EimzelwAanhprei* ВМ кМ НагдшапкпБо^ Verla* uBd SehctftleitiiDK: Klagealurt, Шатагскгк% 18, Poetfaeb 116 / АМмМевнввео dw Zattong tte den aaebđolgeoćm Moamt (tm ) momatUah Rii 1.— fnt Haua (•tiiactiUe»tteii KM 0.19 »ueteHgebtHK Ml «. dM MoBete авввпошаеп Xr. 84. KralBharg, Жк Qtetohec 1M4. Deutscher Volkssturm o Todstvu, opisu, ureditvi im razvrstitvi Berlin, 24. oktobra. Glede ustanovitve Deutscher Volkssturm (nemške narodne črne vojske) je zvedela NS-Korrespondeni še sledeče podrobnosti: Za vodstvo, popis, ureditev in razvrstitev Deutscher Volkssturm (nemške narodne črne vojske) so odgovorni v Gauih Gauleiterji, v Kreisih Kreisleiterji NSDAP. Njim stoji ob strani za posebne naloge Gau- oziroma Kreisstabsleiter des Deutschen Volksstur-mes. Pokrajinska razvrstitev Volkssturma ustreza oni stranke, tako da, kolikor je mogoče ostane enotnost bloka, celice, orts-gruppe, Kreisa in Gaua. Pristojni nosilci oblasti NSDAP prevzamejo na sebe odgovornost za pravilno izbiro bataljonskih, četnih, vodnih in skupinskih vodij pri Deutscher Volkssturm in so pri tem zvestoba do Fflhrerja, stanovitnost in vojaška sposobnost merodaj-ni činitelji pri izbiri. Najvišja enota Volkssturma je bataljon. Popi« letnikov Popis poklicanih letnikov »e Izvrši bre« birokratskih zaprek in posebnega prijavnega aparata s pomočjo že obstoječih podlag in ustanov po Ortsgruppah NSDAP, pri šestnajstletnih in osemnajstletnih ■ sodelovanjem Hitler-Jugenda. Oprostitve od službe pri Volkssturm načeloma ni, ali so napravljeni potrebni ukrepi, da se pri izobrazbi in vojni uporabi upoštevajo vojno odločujoče naloge oboroževanja, ljudske prehrane, prometnih in poročevalskih ustanov in splošnega vodstva. Sposoben za Volkssturm je načeloma vsak, ki je zmožen za delo, stopnjevanje po telesni sposobnosti je zagotovljeno; v dvomljivih primerih odloča po Kreis-leiterju določeni zdravnik. Z izročitvijo plačilne knjižice spada poklicani k Volkssturmu. Z nošenjem traka na rokavu »Deutscher Volkssturm — Wehrmacht« so vojaki Volks-srurma označeni kot pripadniki vojskujoče se čete v smislu haaških predpisov o bojevanju na kopnem. Obleko in orožje naj si vojaki Volkssturma preskrbe kolikor mogoče sami: pri tem naj se uniforme, ki se ne nahajajo med prebivalstvom in oprema vsake vrste, ako je potrebno s pomočjo sosedov preskrbe in po posebnih predpisih tako prebarvajo, da so uporabni za vojno. Pri voja- 6las obupa iz Besarabije Wlen, 24. oktobra. Nemški vojaki na srbsko romunski obmejni fronti so ujeli poštnega goloba, pri katerem so našli listič s sledečo vsebino: »Kišinev, dne 10. 9. 44. Boljše-viki hočejo nas Besarabce iztrebiti I Prosimo pomočil V 14 dneh so naredili Sovjetl iz našega mesta pokopališče. Vse življenje je uničeno. (Sledi nekaj stavkov, ki se ne dajo brati in potem se nadaljuje:) Edina živa bitja so neki stari ljudje, ki se sem in tja vidijo na ulicah. Ti stanujejo po kleteh, ker so zavzeli boljševlkl vsa stanovanja za svoje namene. (Spet sledi nekaj vrst, ki se ne dajo brati in se konča dopis s sledečim sklepnim stavkom:) Dan in noč hodijo posebna likvidacijska poveljstva od hiše do hiše In odpeljejo zadnje može, žene in otroke. Ostali stari ljudje se prisilijo h groznemu delