo za vsakodnevno delo na kmetiji. Na vprašanje, ali se ljudje njenega kova kdaj upokojijo, le začudeno pogleda in odgovori: »Nekaj je vendar treba delati!« TATJANA CVIRN, foto: GrupA Mala hidroelektrarna, ki jo ima družina prijavljeno kot dodatno dejavnost, ji zagotavlja približno 70 odstotkov lastne elektrike. Marta mora vsako jutro očistiti listie iz vode. Del pobočja ogroža plaz, zato so morali na novo urediti cesto, ki vodi do gozda. 36 POTOPIS Irska mavrica doživetij, obarvana _ z zeleno Petra Gregore z Ljubečne pri Celju, ljubiteljica narave in navdušena popotnica, hribovka, kolesarka in raziskovalka vsega dobrega ter po duši in srcu geografinja. (Foto: Manca Čujež) i tedniku Navdušite nas s p©t©pls©in: Prijazno vzdušje letovišča Clifden Na prepihu zahodnih vetrov Atlantskega ocena ali v zavetju Britanskega otočja, ob pravilu vožnje po levi strani cestišča, z vetrom v laseh, s kančkom irske sreče, z vrčkom Guinnessovega piva doživiš irsko deželo, tudi v planinskih čevljih in na kolesu, po dolgem in počez. Pod vplivom toplega sever-noatlantskega morskega toka, ki obide tudi ta srčen otok severozahodnega dela Evrope - približno 55 stopinj severne geografske širine - ter spremenljivih vremenskih situacij lahko popotnik v enem dnevu doživi vse letne čase. Mavrica doživetij raziskovanja zelene irske dežele je zagotovljena, ne boste verjeli, v vsej svoji sončni lepoti. Vožnja po levi strani ceste Nekoliko nerodno se lotiva vključevanja v promet, kroži-šče, z volanom na desni strani avtomobila, in hkrati z vožnjo po levi strani cestišča. Po več kilometrih vožnje ob vzhodni obali otoka proti severu in s pogledi na Irsko morje na vzhodu naju na mejo med Republiko Irsko in Severno Irsko opozorijo samo znaki v drugih enotah merjenja hitrosti; iz znanih kilometrov na uro preideva na milje. V nedeljskem popoldnevu se približujeva Belfastu, sre- dišču Severne Irske; privoščiva si raziskovanje z značilnim črnim taksijem. V nečedno in temačno zgodovino zavito ter skrivnostno glavno mesto z več sto tisoč prebivalci ob izlivu reke Lagan v Severni preliv naju ne pusti ravnodušnih; skozi blodnjak ločevalnih pregrad in katoliških ter protestantskih sosesk začutiva kanček trideset let trajajočega severnoirskega spora. Slikoviti severni obronki otoka Ceste proti severu postajajo vse ožje in vožnja je bolj slikovita ob zeleni pokrajini vseokoli; tu in tam nama pot prečka kakšna ovca. Izjemna vremenska napoved v naslednjih dneh naju spodbudi, da raziščeva skrajne severne obronke otoka v planinskih čevljih in z nahrbtnikom na rami. Z zemljevidom v roki se podava na zeleno avanturo od vrvnega mostu (Carric-karede), slikovito speljanega več deset metrov nad gladino morja po poteh strmo na klifih, ki se dvigujejo nad Severnim prelivom. Suhi zidovi med pašniki irskega krasa nama deloma kažejo pot. Dvigujeva se visoko nad morje, kjer srečujeva ptice in ovce; v planinskih čevljih z vztrajnim korakom prideva do Velikanovih stopinj (Giant's Cau- seway), ki so sicer privlačne za ogled za večje skupine obiskovalcev. Kako da ne, saj gre za splet 40 tisoč šesterokotnih bazaltnih stebrov, nastalih zaradi strjevanja lave po izbruhu ognjenika. Vpisane so tudi v Unescov seznam svetovne dediščine. Poganjanje pedal po Aranskih otokih Zapeljivo pokrajino barij, jezer in vmesnih gričev, Nacionalnega parka Connemara, raja za planince, vzameva za svojo ter primerno za vzpon na Diamantni hrib, ki je skoraj 500 metrov nad morsko gladino Atlantika; navdušenju dodava večerno vzdušje letovišča Clifden, središča zahodnega dela te poetične pokrajine. Ob okušanju temnega piva v lokalnem pubu se veseliva tradicionalne irske glasbe in se prepuščava sproščenemu vzdušju obmorskega Galwaya na zahodu, odprtega proti Atlantskemu oceanu. S kolesom se odpraviva na odkrivanje čudovitih Aranskih otokov. Apnenčasti otoki so polni cvetja, polja so ločena z neskončnimi ograjami. S kolesom vedriva pod eno od opuščenih kamnitih hišk in se hkrati veseliva nastajajoče se mavrice na nebu. Pravi muzej na prostem so ti otoki, in sicer Poganjanje pedal proti vetru in z njim po čudoviti pokrajini irskih Aranskih otokov (Foto: Manca Čujež) Ob raziskovanju severne obale otoka prijazna srečevanja z ovcami POTOPIS 37 Romantična pokrajina jezer in gričev Connemara, primerna za lažje pohodne izlete Previdnost pri prečkanju ceste ni nikoli odveč S črnim taksijem po skrivnostnih ulicah Belfasta z eno največjih znamenitosti - utrdbo Dun Aengus, ki je na 100 metrov visokih klifih nad samim Atlantikom. Na skrajnem jugozahodnem robu kraške irske pokrajine Burren so izjemni Moherski klifi pri Doolinu, ki ponekod segajo več kot 200 metrov nad morje; cvetoči in z vsem pomladanskim soncem obsijani, odlični za celo- dnevni obalno-klifni treking oziroma trening pod žgočim prvomajskim soncem. Z zahodnim vetrom v laseh ob zahodni veličastni klifni irski obali v planinskih čevljih prehodiva kar precejšen zalogaj pohodniških kilometrov. Na vremensko nestanovitnem Irskem, ne boste verjeli, pride prav zaščita pred soncem - dežnik v roki. Ledeniško preoblikovana pokrajina Ledeniško preoblikovana pokrajina Glendalough se dvigne v hribovje Wicklow južno od glavnega mesta Republike Irske in postreže s pravim malim živalskim rajem v živo. Značilna barja in smrekov gozd se ob spremenljivem vremenu predstavijo v raznovrstnih odtenkih barv. Glavno mesto ob Dublinskem zalivu Za konec potovanja sledi simpatičen in preprost Dublin, kamor se pripeljeva po levi strani ceste in z volanom na desni strani avtomobila; za nama, prekaljenima levo orientiranima voznicama, je že več sto prevoženih kilometrov tovrstnega za nas obratnega načina vožnje. Mesto, ki ga reka Liffey razdeli na severni in južni del, raziskujeva peš in paziva na prečkanje cest z varnostnim pogledom na desno in ne na levo, saj avtomobili prihajajo z desne strani, pri čemer vozijo po levi strani ceste. Začutiva živahen utrip barvitega labirinta ulic Temple Bar, ki so tlakovane z granitom, skrivnostno čitalnico knjižnice s Knjigo iz Kellsa (Book of Kells) v elitnem Kolidžu svete Trojice (Trinity College) ter preizkusiva kulinarične irske dobrote. Ob koncu raziskovanja irske dežele se prileže irska kava, ki s svojim dvojnim učinkom še dolgo pusti irske popotniške spomine in daje nove moči. Foto: PETRA GREGORC Veličastni Moherski klifi v pomladnem cvetju Irsko podeželje s tradicionalno s slamo krito hišo 38 ZA ZDRAVJE V vrtcih in osnovnih šolah po Sloveniji že vrsto let poteka program Varno s soncem, ki je usmerjen k ozaveščanju otrok o škodljivih posledicah delovanja sončnih žarkov in ukrepih, s katerimi se da nastanek teh posledic učinkovito zmanjšati ali preprečiti. Zakaj zaščita pred soncem? Sonce vir življenja in številnih kožnih nevarnosti Četudi so se v zadnjem tednu temperature nekoliko znižale, to še zdaleč ne pomeni, da sonce do konca poletja ne bo ponovno prodrlo skozi oblake in spet nadpovprečno ogrelo ozračja. Marsikdo, ki je sončne žarke s sončenjem lovil v izjemni pripeki v najtoplejšem juliju, zelo dobro ve, kaj so opekline zaradi sonca. Ostali, ki na dopust še odhajajo, imajo še čas za ustrezno preventivo. Ta jih lahko reši pred hudimi posledicami na koži zaradi zaradi nezaščitenega izpostavljanja ultravijoličnemu sončnemu sevanju v času njegove največje moči. Sonce je resda vir življenja znimi kosti, pri čemer razi- na Zemlji, a nezaščiteno izpostavljanje ultravijoličnemu (UV) sončnemu sevanju je vir številnih bolezni kože in oči in slabi tudi imunski odziv telesa. UV-sevanje sproži v koži proces tvorbe vitamina D, ki nas varuje pred bole- skave kažejo, da je vpleten še v številne druge procese, ki ohranjajo naše zdravje. Za zadostno tvorbo vitamina D se v poletnih mesecih ni treba slačiti, ampak zadošča že nekajminutno izpostavljanje izpostavljanje soncu. V veči- ni ostalih mesecev potrebam po vitaminu D zadostimo z ustrezno prehrano. Nezaščiteno izpostavljanje soncu v času največje moči UV-sevanja povzroča sončne opekline kože in očesne rože-nice. Ob ponavljajočem izpostavljanju se na koži izpostavljenih predelov izrazijo znaki pospešenega staranja: poleg suhosti in krhkosti kože, razširjenih žilic, rdečine in nepravilne lisavosti kože se pojavijo gube in spremembe v kožnih žlezah. Zaradi tako spremenjene kože se zelo poveča tveganje za nastanek različnih vrst kožnega raka. Nekatera zdravila in tudi mila in dišave v kozmetičnih izdelkih ob izpostavljanju soncu povzročijo preobčutljivostne odzive in fototoksične reakcije na koži. Ob nezadostni zaščiti oči pred sončnim UV-sevanjem se pri očeh pospeši razvoj sive mrene, katarakte očesne leče, možne so tudi okvare mrežnice. Zagorelost ni več »in« Med številnimi preventivnimi nasveti je med največkrat omenjenimi ta, da je v sončnih poletnih dneh aktivnosti na prostem dobro načrtovati predvsem v jutranjih in večernih urah, saj je časovno obdobje med 10. in 16. uro zaradi močnega učinka sonca najbolj nevarno. Navedeni prvi nasvet zaščite pred soncem spremlja drugi: zaščita kože in oči s pokriv-nimi oblačili, širokokrajnimi pokrivali in sončnimi očali pri delu, rekreaciji in drugih opravilih na prostem. Šele tretji in zgolj dodatni nasvet o zaščiti pred soncem je raba varovalnih kemičnih pripravkov z zaščitnimi kremami. Slednje niso namenjene podaljševanju izpostavljanja soncu, še posebej ne namernemu sončenju, ampak so dobrodošle kot zaščita predelov kože, ki jih ni mogoče zaščititi z oblačili, s pokrivali in sončnimi očali. Minili so časi, ko je zagorela koža veljala za zdravo, v razvitem svetu tudi moderna ni več. »Zagorelost zaradi izpostavljanja UV-sevanju sonca ali solarijev je neželena. Le navidezna zagorelost, ustvarjena s pudri in samo-porjavitvenimi pripravki z vsebnostjo dehidroksiace-tona, ki je naravna sestavina kože, je varna,« svari prim. mag. Ana Benedičič, dr. med., spec. dermatovene-rologije in predstojnica Der-matovenerološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje. Temnejša oblačila bolj ščitijo Veliko poletnih oblačil ne omogoča zadostne zaščite pred soncem. Zlasti tanjša in obrabljena oblačila iz bombaža, skozi katera preseva tudi vidna svetloba, ne ščitijo dovolj pred UV-sevanjem. Bele in svetle tkanine, ki jih nekateri radi nosijo v poletnih mesecih, pred soncem ščitijo slabše kot oblačila živih ali temnejših barv. Zaščitna oblačila naj bi bila pokrivna - imajo naj daljše hlačnice in rokave, zaprt dekolte in visok ovratnik. Priporočljivo je oblačenje v več plasteh, ohlapna zračna oblačila pa dajejo tudi bolj hladen občutek na koži kot prilegajoča in napeta na koži. Tudi v Sloveniji je že mogoče kupiti specialna zaščitna oblačila s certifikatom zaščite pred soncem, ki ima oznako UPF. Za aktivnosti v vodi naj ima oblačilo oznako UPF vsaj 40+, da bo zaščita zadostna tudi, ko bo oblačilo mokro. Ob uporabi oblačil z nižjim UPF je v vodi smiselno uporabiti kemični varovalni pripravek tudi pod majico. Pomemben del mehanične zaščite sta poleg ustreznih sončnih očal tudi pokrivalo z do 10 centimetrov širokimi krajci ali pokrivalo z dolgim ščitnikom v legionarskem kroju, ki daje zaščito obrazu, a tudi uhljem in ostalim delom vratu. Г Iff T1IERMANA hiško OSTEOPATSKA-KIROPRAKTTČNA AMBULANTA V ZDRAVILIŠČU V LAŠKEM dr. Vershinin Andrey DR. OSTEOPAT1JE, ORTOPED, REVMATOLOG TEL: 03 734 51 28, GSM: 031 566 262 WWW.CENTERZDRAVJA.NET; E-POSTA: VERS1N1N ANDRE]@GMAILCOM v_/ Nevarnost sonca za oči Intenzivna izpostavljenost oči UV-sevanju, zlasti v pogojih močnega odboja na snegu, ledu in vodi, lahko povzroči poleg sončnih opeklin kože tudi akutno vnetje oči z oteklino in bolečino, ki ga poznamo tudi pod imenom snežna slepota. Sončno UV-sevanje povzroči v očesni leči zgodnejši razvoj sive mrene, tj. katarakte, modri del vidne svetlobe, ki lahko prehaja tudi v globino očesa, pa je povezan tudi s posebnim tipom okvare očesne mrežnice v predelu rumene pege, ki je za centralni vid najpomembnejši del očesa. Za zaščito oči in kože ob očeh poleg pokrivala potrebujemo še kakovostna sončna očala. Ta naj imajo imajo obliko, ki sledi reliefu glave, ali velike očalne leče in stranske ščitnike, da preprečijo prehajanje stranskih UV-sevanj v oko. Zaščita oči s sončnimi očali je potrebna tudi v dopoldanskih in popoldanskih urah, ko je sončno sevanje sicer šibkejše, a zaradi horizontalnosti lažje prehaja v oko. Kaj pa sonce in lasje? Močno sonce je prava nadloga za ljudi s plešo in kratko striženimi lasmi. Na gosto poraslem lasišču sončnih opeklin pri odraslih osebah praktično ni, ob redčenju ali kratkem striženju las pa je koža lasišča bolj izpostavljena od kože na obrazu. Na pleši se zato že zgodaj pojavijo znaki pospešenega staranja, aktinične keratoze in kožni rak. Preprečevanje izpostavljanja soncu je potrebno tudi pri barvanih laseh. Ker sonce svetli, lahko spreminja barvo las. Še intenzivnejše so spremembe po izpostavljanju klorirani bazenski ali slani vodi, ki lase še dodatno poškoduje. Škodljive spremembe so manj izrazite, če po vsakem kopanju temeljito speremo lase, uporabljamo negovalne pripravke z UV-filtri, se odpovemo agresivnim frizerskim postopkom in agresivni vsakdanji manipulaciji las, tudi ravnanju las z likalnikom in navijanju z električnimi pripomočki. Pomemben faktor, a še bolj pravilna uporaba Varovalni kemični izdelki za zaščito pred sončnim UV-sevanjem vsebujejo tako imenovane UV-filtre. To so organske spojine, ki vsrkajo UV-žarke, ali anorganske spojine, ki jih odbijejo, preden dosežejo kožo. Prednost anorganskih filtrov pred organskimi je v tem, da delujejo v celotnem delu UV-spektra, v kožo ne prodirajo in ne povzročajo alergijskih reakcij. »Ob nakupu varovalnih kemičnih izdelkov za zaščito pred soncem naj bodo uporabniki pozorni na podatke na ovojnici izdelka, torej na sončni zaščitni faktor (SZF), ki opredeljuje stopnjo zaščite pred kratkovalovnim ope-klinskim UVB-sevanjem, na oznake o stopnji zaščite pred dolgovalovnim kožo starajočim UVA-sevanjem in o vo-doodpornosti ter na podatke Dojenčkov in majhnih otrok ne izpostavljamo neposrednemu soncu. Sončne opekline v otroštvu namreč zelo povečajo tveganje za nastanek kožnega raka, dokazali so tudi, da imajo otroci, ki so več izpostavljeni soncu, tudi več pigmentnih nevusov (tj. materinih znamenj) na koži. o vrsti UV-filtrov ter vsebnosti drugih sestavin, ki lahko delujejo dražeče ali povzročajo lisasto obarvanje kože. Varovalni kemični izdelki za zaščito pred soncem naj bodo širokospektralni, naj vsebujejo visoko in uravnoteženo UVB- in UVA-zaščito. Naj ne vsebujejo dišav in parabenov, zaželeni so dodatki vitamina E, dodatki za pomirjanje kože in zmanjševanje nastajanja prostih radikalov v koži,« strokovno svetuje Benedičičeva. Sončni zaščitni faktor nekega izdelka pomeni, kolikokrat dlje smo lahko ob zaščiti kože z določenim izdelkom izpostavljeni soncu, da se še ne pojavi opazna rdečina v primerjavi z nezaščiteno kožo. »Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije je za vse tipe kože, celo za vse rase, teoretično najnižji priporočljiv sončni zaščitni faktor 15. V praksi vsa dermatološka združenja svetujejo izbiro faktorja 30 ali več. Zato ker ljudje praviloma uporabljajo četrtino ali celo le petino tistih kemičnih varovalnih pripravkov, ki so potrebni, da zagotovijo ustrezno zaščito kože. Le ob izbiri višjega faktorja je tudi ob tanjšem nanosu zaščita še zadostna,« pojasnjuje Benedičičeva. Seveda je zaščita pred soncem zgolj s kemičnimi varovalnimi pripravki draga in pogosto ne zadošča, zato »je treba poiskati ali narediti senco, ko senca telesa postane krajša od telesa« in telo zaščititi s pokriv- Vsak posameznik bi se moral vsaj 30 minut pred začetkom sončenja zaščititi z ustrezno kremo in kasneje spet na vsaki dve uri oziroma po vsakem kopanju. nimi oblačili, širokokrajnim pokrivalom in sončnimi očali takoj, ko je to mogoče. Opekline tveganje za rak Sončne opekline so samostojen dejavnik tveganja za kasnejši nastanek kožnega raka, pogosto pustijo tudi trajne vidne neželene posledice na koži. Ena takšnih posledic je na primer lisavost kože. Sončne opekline so lahko različnih stopenj, od blage rdečice do hudih opeklin z mehurji in s prizadetostjo celega telesa. »Če pride do razvoja sončnih opeklin, si pomagamo glede na stopnjo opečenosti in obsežnost opečene površine. Pri manjši intenzivnosti in manjših površinah običajno zadoščajo hlajenje z obkladki in po potrebi protibolečinska sredstva v tabletah. Pri večjih površinah in intenzivnejših sončnih opeklinah z mehurji so včasih potrebna zdravila za umirjanje opeklin, včasih tudi za sistemske reakcije, zato v takšnih primerih svetujem pregled pri zdravniku,« dodaja dermatologinja. Za umirjanje vnetja pogosto uporabljamo pripravke iz aloje vere, ki kožo učvrstijo in obnovijo ter ji dajejo prijeten občutek. Za hitrejše obnavljanje kože uporabljamo tudi pripravke z dodatkom vitamina E ali vitaminov skupine B. Vedno se moramo po sončnih opeklinah, čeprav manjših, izogibati vsakemu izpostavljanju soncu, ker je nedavno opečena koža še občutljivejša kot sicer. Benedičičeva svetuje tudi, da moramo biti pozorni tudi na posledice izpostavljanja soncu, ki se lahko pojavljajo na koži že od zgodnje odrasle dobe ali kasneje v višji starosti. Da bi prepoznali zgodnje znake razvoja nevarnih Izpostavljanje soncu je še posebej nevarno za ljudi s povišanim krvnim tlakom in za bolnike po srčnem infarktu. sprememb na koži, bi morali poznati svojo kožo. »Redno mesečno samopregledovanje kože je ključno za opažanje sprememb oblike in obarvanosti kože, preden nevarne bolezenske spremembe zadebelijo, zakrvavijo ali začnejo subjektivno motiti zaradi srbenja in bolečin. Zgodnje prepoznavanje različnih pre-drakavih stanj in različnih vrst kožnega raka je ključnega pomena za učinkovito in uspešno zdravljenje,« še dodaja zdravnica. SIMONA ŠOLINIČ Foto: arhiv NT Rubriko Za zdravje ureja Simona Šolinič. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na simona.solinic@radiocelje.com PODLISTEK / BUKVARNA 39 ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE # amra www.kamra.si Profesor, ravnatelj, planinec Tine Orel (1913-1985) Tine Orel se je rodil 9. februarja 1913 v Trzinu v kajžarski družini kot drugi od treh otrok matere Rozalije in očeta Janeza. Po končani meščanski šoli v Ljubljani in Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu se je zaradi smisla za jezike vpisal na Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani, kjer je z odliko diplomiral iz slovenščine in francoščine. Svojo poklicno pot je začel natelj in to delo opravljal do leta 1938 kot profesor sloven- leta 1963, ko se je z družino ščine na celjski gimnaziji. preselil v Ljubljano. Tam se Leta 1949 je postal njen rav- je po krajšem obdobju služ- Tine Orel bovanja na Turistični zvezi Slovenije zaposlil na Zavodu za prosvetno-pedagoško službo, kjer je ostal do konca leta 1968. Kot samostojni svetovalec za učbenike na Sekretariatu SR Slovenije za prosveto in kulturo je leta 1970 prišel na Zavod SR Slovenije za šolstvo in tam vodil oddelek za učbenike za osnovne in srednje šole, poleg tega je bil član komisije za profesorske izpite. Od leta 1972 do upokojitve leta 1977 je bil zaposlen na Pedagoški akademiji Univerze v Ljubljani kot profesor na oddelku za slovenščino za predmet kultura pisanega in ustnega izročila. Leta 1982 se je ponovno priselil v Celje. Umrl je 3. junija 1985 na otoku Lošinj. Planinec, alpinist, planinski funkcionar Ljubezen do gora je Tine Orel gojil že od otroških let, ko je opazoval bližnje Kamniške Alpe, pri dvanajstih je začel zahajati v Grintovce. Z devetnajstimi leti je postal član Slovenskega planinskega društva (SPD), pri dvajsetih ga je pritegnilo tudi plezanje in je opravil kar nekaj klasičnih alpinističnih vzponov III. do VI. stopnje. Tik pred vojno je postal odbornik celjske podružnice SPD, po vojni pa je bil 16 let predsednik Planinskega društva Celje. Od leta 1947 do 1960 je bil aktiven član Gorske reševalne službe Celje. Predaval je na alpinističnih in mladinskih tečajih. Od 1947 do 1983 je bil član Glavnega odbora Planinske zveze Slovenije in kot načelnik Propagandne komisije uveljavljal gorniško kulturo zlasti v besedi, sliki in glasbi - po njegovi zaslugi so s teh področij organizirali več razstav, akademij, koncertov, nagradnih razpisov in drugega. Kot planinski organizator in mentor mladine je vsa povojna leta vodil izlete mladih v gore, bil pobudnik in organizator mnogih pohodov, spominskih dogodkov in ostalih prireditev. Vir: Kamra.si Tine Orel na Triglavu Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje Tine Orel, predsednik PD Celje (1946-1963) Konec poletja: Rosamunde Pilcher O avtorici: Nič več tako, kot je bilo Poletni dnevi so kot nalašč za prebiranje lahkotnejših vsebin. Mednje zagotovo sodi roman Konec poletja avtorice Rosamunde Pilcher. Njegova protagonistka tako kot številni drugi glavni liki zgodb te znane britanske pisateljice, ki je velik del svojega življenja preživela na Škotskem, hrepeni prav po življenju v tem delu Velike Britanije. Glavna junakinja romana je Jane Marshall. Po materini smrti se je kot najstnica z očetom pisateljem s Škotske preselila v Združene države Amerike. Zaradi narave njegovega dela, ki je bilo odvisno predvsem od njegovega trenutnega navdiha in želja producentov hollywoodskih filmov, si nista ustvarila stalnega doma, temveč sta se selila iz mesta v mesto. Projektno delo jima je na eni strani omogočalo razkošno življenje, spet drugič sta živela v velikem pomanjkanju. Jane, ki je v tem času že zakorakala v zgodnja 20. leta, je ves čas hrepenela po svojem otroštvu in vrnitvi na babičino posest Elvie v odročnem kraju na Škotskem. Spominjala se je z resjem pokritih gričev, osamljenega jezera, predvsem pa bratranca Sinclairja, s katerim sta skupaj odraščala. Kot majhna deklica je celo skrivaj sanjarila, da se bo z njim poročila in se za vedno naselila na posestvu Elvie. V Kaliforniji je z očetom živela v majhni dotrajani poletni hišici na sipini ob morski obali. Ker je končala srednjo šolo in izobraževanja ni nadaljevala, je v prvi vrsti skrbela za skromno gospodinjstvo. Ob tem ji je dovolj časa ostajalo za posedanje ob obali in sanjarjenje. Zaradi nenehnih selitev je prijateljstva sklepala redkeje oziroma jih sploh ni, družbo ji je delal le njen psiček Rjavko. Nekoč je na obali spoznala postavnega ameriškega deskarja, ki se je med drugim navduševal nad knjigami njega očeta. Zaradi podrobno in doživeto Rosamunde Pilcher (Lelant, Velika Britanija,1924-) je začela pisati zelo zgodaj. Svojo prvo novelo je objavila pri 18 letih. Med drugo svetovno vojno je delala na ministrstvu za zunanje zadeve, pozneje pri kraljevi mornarici, veliko je potovala. Po vojni se je poročila in iz Anglije preselila na Škotsko. Do sredine 60. let prejšnjega stoletja so številna njena literarna dela izšla tudi pod psevdonimom Jane Fraser. Literarno je ustvarjala do leta 2000. opisanega srečanja, ki je na nek način prvo v knjigi, bralec dobi občutek, da bo mladenič v zgodbi odigral pomembno vlogo ali pa se bo pisateljica k njemu vsaj malenkost vrnila v nadaljevanju romana, a se ne zgodi tako. Novopečeno prijateljstvo obvisi nekje v zraku in za nadaljevanje zgodbe nima praktično nobenega pomena. Roman se resnično začne zapletati šele takrat, ko Jane v Kaliforniji obišče babičin odvetnik, ki želi, da se vrne na Škotsko. Kljub temu da sprva okleva, ker raztresenega očeta ne želi pustiti samega, na koncu le sprejme babičino pobudo in z odvetnikom odleti na posest Elvie, kjer je v družbi svojega bratranca preživela najlepša leta svojega otroštva. Ko prispe domov, naleti na vrsto sprememb. Kaj drugega bi morda res težko pričakovala, saj je od njenega zadnjega obiska minilo deset let. Življenje ji vsaj za nekaj časa dodatno zaplete spremenjena podoba Sinclairja. Sedaj že odrasli bratranec je postal popolnoma druga oseba. Zaradi neodgovornega življenja je bil čez glavo zakopan v dolgove. Na vrat na nos se je želel poročiti z Jane, kateri je babica nameravala zapustiti svoje premoženje, in si s tem rešiti vse finančne težave. Le mislite si lahko, koga je za svojega življenjskega sopotnika izbrala glavna junakinja ljubezenskega romana, če je morala izbirati med nemoralnim bratrancem in odgovornim odvetnikom, ki jo je poiskal v Ameriki in ponovno popeljal k babici. ŠPELA OŽIR 40 BRALCI POROČEVALCI Raziskovalno delo mladih v Laškem Z leve: Marko Jeran, Klara Hohkraut, Milena Žohar in ravnatelj Marko Sajko V okviru raziskovalnega dela pridobivamo spoznanja in izkušnje, ki se dogajajo izven šolskih klopi. V OŠ Primoža Trubarja Laško in njeni podružnični šoli v Debru že nekaj let z zunanjo ustanovo skrbimo za novosti in trajnost predvsem v naravoslovju. Naravoslovne vsebine poglabljamo s pomočjo raziskovalnih del, v katere so vključeni učenci. Ti sodelujejo pod mentorskim vodstvom Marka Jerana s Kemijskega inštituta Ljubljana in Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani ter somentorice Milene Žohar, učiteljice v OŠ Primoža Trubarja Laško. Raziskovalna skupina iz leta v leto izdeluje raziskovalne naloge s področja kemije in sorodnih ved. Učenci so se doslej predstavili na državnem tekmovanju v Murski Soboti s šestimi raziskovalnimi nalogami. Visoki rezultati kažejo na uspešnost sodelovanja med šolo in zunanjimi ustanovami. Sodelovanje posega tudi na področje nekaterih mednarodnih projektov in pedagoških ter znanstvenih disciplin. Raziskovalci, kot so Maja Selič, Ana Zabret, Nik Kajtna, Ana Blatnik, Taja Jančič, Klara Hohkraut, Larisa Ortl in Lea Lešek Povšič, so pripravili projekte in nekatere novosti, ki posegajo na področje kemije, biologije in delno fizike. V raziskovalni skupini sodeluje tudi učiteljica Lidija Toplišek, ki raziskovalce s slovenističnega vidika pripravi na javni nastop. Na mednarodno srečanje V skupini raziskovalcev smo izjemno ponosni na Nika Kajtno, ki je zdaj že dijak Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje in se je uvrstil na mednarodno srečanje mladih znanstvenikov v Milanu, imenovano Eucys 2015. Srečanje bo septembra, kjer bodo raziskovalci iz posameznih skupin predstavili svoja spoznanja in inovacije. Raziskovalna skupina, ki jo vodi Marko Jeran (vključno z Nikom Kajtno), mora pripraviti predstavitev, poster in zanimiv material, vezan na razi- skovalno delo. V slovenskem jeziku se je projekt glasil Razvoj in uporaba reakcijskega sistema na osnovi ke-miluminiscence za ciljane forenzič-ne aplikacije. Nik bo v svojem delu predstavil nov material in inovativen pristop k iskanju prstnih sledi in krvi na kraju zločina, ki predstavlja posebnost v forenziki in analizi kaznivih dejanj. Temelj dela je kemijska reakcija, ki poteka na vzorcu sledi, kjer se sprošča svetloba (podobno kot pri kresničkah). Slovensko ekipo bo poleg Nika Kajtne sestavljal še dijak iz srednje gradbene in geodetske šole v Ljubljani. Na mednarodno srečanje mladih znanstvenikov Eucys že dolgo časa Slovenci pošiljamo različne aplikativne in vrhunske projekte ter dosegamo prepoznavne rezultate. Kot član ekipe se lahko kot raziskovalec posameznik uvrsti le enkrat v življenju. Srečanje mladih znanstvenikov organizira in s finančnega vidika podpira Evropska unija. MARKO JERAN, Kemijski inštitut Ljubljana MILENA ŽOHAR, OŠ Primoža Trubarja Laško «« ■ I |«VV1 Spoznavanje dediščine V Šentjurju je bila prva partnerska kulturna prireditev ROK4. Ime projekta je Moč rokodelstva preteklosti daje znanje sedanjosti in ohranja prihodnost. Vodilni partner projekta je Ljudska univerza Šentjur s partnerji iz Ljudske univerze Kočevje ter Turističnih skupnosti občin Štrigova in Marija Bistrica s sosednje Hrvaške. Projekt se je začel 1. februarja letos in se bo končal 31. marca prihodnje leto. Organizatorji so se združili z namenom ohranjanja kulturne dediščine in da bi mlajše generacije podučili o rokodelstvu, ki je vsem skupno, ter o posebnostih, ki zaznamujejo posamezne partnerje. Izobraževalni program je sestavljen iz treh modulov, in sicer lončarstva, skupne kulinarike (kruh) in specifične rokodelske obrti (pletarstva). Mladi, ki so obiskali Ljudsko univerzo Šentjur, so se odpravili na kmetijo Žurej, kjer so se lotili ustvarjalnih delavnic na temo omenjenih modulov. Tako so pri Živi Zu-panc Busar ustvarjali glinene posode, pri Marjani Kladnik pletene košarice in pri Nini Pap risali z ogljem in s temperami na temo legend in bajk, Obdržali prehodni pokal Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Sveti Štefan je bilo organizator 17. tradicionalnega pionirskega tekmovanja za pokal krajevne skupnosti. Na ekipnem tekmovanju pionirjev je tekmovalo osem društev. Že drugič so prvo mesto osvojili pionirji PGD Drešinja vas pri Žalcu in tako obdržali lani osvojeni prehodni pokal. V skupini pionirk so zmagale pionirke PGD Steklarna Rogaška Slatina. Na 30. meddruštvenem tekmovanju za memorial Štefana Krumpaka ki obstajajo na našem območju na temo kruha. Da so bile delavnice še bolj pestre, so pod vodstvom Sare Tamše tudi zaplesali. Kaj so se naučili zaplesati in kaj so ustvarili, so predstavili v Ipavčevem kulturnem centru, kjer je bil tudi krajši kulturni program. Mladi so se druži- li, se spoznavali in zabavali, predvsem pa so spoznali, da nas meje ločujejo le na papirju, medtem ko nas kulturna dediščina povezuje. NP je tekmovalo trinajst moških in enajst ženskih ekip. Med člani je zmagalo PGD Lokarje pri Šentjurju, pri članicah pa je zmagala ekipa PGD Mestinje. Pokale in priznanja so podelili Boris Čavš, predsednik PGD Sveti Štefan, Martin Slatenšek, poveljnik, in Branko Smole, predstavnik KS Sveti Štefan. Med nočnim tekmovanjem in po njem je bila gasilska veselica z ansamblom Optimisti. MILENKA BLAŽEVIĆ, foto: SEBASTJAN ČUDEN Med pionirji so zmagovalci iz Drešinje vasi pri Žalcu obdržali v lasti prehodni pokal. MLADI ZA MLADE 41 BoSorok navdušil staro in mlado Mladinsko društvo Bistrica ob Sotli prvi del koncertne sezone zdaj že tradicionalno okrona z zgodnjepoletnim festivalom BoSorok. Ta dogodek je obenem prispevek lokalne mladine k dogodkom, ki se zvrstijo v okviru občinskega praznika Občine Bistrica ob Sotli. Letos je bil festival, ki se je ustalil na dvorišču za prostori kulturnega doma, petič in je torej doživel prvi okrogli jubilej. Priprave na festival so se začele že zgodaj popoldne, pomagala pa je velika ekipa mladih Šempetranov. Najprej je nastopila Skupina Tapatafko. Gre za skupino iz Hrvaškega Zagorja, ki prepričljivo izvaja plesno pop in rok glasbo. Člani zasedbe in še nekateri drugi obiskovalci iz Huma na Sotli so prišli tudi, da smo opravili prve aktivnosti v okviru projekta Rock ob Sotli, katerega namen je povezati oba kraja z močno rokovsko tradicijo in nuditi medsebojno podporo - člani Humske udruge mla- dih bodo ekipi Mladinskega društva Bistrica ob Sotli svetovali, kako razširiti festival (so organizatorji festivala Hoomstock), bistriška organizacija pa bo hrvaškim partnerjem pomagala pri vzpostavitvi manjšega klubskega prostora (kot je bistriški Klub Metulj). Domačini in gostje Zbrano občinstvo je nato razgrela domača zasedba Social Blue. BoSorok vsako leto gosti vsaj eno zasedbo iz domačega kraja, kajti v Bistrici je cela vrsta odličnih skupin. Člani Social Blue so najmlajši predstavniki lokalne scene. Odrske izkušnje in tehnični napredek vseh članov so še nadgradili glasbo nesporno nadarjene peterice, ki ima na repertoarju celo vrsto prepričljivih avtorskih skladb, ki so večinoma delo kitarista Jožija Koštruna. Pevka Jana Tavčer je postala središče in srce skupine s svojim odličnim vokalom in odrskim nastopom. Za konec so nastopili Prismojeni profesorji bluesa. Zasedba iz Ljubljane, ki jo sestavljajo kitarista, basista, bobnarja in izvajalca na ustni harmoniki igra virtu- ozno in brezkompromisno. Trije od članov so tudi pevci in prav vsi so izjemno prepričljivi. Zasedba ima nezgrešljiv pridih bluesa, toda vseeno daleč od tega, da se bi vedno držala tradicionalne bluzovske forme; gre za kompozicijsko bogate in domiselne skladbe, ki pritegnejo pozornost in navdušujejo. Zabava in ples sta zagotovlje- na, kot sta bila tudi na letošnjem BoSoroku. Vsem, ki ste ga zamudili, lahko samo rečemo: ne storite iste napake naslednje leto. MDBS Vabimo vas na oglede razstav Muzeja novejše zgodovine Celje • Živeti v Celju, • Otroški muzej Hermanov brlog, • Fotoatelje in galerija Pelikan, • Zobozdravstvena zbirka, • Stari pisker muzej novejšezgoduvine Icelje Muzej novejše zgodovine Celje bo od 1. do 10. avgusta za obiskovalce zaprt zaradi nujnih vzdrževalnih del. Hvala za razumevanje! Igraje s poleni Z bratcem sva pomagala staršem pri delu. Igraje sva zlagala drva. Nenadoma pa je začela bližnja lestev drseti in se je podrla na Urbana. Padel je na polena tako nesrečno, da si je prebil glavo. Dvignil sem bratca in ga nesel k mamici. Urbana sta starša morala odpeljati v bolnico na šivanje. Domov se je vrnil vesel in zdrav, toda z zašito glavo. Ker sva vztrajna in delovna, bova še igraje, toda bolj previdno, zlagala drva. ŽAN STIPLOŠEK, З.С, POŠ Tabor V OŠ Lava smo izvedli prvi poletni tabor. Nanj se je prijavilo 20 učencev, pretežno iz drugega razreda. Brezplačen tabor je omogočila šola in tega smo bili zelo veseli. Aktivnosti so bile zelo pestre. Otroci smo, kot se za tabor spodobi, pomagali pripraviti in zakuriti taborni ogenj, pripravljati obroke, pomivati posodo in pospravljati po kuhinji. Taborili smo kar v šolski telovadnici - šotoru smo se zaradi vročine odpovedali, a je bilo vseeno zelo lepo, veselo, prijateljsko in prijazno. V torek smo obiskali konjeniški center, kjer nam je prijazna lastnica povedala Vtisi o taboru veliko zanimivega o konjih. Otroci smo zajahali konja in jezdili en krog. Popoldne, ko je bilo zunaj hudo vroče, smo v prijetno ohlajeni jedilnici izdelovali ladjice in naredili vsak svojo majčko. Zvečer smo se otroci na ploščadi predstavili s točkami. Bilo je zelo prijetno. V sredo zjutraj smo komaj čakali, da bomo šli spustit ladjice s sporočili po Ložnici. Bilo je nekaj mokrih hlač in vratolomnih reševalnih akcij, saj natikači niso hoteli ostati na nogah. Malo mokri in navdušeni smo po odličnem kosilu, ki so ga pripravile naše prijazne kuharice, zapisali vtise in pripravili otroški časopis. MK • Najbolj mi je bilo všeč, ko smo bili pri konjih. Za drugo leto bi spremenil, da bi imeli več taborov. Za tabor sem se odločil, da bi se družil s prijatelji in se zabaval. (Nik) • Všeč mi je bilo, ko smo jahali konja, se igrali z vodnimi baloni in brali pravljice v naravi. Želim si še več takšnih taborov. Zelo smo se zabavali. (Žan) • Na tabor sem prišel, da bi se lahko igral s prijatelji. Narisal sem ravnateljici majčko. To bi še kdaj ponovil. (Jani) • Tabor je nekaj najlepšega. To je zame dogodivščina. Učiteljice so se zelo potrudile. (Ajda) • Na taboru mi je zelo všeč, saj smo v naravi, se družimo, zabavamo, veselimo ... Menim, da so se vsi zelo potrudili za naše doživetje. Želim si več taborov na ta način. (Eva) Info na: http://www.muzej-nz-ce.si/ Poletni tabor v šoli 42 VRTNARIMO Pt mi eVntk x/rtn^rice Kumare Resda je čas kislih kumaric, ampak teh letos pri nas pač ne bo. Če jih je bilo lani toliko, da sem z njimi napolnila zamrzovalnik do zadnjega kotička in družino pozimi ob koncih tedna »razveseljevala« s kumarično juho, mi je letos to veselje nekdo vzel. Začelo se je, ko so kumare napovedale svojo bujno rast kar s plezanjem po tleh, ker se moj dragi mož ni takoj odzval na mile prošnje po primerni leseni mreži. Neko jutro sem med besnenjem in preganjanjem rdeče polžaste golazni opazila, da se je ena kumara posušila. »Stavka, ker nima mreže,« je bila moja prva misel. Sploh mi ni kapnilo, da si je nek ne-bodigatreba privoščil njene korenine za nočni obrok. Čez dva dni je šla druga kumara. »Pa kaj je letos s kumarami?« sem bentila nad semenarno, katere semena sem tako skrbno izbrala. Saj ne, da ima moj družinski klan tako rad kumare, ampak meni se zdijo res dobre. Spet sem iskala napačnega krivca za to, da letos teh temnozelenih »štangic« ne bom dobrohotno izvažala še v sosednje vasi. Ko je šla kakšno noč zatem še tretja, se me je začel lotevati obup. Pa to ne more biti res! To bo! Nisem zalivala s pripravkom iz kopriv kot lani. Zagnala sem se v prvo »hosto«, nabrala cel kup pekočega rastlinja, zalila z vodo, pokrila. Čez dva dni sem nameravala začeti zalivati. Rešitev za moje kumare ... Ampak čez dva dni ni bilo več kaj reševati. Vse so šle rakom žvižgat. Oziroma na kompostni kup. Prav vse. Pri zadnji sem si končno, sesuta zaradi vsega tega procesa osuplosti, jeze, obupa in mrzlično domišljene rešitve, temeljito ogledala okoliščine razdejanja na kumarični gredi. V bistvu je bil voluhar. Zastrika se odlično obnese tudi v primeru hudih nalivov. Zemljo ohrani rahlo in je ne »zbije« ali celo odnese. Prav tako imamo manj dela s plevelom. Zdaj sejemo in sadimo za jesen in zimo Ko poberemo prve pridelke, je čas za novo setev Te dni smo se komaj najedli prvih domačih paradižnikov, vendar tudi ostala zelenjava bujno raste. Nekatere gredice smo že spraznili, ko smo nakopali zgodnji krompir in pobrali ostale prve pridelke. A da ne bi ostale prazne, na novo posejemo in posadimo zelenjavo, ki jo potem uživamo še v poznih jesenskih mesecih. Hranilne kapusnice Julija sadimo sadike poznega brokolija, cvetače, zelja, br-stičnega in listnatega ohrovta. Pridelke pobiramo jeseni, pri čemer so nekateri, na primer vse vrste ohrovta, še bolj ši potem, ko jih ujame mraz. Nizke temperature namreč škrob v teh kapusnicah spremenijo v sladkor. Vedno okusni endivija, radič in rukola Pri sajenju endivije izberemo pozne jesenske sorte, medtem ko je pri radiču izbira ogromna, od pozno-jesenskih sort do takšnih, ki jih lahko pod tunelom pobiramo celo pozimi. Sejemo rukolo in jo, dokler ne vzklije, ščitimo pred močno pripeko. V vročih dneh jo zalivamo, ker s tem preganjamo bolhača, ki sicer rad dela luknjice. Vse leto lahko sicer sejemo in režemo tudi krešo. Redkve in koleraba za hrustanje Kot mešan posevek med solato sejemo rdečo redkvico, pri čemer je zdaj pravi čas tudi za sejanje črne zimske redkve, ki nam pozimi ne služi zgolj za prehranjevanje, marveč tudi kot zdravilo pri prehladih in kašlju. Potem ko prve kolerabice že poberemo, lahko še enkrat posadimo sadike in na ta način podaljšamo sezono teh hrustljavih gomoljev. Peteršilj, korenček in por Na osenčeno gredico pose-jemo peteršilj in korenček. Pri slednjem je pametno izbrati sorto, ki jo lahko pustimo čez zimo v zemlji in pobiramo sproti vse do pomladi. Zdaj je tudi skrajni čas za sajenje Setveni koledar 30. CE 31. PE 1. SO plod korenina korenina do 18. ure, od 19. ure cvet 2. NE 3. PO 4. TO 5. SR cvet do 11. ure, od 12. ure list od 9. ure list list do 9. ure in od 13. ure Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2015, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43. sna zimskega pora, ki zimo prav tako preživi na gredi. Zeleno gnojenje Na prazne gredice lahko posejemo tudi mešanico semen za zeleno gnojenje, na primer facelijo in belo gorjuščico. Te rastline hitro in bujno rastejo in razvijejo obilno zeleno maso, ki ima več koristi. Najprej varujejo tla pred nalivi in sušo, a ko to maso pokosimo in zako-pljemo v tla, dobimo odlično gnojilo za jesensko setev zimske zelenjave. Nepogrešljiva zastirka Kot svetuje Štefanija Kos Zidar, ravnateljica Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, je v času hude vročine in dni brez dežja treba misliti na zastir-ko: »Pomembno je, da tla zaščitimo pred izhlapevanjem vode. Uporabimo lahko vrtno trato, ki jo predhodno dobro posušimo, možna je uporaba slame, vendar ni najbolj priporočljiva, ker za razkroj potrebuje dušik, ki ga črpa iz zemlje.« Kot za-stirko lahko uporabimo še listje ali belo kopreno, a če želimo zelenjavo po načelih permakulture, Kos Zidarjeva predlaga, naj si nabavimo balo otave, to je trave druge košnje: »Otava je ena najboljših zastirk, ker po razkroju tla obilno obogati s hranili.« Kako in kdaj zalivamo Kos Zidarjeva priporoča jutranje zalivanje vrtnin, ko so rastline in zemlja še hladne: »Takrat se voda izkoristi v večji meri kot zvečer. Zalivamo z deževnico, ki jo zbiramo s pomočjo zadrževalnikov vode.« V primeru zalivanja s trdo vodo iz vodovodnih cevi svetuje, naj jo pustimo kakšen dan stati, da postane mehka. MRL Uredništvo Novega tednika izbira najlepšo letošnjo zasaditev balkonskega cvetja. Sodelujete lahko vsi, ki imate takšno zasaditev na oknu, balkonu ali v posodi. Vsak teden bomo v uredništvu izbrali »zasaditev tedna« in jo objavili skupaj z vašim imenom. Fotografije svojih zasaditev nam skupaj s podatki pošljite do vključno 25. septembra na elektronski naslov: tednik@nt-rc.si ali po pošti na: Uredništvo Novega tednika, Prešernova 19, 3000 Celje. Zmagovalno zasaditev bomo razglasili in nagradili 1. oktobra. Vabljeni k sodelovanju! ŽIVALSKI SVET 43 Del mačje druščine iz Zreč. Občani z občino ne najdejo skupnega jezika glede njihove oskrbe. (Foto: AK) Kdo naj poskrbi za kopico mačk? Zreče niso osamljen primer, ko občina in ljubitelji živali ne najdejo skupnega jezika Vsako leto imajo društva, ki skrbijo za zavržene mačje mladiče, polne roke dela. Neodgovorni lastniki ne poskrbijo za kastracijo in sterilizacijo, temveč mladiče raje zavržejo, če ne še kaj hujšega. Ponekod je zapuščenih mačk vedno več. Živijo na prostem in brez ustrezne oskrbe. Nekateri jih občasno hranijo, kar le še poslabša razmere, če nista zagotovljeni tudi kastracija oziroma sterilizacija. Bralka Anja Kostanjšek, ki že nekaj časa živi v Zrečah, je pri Mercatorju opazila skupino mačk, za katere domneva, da so brezdomne. Približno 20 naj bi jih bilo pred časom, zdaj jih je manj. Ljudje jih hranijo, sama pa je želela bolj dolgoročno urediti njihove razmere, zato se je obrnila na odgovorne v občini, da bi poskrbeli za omejitev razmnoževanja. Pravi, da ni naletela na odziv, kakršnega je pričakovala. Po njenem mnenju bi občina morala poskrbeti za njihov ulov in kastracijo oziroma sterilizacijo. Ne razume brezbrižnega odnosa občine in sklicevanja zgolj na zakonodajo. »Nadaljevala bom, dokler se nekaj ne bo uredilo, prepričana sem v svoj prav, sploh, ker sem opazila, da ima ena mucka zlomljeno tačko,« je odločena Kostanjškova, ki se je skušala povezati tudi s katerim od društev, ki skrbijo za živali, a imajo ta na svojih območjih veliko problemov. Prepričana je, da se število mačk v zadnjem času ni zmanjšalo po naključju, pač pa, da gre za reševanje problema »po domače« ... Zapuščene ali prostoživeče? Zakaj ne najde skupnega jezika z odgovornimi v občini Zreče? Bistvo nesoglasja je v tem, da trdijo, da ne gre za zapuščene ali poškodovane mačke, za katere morajo po zakonu poskrbeti, temveč da je očitno, da ljudje zanje skrbijo, saj niso zanemarjene. Milena Slatinek iz občinske uprave pravi, da so mačke v bližini Mercatorja (blizu Term Zreče) že dolga leta in da je občina izvedla že vrsto ukrepov za omejevanje njihovega prekomernega razmnoževanja. »Očitno je, da nekdo skrbi zanje in da niso zapuščene, pri čemer gre za prostoživeče mačke, ki so normalen pojav. Zato smo najprej izvajali inšpekcijski nadzor nad neprimernim hranjenjem (puščanjem posod s hrano in z vodo na javnih površinah).« Vmes tudi lastniške mačke? Občina ima z zavetiščem Zonzani iz Jarmovca sklenjeno pogodbo o izvajanju dejavnosti oskrbe in namestitve zapuščenih živali. Letos je za to namenila že 3.500 evrov, lani več kot 4 tisoč. Letos in lani so na stroške občine oskrbeli (sterilizirali/kastri-rali) štiri odrasle mačke, dve mačji družini, tri pse in psi-co s sedmimi mladiči, kar je več kot v preteklih letih. »Te živali niso bile izpred Merca-torja,« odgovarja Slatinekova na vprašanje, ali so morda poskrbeli predvsem za te. »Lani smo se res že dogovarjali za izvedbo sterilizacije/kastracije tudi teh (zaradi mladičev), a se je izkazalo, da ni potrebe.« Zanimivo, da so sedaj vendarle med njimi tudi mladiči ... Doslej je občina posredovala v primerih, ko je na primer umrl lastnik živali, ena mačja druži- na pa se je naselila na območju, kjer je povzročala veliko škodo, razlaga Slatinekova in opozarja, da se mačke gibljejo in si iščejo hrano na velikem območju, zato je zelo verjetno, da se občasno »sončijo« pred Mercatorjem tudi tiste, ki sicer imajo lastnike. Spomni še na 12. člen Pravilnika o pogojih za zavetišča za zapuščene živali. Iz njega izhaja, da lahko imetnik zavetišča zapuščene prostoživeče domače mačke, če ni zanimanja za prevzem v skrbništvo, ustrezno označene vrne v okolje, kjer so bile najdene, potem ko jim je zagotovil ustrezno veterinarsko oskrbo, sterilizacijo oziroma kastracijo. »Morda se v zadnjem času prav zato pogosteje srečujemo z zahtevo nekaterih občanov po našem ukrepanju, nato pa marsikatera mačka spet najde svojega lastnika,« razmišlja Milena Slatinek. Prijava na upravo? Tudi Kostanjškova se zaveda problema, da vseh mačk ni mogoče posvojiti, zato bi si po njenem občine morale še toliko bolj prizadevati za kastracijo in sterilizacijo živa- www.vb-sentj ur.si V ambulanti se vsakodnevno izvajajo: Cesta Leona Dobrotinška 12 3230 Šentjur, Slovenija GSM: 041 618 772 Tel.: 03 749 3210 Fax.: 03 749 3211 E-mail: veterinarstvo.sentjur@siol.net NOVO! VETERINARSKA BOLNICA ŠENTJUR NUDI 24 URNO NUJNO VETERINARSKO POMOČ TUDI V ENOTI LJUBLJANA (Glonarjeva 2, Ljubljana)! li, da se te ne bi prekomerno razmnožile. Toda vsak poseg je za občino strošek, zato je logično, da se večina tega otepa, če se le da. Na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pojasnjujejo, da Zakon o zaščiti živali določa, da so zapuščene živali tiste hišne živali, ki jih najdejo, oddajo ali odvzamejo, izjema so prosto-živeče. Zapuščenim živalim se zagotovi pomoč, oskrbo in namestitev v zavetišču. Vsak, ki najde zapuščeno žival, je dolžan o tem obvestiti skrbnika, če mu je znan, ali zavetišče oziroma veterinarsko organizacijo. V praksi za večino občin na Celjskem velja, da je treba o tem obvestiti odgovornega v občini, ki lahko odobri sprejem v zavetišče in s tem tudi plačilo stroškov. »Večina občin poskrbi za sterilizacijo in kastracijo mačk. Številni ljubitelji živali mačke posvojijo in tudi poskrbijo za njihovo kastracijo oziroma sterilizacijo. Problem so nevestni občani, ki posamezne zapuščene mačke samo krmijo, s čimer ustvarijo ugodne življenjske pogoje zanje, da se lahko nenadzorovano razmnožujejo. Od lokalnih skupnosti potem pričakujejo oskrbo teh mačk. Takšno početje ni odgovorno in ni v dobrobit mačkam,« opozarjajo na upravi za varno hrano in dodajajo, da lahko občani, ki menijo, da so kršena določila s področja skrbi za zapuščene živali, to prijavijo na pristojnem območnem urad uprave za varno hrano. TATJANA CVIRN Društvo pomaga V Sloveniji je veliko primerov, ko nevladne organizacije s prostovoljnim delom ali s prispevki skupaj z občino uredijo primere pojavov nelastniških mačk. V Zrečah posebnega društva nimajo, lahko pa je za zgled celjsko društvo proti mučenju živali. To ima pogodbo z zavetiščem Zonzani, da pomaga uloviti brezdomne muce in jih čim več sterilizirati oziroma kastrirati. Letos so poskrbeli že za 50 takšnih primerkov, ki so jih vrnili v njihovo okolje, če niso našli posvojitelja. Stroške zavetišču plača celjska občina, če gre za živali z njenega območja. Verica Štante (na sliki), podpredsednica društva, priznava, da so brezdomne mačke velik problem, saj je marsikdo pripravljen žival nahraniti, ne pa poskrbeti tudi za vse ostalo, kar potrebuje. Kakor hitro nekdo žival hrani, ta ne more več soditi med zapuščene, ugotavlja, zato občine tudi niso pripravljene plačevati stroškov za takšne živali. Veterinarske storitve tudi niso poceni. Prav zato društvo svojim članom omogoča 20-odstotni popust za kastracijo oziroma sterilizacijo ali celo plačilo na obroke. Foto: SHERPA ' zdravstveni in laboratorijski pregledi živali ' preventivna cepljenja psov in mačk ' rtg slikanja skeleta in kolkov ' kirurški posegi na mehkih in trdih tkivih živali - diagnostika notranjih organov in ostale storitve. DELO NA TERENU! OVI TEDNIK IN RADIOCEUE lil J H 0 K Ћ 791 novi tednik www.novitednik.com tednik@nt-rc.si Posoda TO GO - za sendvič Posoda TO GO - steklenička Med vsemi naročniki bomo septembra, ob rojstnem dnevu Radia Celje, izžrebali še tri lepe nagrade, in sicer: Posoda TO GO - za kosilo Posoda TO GO - za solato Prednosti posod TO GO: Moderno oblikovanje, izjemno kakovosten material brez BPA, 100 % zrakotesnost, srajčka iz kakovostnega neoprena, obdrži temperaturo do 3 ure, enostavno shranjevanje hrane, ergonomičen način zapiranja, hitro čiščenje (pomivanje v pomivalnem stroju), velikost prilagojena priporočilu nutricistov... www.zdravo-kosilo.si Prodajna mesta: Celje - Danstudio Celje, Teharska cesta trgovine Tuš po Sloveniji. Darilo pripada samo novim naročnikom, ki pred tem vsaj 6 mesecev niso bili naročeni na časopis Novi tednik in plačajo naročnino za pol leta oziroma leto dni. Darilo prevzamejo na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje. 4 in vse Paket razvajanja v Rimskih termah vključuje: • Namestitev v dvoposteljni sobi v Hotelu Zdraviliški dvor**** • Polpenzion (bogat samopostrežni zajtrk in večerja) • Najem kolesa ali palic za nordijsko hojo (2-krat v času bivanja za dve uri) • Darilni bon v vrednosti 10 EUR za koriščenje ene storitve v vrednosti nad 50 EUR na osebo v Wellness centru Amalija (popusti se med seboj ne seštevajo in ne veljajo za storitve v akciji) • 1-krat vstop v Deželo savn Varinia • Neomejen vstop v fitnes center Naročam Novi tednik za 6 mesecev in izberem posodo TO G01 oz. TO GO 2. Ime in priimek: Naslov, kraj: E-poštni naslov: Telefonska številka: Naročam Novi tednik za 12 mesecev in izberem posodo TO GO 3 oz. TO GO 4. Datum rojstva: Podpis: Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, 4 male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) In 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje. Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. 44 NAMIG ZA IZLET Sem in tja med kužnimi znamenji in vrtačami Gora Oljka priljubljena planinska točka tako za izkušene pohodniške mačke kot občasne pohodnike Gora Oljka je 733 metrov visoka kraška vzpetina, na katero vodijo poti iz različnih krajev. Ena najlepših je s Polzele, mimo Vimperka in domačije Neže Maurer ter gostilne Jug. Na Goro Oljko vodi več različnih poti. Pohodniki in kolesarji lahko izberejo Med potjo je mogoče občudovati različne kraje v dolini, med drugim tudi Letuš, kjer se makadamsko cesto (na fotografija) ali se na vrh podajo po poti v gozdu. Spodnja Savinjska dolina prevesi v Zgornjo. Poleg planinskega doma je na vrhu cerkev sv. Križa. Le kdo med obiskom Spodnje Savinjske doline nad njenim uravnanim dnom v skrajnem severnem delu še ni opazil kraškega osamelca, na katerem kraljuje cerkev sv. Križa z dvema zvonikoma, ki pritegne popotnikovo pozornost prav z vseh strani? Gre za vsem dobro znano 733 metrov visoko Goro Oljko, priljubljeno planinsko točko tako za nekoliko manj kot nekoliko bolj pripravljene pohodnike. Nanjo se je mogoče povzpeti iz več različnih krajev - s Polzele, iz Andraža, Šmartnega ob Paki, Velenja in Šoštanja. Ena najlepših poti je mimo Vimperka (nekdanjega Vinskega vrha) po kraškem grebenu mimo rojstne domačije Neže Maurer, Bolčinove hiše, gostilne Jug in naprej do vrha Gore Oljke. Približno uro in pol dolga pot pohodnike vodi mimo številnih vrtač in drugih kraških oblik, kot so žlebiči, škraplje in nenazadnje brezna, ki so skrita v bujnih pretežno bukovih gozdovih z bogato podrastjo. Na pobočjih Gore Oljke ni mogoče spregledati niti številnih kapel in kužnih znamenj, ki so jih postavili v spomin na kugo, ki je v teh krajih razsajala v prvi polovici 17. stoletja. Pod cerkvijo še podzemno svetišče Na samem vrhu Gore Oljke je poleg planinskega doma, ki je odprt šest dni v tednu, cerkev sv. Križa. Goro prvič omenjajo leta 1243 kot Križno goro. Od sredine 17. stoletja naj bi na njej stal velik križ, od leta 1753 pa tudi Kapela sv. Jošta in sv. Neže. Leto kasneje je šoštanjska gosposka, kot je zapisano v Monografiji Polzele, del svojega ozemlja darovala Malteškemu viteškemu redu na Polzeli. Zemljo za cerkev, ki so jo gradili v letih 1754 in 1757, je daroval kmet Urban Pižorn. Danes je poleg dveh zvonikov še pose- bej zanimiva zaradi glavnega oltarja, ki predstavlja zadnjo večerjo, izdelal pa ga je kipar Ferdinand Gall. V naravni velikosti je upodobil vrsto sedečih apostolov. Pod cerkvijo je skrito podzemno svetišče z božjim grobom, ki je danes prav tako na ogled pohodnikom in romarjem. V njem so trije oltarji, poleg osrednjega še dva stranska. Poseb- nost svetišča so v debel omet vloženi svetli kamni, ponekod celo kosi stekla. Uporabili naj bi jih z željo po ustvarjanju svetlobnih učinkov, ki jih sproža lomljeno steklo. Ena od zanimivosti je nedvomno podzemno svetišče. Vanj je mogoče vstopiti skozi vrata na travniku pod cerkvijo. Peš ali s kolesom Na Goro Oljko se lahko prav v vseh letnih časih poda vsakdo. Za kondicijsko bolje podkovane je priporočljivo, da za izhodiščno točko izberejo dno Spodnje Savinjske doline ali da namesto hoje izberejo tek. Spet tisti, ki se na tovrstne planinske podvige odpravljajo redkeje, lahko pot začnejo pri gostilni Jug, od koder je do vrha zgolj še približno 30 minut zmerne hoje. Nenazadnje se je na Goro Oljko mogoče povzpeti tudi z avtobusom, vedno pogostejši so tudi kolesarji, ki jim tako varen vzpon in spust omogoča v zadnjih letih dobro urejena makadamska cesta. Še posebej živahno je na Gori Oljki v času rednih maš - v letu se jih zvrsti deset. Najbolj znane so polnočnice, ko se verniki na goro podajo z baklami, in delavska sveta maša 1. maja, ko je organizirano tudi družabno dogajanje. ŠO, foto: GrupA PISMA BRALCEV 45 V spomin Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic oziroma 4 tisoč znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO Magda Jarh Čeprav vemo, da je smrt nepogrešljiv del vsakega življenja, smo nanjo vedno nepripravljeni. Še posebej takrat, ko mora oditi nekdo, s katerim smo se v času, ko smo še bili zaposleni, vsakodnevno srečevali, skupaj reševali šolske probleme, skratka skupaj preživeli lepo število let. Tako nas je - njene upokojene sodelavce - pretresla vest, da je v 91. letu za vedno odšla profesorica Magda Jarh, diplomirana ekonomistka, ki je z »odločbo MLO Celje, pers. št. 1034/1-52 z dne 16. avgusta 1952 bila nastavljena v Šoli za trgovske učence v Celju, kot profesor - pripravnik«. Tako je zapisano v letopisu šole za leto 1952/53. Pouk predmetov trgovinsko računstvo in blagoznanstvo je opravljala z vso profesionalnostjo in je bila številnim generacijam učencev ne samo učiteljica in vzgojiteljica, ampak tudi zaupnica, ki je znala poslušati in biti svetovalka v njihovih stiskah. V šolskem letu 1965/66 je postala pomočnica ravnatelja in na tem delovnem mestu je bila vse do upokojitve leta 1984. Profesorica Magda Jarh je bila ena tistih predavateljic, ki je po odločitvi, da bo njen življenjski poklic izobraževanje mladih, opravljala svoje delo vestno in predano, svojim učencem je znala podajati znanje na način, ki je omogočal razumevanje in prinašal pedagoške uspehe. Pri dijakih pa je ostajala hvaležnost do profesorice, ki je svoje pedagoške izkušnje nadgradila z njej lastno človeško toplino. Pouk predmetov, ki jih je predavala, je obogatila z dodatno vrednostjo, ki jo je črpala iz svoje vsestranske zaloge znanja. Bogate pedagoške izkušnje je nesebično prenašala tudi na mlajše kolege, ki jim je bila vzor. Nikoli se ni spraševala, kaj lahko naredi življenje zanjo, ampak se je vedno spraševala, kaj lahko sama da njemu. Živela je za nekaj in za nekoga. Živela je za šolo in za ljudi, ki so jo obkrožali: sorodnike, sodelavce, predvsem pa dijake, ki se jim je vse življenje nesebično razdajala. Vso delovno dobo je bila sooblikovalka razvoja izobraževanja kadrov za trgovinsko dejavnost in je za svoje ustvarjalno pedagoško delo ob dnevu prosvetnih delavcev 1985 prejela Roševo priznanje. Naše življenje je naravnano tako, da se srečujemo, ostajamo skupaj, sklepamo prijateljstva, se razhajamo in poslavljamo. Ko smo se poslavljali od profesorice Magde Jarh, je žalost ublažila misel, da bo, kljub temu da je odšla, vedno ostala v spominu svojih sodelavcev in vseh, ki so jo poznali, cenili in spoštovali, kajti pustila je sledi, ki bodo ostale z nami in v nas. Hvala ti, Magda, za vse, kar si nam dajala v letih, ko nam je bilo dano, da smo lahko del svoje poti prehodili s teboj. Upokojeni prijatelji in prijateljice Odmev Hitra cesta življenjskega pomena za konkurenčnost Srečanje ministrov s predstavniki Saša regije v BSH na temo hitre ceste Ob spremljanju poročil o srečanju ministrov za infrastrukturo g. Gašperšiča in ministra za gospodarstvo g. Počivalška s člani Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice skoraj nisem mogel verjeti, da so mogoče tako nestrokovne razprave o umestitvi hitre ceste ACl-Velenje, kot so nam jih posredovala javna občila vključno z vašim tednikom. Zavzemanja za t. i. traso hitre ceste F2-2 smo s strani akterjev iz velenjskega konca že navajeni. Tudi izjave predsednice SŠGZ ge. Tinauer o prepuščanju odločitev t. i. stroki (s figo v žepu) je že dolgo znano. Problem je, ker stroka, ki traso F2-2 podpira, nikakor ne dobi konkretnih imen in tudi ne strokovnih razlogov, ki bi traso podpirali; razen argumenta s strani MOP, da se zelo mudi (pa naj stane, kolikor hoče). Zelo znana pa so imena eminentnih ustanov in posameznikov, ki trasi nasprotujejo z mnogimi strokovnimi argumenti. Eden od argumentov za traso F2-2, ki ga politika vztrajno ponavlja, naj bi bil, da se ta trasa navezuje na Zgornjo Savinjsko dolino. Trditev seveda ne zdrži resne ocene. S tem se je v neformalnem razgovoru po posvetu o tretji razvojni osi v Celju strinjal celo minister za infrastrukturo g. Ga-šperšič: »Seveda zdaj, ko je trasa prestavljena pod Goro Oljko, te navezovalnosti ni več.« (citiram po spominu) Na srečanju v BSH Nazarjah se je kot eden največjih zagovornikov trase F2-2 izpostavil direktor tovarne BSH Matija Petrin, ki je šel celo tako daleč, da je postavil pod vprašaj izvajanje novih projektov v primeru, če trasa f2-2 ne bo realizira- na. Da se mu zdi trasa F2-2 »najbolj smotrna in učinkovita za njihove potrebe«, kaže, da so mu odgovorni slabo pripravili predstavitev navezave nanjo iz Zgornje Savinjske doline ali pa je podlegel pritiskom predstavnikov velenjskega dela Saša regije. Neizpodbitno je, da trasa F2-2 za Zgornjo Savinjsko dolino ne pomeni nikakršnega izboljšanja prometnih tokov zaradi odmaknjenosti in podaljševanja poti. Iz Mozirja do ACl, ko v Letušu namesto naravnost proti Šentrupertu zavijemo proti Podgori na povezovalno cesto do F2-2, podaljšamo pot za približno štiri kilometre. Izguba je tako časovna kot stroškovna. Še mnogo slabša, če ne neumna, je možnost povezave med Mozirjem in Velenjem po trasi f2-2 namesto po obstoječi cesti čez gorenjski klanec do Velenja. V primeru preusmeritve v Podgoro na F2-2 se pot podaljša za približno šest kilometrov, od katerih več kot tri kilometre predstavlja 6-odsto-tni klanec. Sicer pa bi bilo za logistiko BSH aktualno vprašanje, na katerih odsekih poti do AC1 imajo največ težav, če jih sploh kje imajo. Sam menim, da je to prav odsek med Mozirjem in Le-tušem. Glede na to, da se odsek iz Letuša do AC1 prevozi v približno 10 minutah in da na celotni trasi med Nazar-jami in AC1 v preteklosti niso znani zastoji prometa, je verjetno največji problem slabo cestišče, ki bi ga bilo res nujno treba posodobiti in prenoviti; a menda ni denarja. Morda bi se lahko našel iz razlike v ceni trase F2-2 in morebitnih drugih različic. S 50 do 100 milijoni evrov, kolikor je trasa F2-2 dražja od drugih različic, bi verjetno lahko prenovili in obnovili vse ceste od AC1 do Logarske doline - in še ostalo bi. Menim, da bi morali tudi lokalni gospodarstveniki, župani in drugi vpleteni bolj družbeno odgovorno vplivati na posamezne projekte in odklanjati parcialne interese skupin in lobijev. Predvsem pa v svojem nastopanju odklanjati demagogijo in govorjenje na pamet. MARTIN PODGORŠEK, Šmartno ob Paki Modri telefon Nočno delo starejših Bralka in njen mož delata v isti tovarni in sta blizu upokojitve. Delodajalec od njiju zahteva, da delata tudi v nočni izmeni. Zanima ju, če je delodajalec do tega upravičen, saj sta slišala, da naj bi bili starejši delavci nočnega in nadurnega dela oproščeni. Bralko zanima tudi, kako je z odpravnino ob upokojitvi. Iz pravne službe Zveze svobodnih sindikatov Slovenije odgovarjajo: »Položaj starejših delavcev urejajo različni mednarodni pravni viri. Med njimi je zagotovo zelo pomembno priporočilo Mednarodne organizacije dela št. 126, ki neposredno ureja njihov položaj. Skladno s tem priporočilom tudi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da delavci, starejši od 55 let, uživajo posebno varstvo (dalje starejši delavec) (197. člen ZDR-1). Tako starejšemu delavcu delodajalec brez delavčevega pisnega soglasja ne sme odrediti nadurnega ali nočnega dela (199. člen ZDR-1). Ker je prepovedano nadurno delo brez pisnega soglasja starejšega delavca, tem delavcem ni dopustno odrediti dodatnega dela v primeru naravne ali druge nesreče (145. člen in 2. odst. 146. člena ZDR-1) ali neenakomerno razporediti ali prerazporediti delovnega časa (148. člen ZDR-1). Če delodajalec krši 199. člen in starejšemu delavcu odreja drugo delo, nadurno delo ali nočno delo v nasprotju z zakonom, je to sankcionirano z globo po 16. točki iz prvega odstavka 219. člena ZDR-1. Ob upokojitvi imajo delavci pravico do odpravnine po 32. členu ZDR-1. Zakon določa, da je delodajalec delavcu, ki je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let in se upokoji, ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi dolžan izplačati odpravnino v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje. Ta pravica je lahko v kolektivnih pogodbah na ravni dejavnosti urejena tudi drugače, zato je (za pravilen odgovor) treba preveriti tudi določila kolektivne pogodbe dejavnosti, ki veže na ravni podjetja.« BJ radiocelje a vašo popolno i( \Jobveščenost ePONEDELJKOVO OpOrtnO DOPOLDNE VSAK PONEDELJEK od 10.15 do 11.45 - radio i 95.1 I 95.9 I 100.3 1 90.6 MHz www.radiacelje.com 46 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Ali-ali Ona: »Izberi: nogomet ali jaz!« On: »Lahko čez 90 minut?« Nesreča »Kdaj črna mačka prinaša nesrečo?« »Če si miš ...« Inovativno Gospod pride v lekarno kupit kondome. Hoče jih sto. Lekarnar začudeno gleda, nazadnje mu jih da. Možakar jih pomeče na tla drugega za drugim in besno hodi po njih. »Pa kaj delate? Ste normalni?« vpraša lekarnar. »Ne, tako sem se tudi cigaret odvadil!« Na delo Dva policista prideta v službo gola. Šef ju nadere: »Pa kaj je z vama, zakaj sta prišla takšna?« »Šef, vse vam bova pojasnila. Stanovalci so naju klicali zaradi hrupa v sosednji hiši. Šla sva tja, imeli so zabavo. Vsi so plesali, pili. Naenkrat je neka ženska zaklicala: >Punce, slecite se! < Vse so se slekle. Ženska je zaklicala: >Fantje, slecite se! < Vsi so se, pa sva se tudi midva. Potem je ženska zaklicala: >Fantje, zdaj pa na delo.< In tako sva prišla ...« Obramba Sodnik: »Zakaj nosite to gorjačo v sodno poslopje?« Obtoženec: »V vabilu piše, naj poskrbim za svojo obrambo.« Pridna »Francelj, slišal sem, da imaš zelo pridno ženo.« »To pa, to. Ko sem prišel domov ob štirih zjutraj, je že stala pri vratih z metlo v rokah.« Pleskarji Dekle s čudovitim telesom je tik pred tem, da jo operirajo. Leži na postelji povsem gola, na njej je le rjuha. Medicinska sestra jo pripelje do vrat operacijske sobe in vstopi, da bi preverila, ali je že vse pripravljeno. Po hodniku k dekletu pristopi moški v belem, privzdigne rjuho, si ogleduje njeno telo in nato stopi še po enega tipa v belem. Tudi ta privzdigne rjuho, pozorno analizira. Pride še tretji. Dekle naposled izgubi potrpljenje: »Super, da me tako natančno pregledujete, toda zanima me, kdaj me boste že enkrat operirali?« Eden od trojice skomigne: »Ne vem, mi samo barvamo hodnik.« Spraševali smo vas, v katerem manjšem kraju na Celjskem je bil neobičajen foto dogodek, ki smo ga zabeležili na strani Zanimivosti. Pravilen odgovor se glasi: v Vitanju. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali kupon naročnice Erne Slapnik iz Štor, ki ji bomo poslali majico Novega tednika in Radia Celje. Čestitamo. NAGRADNO VPRA7ANJE V reportaži tudi tokrat predstavljamo enega od dobitnikov znakov kakovosti na znanem slovenskem tekmovanju. Kako se imenuje to tekmovanje? Ime in priimek Naslov Kontaktna telefonska številka Odgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 4. avgusta, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC. Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV / Na »sindikalca« 2 Janja Intihar, ki je pred tednom navdušeno razložila, kako izčrpno in hitro je dobila odgovor nemškega podjetja na nekaj novinarskih vprašanj, je čez nekaj dni nadaljevala zgodbo. »Frau« Intihar so namreč iz podjetja čez nekaj dni poklicali in jo vprašali, če je bila zadovoljna z odgovori in ali še kaj potrebuje. Še vedno si ni čisto opomogla od šoka. Tako kot tudi ne Tina Strmčnik, ki je od enega naših podjetij po štirinajstih dneh le dočakala odgovor. Mojstri in plačilo Brane Jeranko, ki te dni obnavlja hišo in ima opravka z raznimi mojstri, je vprašal Tatjano Cvirn: »Koliko ti običajno plačaš kakšnemu mojstru na uro?« Tatjana: »Odvisno, kako se zmeniva ...« Zlata ribica? Lea Komerički je zadnjič dobila nalogo, da se na poti proti domu ustavi pri eni od radijskih poslušalk, ki je klicala, da je v vodi iz domačega zajetja našla neobičajno »ribico«. Mogoče je pa res kakšen poseben primerek, smo rekli. Lea je nalogo izpolnila in naslednji dan poročala: »Ne samo da to ni bilo niti približno na moji poti proti domu, tudi ribica ni bila niti približno podobna ribi, temveč je bil to navaden polž!« Ups, po telefonu včasih pač ne moreš prav oceniti, kdaj je stvar vredna bližnjega ogleda in kdaj ne. Bomo za drugič vedeli. Sladice V minulih vročih dneh se je Andraž Purg zelo potrudil in za svoj rojstni dan »spekel« odlično sladico. Tradicionalni tiramisu smo v trenutku »zmazali« in nato nestrpno preverjali na koledarju, kdo je naslednji na vrsti z rojstno-dnevnim posladkom. Pa je presenetila Saška T. Ocvirk, ki je prinesla sladice s svoje nedavne poročne zabave in dan je bil spet lepši. Na urgenci Po vročini vedno pride ohladitev. To je na svoji koži zelo dobro občutil Robert Gorjanc, ki je po sobotnem dežurstvu na radiu kolesaril proti domu in ga je na poti ujelo neurje. Zavetje je našel na pravem mestu - pri novi celjski urgenci, le da je bil malo prehiter, saj jo bodo odprli šele decembra. ANEKDOTE Hrvaški književnik Tin Ujević (1891-1951) ni rad sodeloval v pogovorih pri brivcu. Kljub temu ga je brivec pogosto dolgočasil s prisiljenim pogovorom. Nekoč ga je vprašal: »Kako naj vas tokrat obrijem?« »Brez besed,« je mirno odgovoril Tin. 4 2 9 9 1 7 5 5 6 8 4 6 9 7 2 9 4 6 1 6 5 8 2 1 6 3 8 2 1 Utrujena od počitka In je napočil tisti del v letu, za katerega se brez kakršnihkoli pomislekov prav vsak strinja, da je najlepši. Letni dopust. Doslej vajena predvsem počitnic v lastni režiji, na katerih so bili najini redni spremljevalci šotor, zemljevidi in turistični vodniki, sva se letos s fantom odločila, da na dopustu ne bom počela popolnoma ničesar in se bova zaradi tega zares dobro odpočila. Zdelo se nama je, da naj bi bila najboljša izbira »all inclusive« potovanje. In tako je čreda številnih turistov postala bogatejša še za dve ovci. Turistični predstavniki na enem od grških otokov so ob našem prihodu že na daleč mahali s tablami, kot da bi jih bilo sicer v kričečih živopisanih uniformah mogoče spregledati. Dopustniki smo kot čisto prave ovce zbezljali do njih, vozniki pa so nas razvozili po hotelih. Kot bi bili v otroškem vrtcu, so na bazenu pred hotelom za dobro razpoloženje turistov skrbeli številni takšni in drugačni animatorji. Eni so nas kratkočasili z delavnico pikada, drugi s petjem, spet tretji z vodno aerobiko, vaterpolom, odbojko. Kljub njihovemu vnetemu prizadevanju med gosti ni bilo ne vem kakšnega odziva. Kaj bi lahko sploh drugega pričakovali od dopustni-kov, ki za letovanje izberejo tovrstno obliko dopusta, ki ne premore niti malo lastne iznajdljivosti in kreativnosti?Ritem dopustniških dni ti hočeš ali nočeš narekujejo kontinentalni zajtrk, ameriški zajtrk, kosilo, večerja ter dopoldanska in popoldanska malica in spet vrsta različnih prigrizkov in pijač, ki so na voljo ves dan. Ležanje ob bazenu, namakanje v morju, sedenje na terasi ali balkonu postanejo vsakdan tovrstnega dopusta, na katerem človek postane, verjamete ali ne, utrujen od neprestanega počitka. A še vedno ima škarje in platno v svojih rokah, kar se je izkazalo tudi v najinem primeru. Zavihala sva rokave in se uprla masovnim turističnim trendom poležavanja, prenajedanja in smetenja. Izposodila sva si skuter, ki naju je mimogrede sredi otoka pustil na cedilu, odpotovala v Turčijo in snovala načrt za prihodnje počitnice, ko bova utrujena od avantur, neznanega, predvsem pa resničnega sveta. Kljub vsem takšnim in drugačnim novicam v medijih so se Grki nedvomno izkazali kot gostoljubni gostitelji, medtem ko o vsepovsod opevani grški krizi ni bilo ne duha ne sluha. Šok posameznika doleti šele, ko se vrne v našo prelepo Slovenijo, ki naj bi ji, po zadnjih podatkih le kazalo nekoliko bolje. Namesto da bi na težave s POS-terminali naletela v Grčiji, so mi delali sive lase v Sloveniji. Kmalu bi se namreč zgodilo, da bi tik pred odhodom na prijateljičino poroko zaradi njih ostala brez nogavic. Ko sem po vseh žepih v torbici in denarnici le napraskala dovolj kovancev, da sem plačala svoje nove »najlonke«, par nogavic sem bila primorana vrniti nazaj na polico, bi kmalu ostala še brez nove pričeske. Morda je za to kriv počitniški čas, sem se tolažila. Moja frizerka se je tako kot večina Slovencev odločila zadnje julijske dni preživeti na Hrvaškem, meni pa ni preostalo drugega, kot da sem poiskala nadomestilo. Skrbno sem se naročila pri eni njenih konkurentk, za vsak primer dvakrat poudarila, da pričesko potrebujem za poroko v soboto. A očitno v Sloveniji velja manj je več. V soboto dopoldne je frizerski salon pokal po šivih, v njem pa zame ni bilo prostora. Zakaj le?! V knjigi naročanja sem bila naročena v ponedeljek dopoldne in ne v soboto. Profesionalno, ni kaj! Očitno se to lahko zgodi le v Sloveniji. V tednu dni bivanja v Grčiji se ni niti enkrat zgodilo, da bi jim zaradi njihove »šlamparije« skozi prste ušel kakšen evro ali celo dva. Zaradi njihove pretirane vsiljivosti je bilo kvečjemu drugače. DOPUSTNICA radiocelje REŠITEV SUDOKU 162 7 6 4 1 5 3 8 9 2 1 3 8 2 7 9 5 4 6 9 5 2 6 8 4 3 1 7 8 4 9 7 2 1 6 3 5 2 7 6 3 9 5 4 8 1 3 1 5 8 4 6 7 2 9 5 2 1 4 6 8 9 7 3 4 9 3 5 1 7 2 6 8 6 8 7 9 3 2 1 5 4 V Novem tedniku novice iz 33 občin RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka PODREJANJE VSEGA EKONOMSKI KORISTI NADZIDEK (REDKO) IGRALKA KRAJNC KrižanKe ugamKe JUŽNOAMERIŠKA DRŽAVA SPREMLJEVALEC JOKA VSESTRAN- moški SKANSKOA- SPOLNI UD "STVAR-JALKA AZIJSKO PARKOVNO DREVO OBLIKA IMENA TEREZIJA OSKRBA TUJEGA OTROKA GLAVNO MESTO UKRAJINE Povsod z vami PSIČEK (REDKO) ITALIJANSKI SPOLNIK USTREŽLJIV MOŠKI KANTAVTOR SMOLAR RELIGIOZNI KULT NA KARIBIH PEVKA BOŽIČ KRAJ S TOVARNO PALOMA AMY IRVING PREBIVALKA DRNOVEGA MEŠANA PIJAČA ZAVETNICA PRED KUGO JUTOVINA (POG.) INDIJANSKO PLEME MOŠKI PRINCIP KITAJSKE FILOZOFIJE POREKLO NEKDANJI HOKEJIST VNUK BREZALKOHOLNO PIVO NEKDANJI SOVJETSKI DIKTATOR REZULTAT UČENJA OGOREK (KNJIŽ.) DESNI PRI-TOKSOČE JAPONSKI REŽISER KUROSAWA DETE 12 DELEC PRAHU MIKROBIO-LOG (MIHA) POZDRAV PRI ODHODU MUSLIMANSKO ŽENSKO IME BODEČ PLEVEL TROPSKA GOMOLJNICA LATINSKO-AMERIŠKI PLES STROKOVNJAK ZA ANATOMIJO POLITIK 3 ŠEŠERKO DUHOVNI PREDSTOJNIK ŽUPNIJE PRIPOM. PRI POUKU TEKSAŠKA UTRDBA TEHNIČNI STROKOV-JAKOST NJAK MUSLIMANSKI BOG ŠVEDSKI PISATELJ HANSSON VERA ERŽEN 14 AMERIŠKI MUZIKAL (ORIG.) DIRIGENT KUNEJ FILOZOF KREFT DELOVNI POLET KRAJ BLIZU KOPRA VELIČASTNOST (STAR.) NOVOZELANDSKI STAROSELEC KRAJ V HALOZAH VODNI ZBIRALNIK PESNIK BALAD NEKD.ARG. NOGOMET. (LUIS) PRTIČEK (POG.) NADLEŽEN PROSJAK (ŽARG.) LJUDSTVO V ZAMBIJI GRENKA ALKOHOLNA PIJAČA PODREDNI VEZNIK OBLAČILO DUHOVNIKOV SLOVENSKI PEVEC (FRENK) TAJSKA REKA IZRAELSKA LUKA MEDN. ORG ZA STANDARD. FINSKO JEZERO ZNAMKA AKUSTIČNIH APARATOV PODRUŽNIČ NA ŠOLA PISATELJICA PEROCI ŽENSKI SPOLNI ORGAN JELKO KACIN KRAŠKE VDOLBINE KLASJE (STAR.) MEHANIČNO UČENJE CELJSKA TOVARNA PODOBA GOLEGA TELESA SPLET LAS 15 Nagradni razpis 1. nagrada: pregled v Hiši zdravja in sprostitve Bio Vital na Ljubečni 2. nagrada: darilni bon za nedeljsko kosilo za dve osebi v Gostišču Hochkraut Tremerje 3. nagrada: darilni bon za storitve Studia Lotus v Vojniku Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 4. avgusta 2015. Rešitev nagradne križanke iz št. 29 Vodoravno: PLOT, LIKOF, LOKALITETA, EGO, AKI, RL, KOVOR, SODA, STIK, LORIN, UI, TRENING, SPEARS, SAAB, OV, OLA, REDKEV, CASTA, ZBIRALKA, AVE, KONCERT, 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 hiz V prodaji od 9. julija. Ona: Imate vso pravico do svojega življenja, toda ne za ceno, ki jo morajo za to plačevati drugi. Umirite se in poskusite še kako drugače. Možnosti je več, treba se bo le odločiti in pravilno izbrati. On: Uspel vam bo veliki met na ljubezenskem področju in naenkrat se vam bo vse zdelo precej rožnato. Uživajte v svoji sreči in ne pustite, da bi vam karkoli skazilo to, kar si boste stežka priborili. Ona: Na delovnem mestu se boste morali precej potruditi, da boste prepričali sodelavce, da ste sposobni za opravljanje določenih del. Vendar bodo rezultati več kot vredni tega truda. In prav je tako. On: Zaradi prijetnega presenečenja na ljubezenskem področju se vam bodo trenutni načrti postavili dobesedno na glavo. Toda hitro se boste znašli in videli boste, da boste uživali kot že dolgo ne. DVOJČKA ^ Ona: Če hočete zvedeti, kaj prijatelj misli o vas, mu stopite na žulj in bo zagotovo povedal v obraz to, kar v resnici misli. Resda včasih resnica boli, vendar je to edini možen način za odkrite in poštene odnose. On: Karseda hitro se boste morali odzvati, saj boste v nasprotnem primeru zamudili ugodno priložnost. Ne odlašajte, temveč zgrabite priložnost z obema rokama in z malo sreče vam bo uspel pravi poslovni podvig. Ona: Delovna vnema bo pošteno naraščala, tako da se boste uspeli lotiti tudi tistih poslov, ki so se vam še pred kratkim zdeli preveč zapleteni. Izkoristite ugoden trenutek in ne bo vam žal. On: Izkoristite lep konec tedna za nujna opravila, saj že precej zamujate. In tudi na partnerko bi lahko malo bolj popazili, drugače boste doživeli neprijetno presenečenje. Ne odlašajte in ubijte dve muhi na en mah. CASL, GUNDE, ATENCANKE, AK, ALGORITEM, UN, VOL-NENKA, OY, JARC, AVDITOR, PN, BORZA, JAMIE LYNN, ŠILCE, CECA, ENA, GLISER, NARAVA, LE, OT, LAKOVIČ, STEGNENICA, TINA, TERAN. Geslo: Slavni sestri Spears Izid žrebanja 1. nagrado, pregled v Hiši zdravja in sprostitve Bio Vital na Ljubečni, prejme: Majda Želj, Na zelenici 1, Celje. 2. nagrado, darilni bon za antistresno masažo v salonu Lai Thai v Celju, prejme: Terezija Pilko, Zastranje 5, Šmarje pri Jelšah. 3. nagrado, darilni bon za nedeljsko kosilo v Gostišču Hochkraut Tremerje, prejme: Luka Šmit, Šmihel 16, Laško. Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti. Ona: Nič še ni dorečeno, zato ni nikakršnega razloga, da bi odnehali. Prišli boste do precej delikatnih informacij v zvezi z osebo, ki vas zanima, zato bodite pozorni, kako jih boste uporabili. Možnosti se vam bodo povečale... On: Bolj kot bo dišalo po prijetni avanturi z znanko, ki vam že dolgo buri domišljijo, bolj boste postajali pogumni in glasni. Je že tako, da se vam v tem trenutku očitno ne more nihče upreti. DEVICA Ona: Želeli si boste ogromno, a dobili veliko manj. Toda nikar ne obupajte, saj imate še obilo časa za ponoven poizkus. Nekdo vas bo povabil na prijetno zabavo, ki bo imela tudi slabe strani... On: Prepričanje, da je pametneje skrivati čustva, vas bo pripeljalo do resnih nesporazumov s partnerko. Drugače bo na poslovnem področju, saj se vam obeta prava eksplozija. TEHTNICA И Ona: Avantura, v katero ste se zapletli, je začela počasi preraščati v nekaj več. Toda še vedno se lahko rešite iz nastale situacije, zato dobro premislite, preden storite naslednji korak. Morda bo prav ta odločilen. On: Potovanje vam bo prineslo obilo prijetnih doživetij, prav tako boste pridobili moči za nove naloge, ki vas čakajo. Razvoj dogodkov bo odvisen predvsem od vas in prav lahko se vam bo zgodilo, da se boste resnično zaljubili. Ona: Presenečenje bo popolnoma uspelo. Vendar bo to pozitivno presenečenje, zato misli usmerite raje nase in na svojo prehrano. Drugače se vam obetajo precejšnje težave, ki se jih boste le stežka odkrižali. On: Spogledovanje vam bo šlo prav dobro od rok, vendar poskusite paziti, da vaši pogledi ne bodo zašli v prepovedane vode. S tem bi po nepotrebnem prizadeli partnerko, ki si tega trenutno resnično ne zasluži. STRELEC Ona: Nikar se ne spuščajte v ničesar tveganega, saj vam zvezde niso ravno najbolj naklonjene. Vse ob svojem času in na svojem mestu. Raje se posvetite lenarjenju, v čemer ste zadnje čase postali pravi pravcati mojster. On: Sprejeli boste pomembno odločitev, ki bo v veliki meri vplivala na vaše prihodnje ljubezensko življenje. Partnerka bo od začetka sicer malo začudena, kasneje pa ji bo bilo vse skupaj prav všeč. KOZOROG & Ona: Morda vendarle ni vse tako kristalno čisto, kot je izgledalo na prvi pogled. Nenazadnje je prav mogoče, da vam nekdo pripravlja pretkano past in samo čaka, da storite napačen korak. Bodite previdni. On: Ne smete tako hitro obupati, mogoče niste začeli iskati na pravem mestu ali pa celo nočete priznati resnice takšne, kakršna je. Čas bo prinesel svoje, seveda pa bo k temu v veliki meri pomagal tudi . saj veste, kdo. VODNAR Ona: Na poslovnem področju boste imeli kar precejšnjo srečo, kar vam bo prineslo prednost pred neposrednimi konkurenti. Nikar se ne obirajte, ampak izkoristite trenutno naklonjenost okolice. On: Nikar se ne zaletite, saj se bodo stvari uredile same od sebe. Torej nikar ne delajte hitrih korakov, temveč se raje posvetite najbližjim, ki vas že dolgo pogrešajo. To bo najboljša naložba za prihodnost. Ona: Z velikim veseljem se boste lotili posla, ki ste ga dolgo in vestno načrtovali. Le pogumno, saj vam bo na koncu vse skupaj uspelo celo bolje, kot ste to pričakovali. Pa saj ste si to tudi že zaslužili... On: Prišli boste v situacijo, ko bo treba narediti odločno potezo in predvsem razčistiti pretekla nesoglasja na poslovnem področju. Začnite se zavedati svojih potencialov, ki so večji, kot si mislite. DEL ČESA ZGOLJ 9 2 10 POLET GOLMANKA CINK 8 ČE 5 GNUS MADŽARI 11 4 6 16 7 17 2 : 2 = ? 13 TRSKA 48 RUMENA STRAN Grad jih povezuje Na nedavnem odprtju prenovljenega gradu Podsreda so se srečali tisti, ki so na različne načine povezani z njim. Nekaj smo jih ujeli v objektiv. NC, StO, foto: GrupA Znani gradbenik iz Rogaške Slatine Ivan Cajzek (levo) je sodeloval tudi pri prenovi gradu Podsreda. Ker je bil Franci Zidar nekoč direktor Kozjanskega parka in je pustil velik pečat v Podsredi, sta imela zagotovo veliko skupnih tem. Morda sta se dogovorila še za kakšen poseg na gradu Lemberg, ki je Zidarjeva last že približno desetletje. Med obiskovalci smo opazili tudi Francija Černelča iz Bistrice ob Sotli, ki je znan kot kipar, oblikovalec stekla, glasbenik in še kaj in je na gradu že imel razstavo. V nekdanji steklarni v Kozjem je oblikoval protokolarne unikatne umetniške izdelke za pomembne svetovne osebnosti, ki jim jih je podarila naša država. Na Kozjanskem so v zadnjih letih postavili kar nekaj njegovih kipov, med drugim tudi tistega, ki je v Podsredi posvečen pesniku Antonu Aškercu. Nič čudnega, saj je žena Lenka daljna Aškerčeva sorodnica. Glasba skozi veličastne grajske sobane v Podsredi odmeva tudi po zaslugi zakoncev Zupan. Andrej Zupan je s svojimi učenci sooblikoval program ob odprtju gradu. Že sedmo leto zapored je namreč v vlogi umetniškega vodje Glasbenega poletja na gradu Podsreda. Vrhunski klarinetist je med tistimi umetniki, ki se izvrstno znajdejo tudi v pedagoški vlogi. Mentorsko vlogo na seminarju za solopetje je doslej večkrat prevzela tudi njegova žena Nataša. Tokrat pa je moža na domači strani Trojan - doma je iz Žalca - le spremljala. Pred nekaj meseci sta namreč že drugič postala starša. Po dveletni hčerkici Arbi sta se razveselila drugorojene Zare. Večer nostalgije Če bi bil koncert Josipe Li-sac v petek na celjskem Starem gradu, bi bil dogodek še bolj izjemen. Saj ne, da je bil zaradi prestavitve v Celjski dom kaj manj kakovosten, a je zagotovo izgubil nekaj tistega čara, ki ga daje srednjeveška kulisa. Poslušalci so lahko ob pesmih večinoma podoživljali leta svoje mladosti in dihali z umetnico, ki ji leta ne pridejo do živega. Med znanimi obrazi je bilo kar nekaj zdravnikov, farmacevtov, kulturnikov in gospodarstvenikov. NC Foto: GrupA Končno so jo dočakali Trideset let je trajalo, da so krajani vzhodnega dela občine Dobje dobili cestno bližnjico od Repuša do Jezerc. In čeprav je vozna pot zaenkrat še bolj v reli izvedbi, je bilo razlogov za veselje ob neuradnem odprtju čez glavo dovolj. Med nasmejanimi obrazi smo ta večer ujeli tudi enega glavnih akterjev civilne iniciative za cestni projekt, znanega šentjurskega podjetnika Boža Robiča (levo), dobjanskega župana Franca Leskovška (na sredini) in strokovnjaka za cestne gradnje Vinka Martinčiča. StO Foto: GrupA Lionsi se očitno držijo skupaj. Z leve v prvi vrsti: podjetnik Zdene Podlesnik z ženo Andrejo in farmacevta Dušan in Lorena Hus. »Gobi« bi še lahko Nedeljsko nogometno tekmo 1. SNL v Celju je s kamerami spremljala televizijska ekipa Kanala A. Ob igrišču je bil ob Tomažu Klemenčiču (desno) v manjšem studiju Radenko Mijatovič (v sredini), ki se je osredotočil na komentar sodni- ških odločitev. Član uprave Cetisa in podpredsednik Nogometne zveze Slovenije je verjetno skušal našemu fotografu pokazati, da Sebastjan Gobec po koncu igralske kariere ni pridobil nobenega odvečnega kilograma in da bi lahko brez težav še naprej pomagal celjskemu moštvu. MSH, foto: GrupA V rubriki Namig za izlet vam pomagamo z opisi zanimivih poti in krajev.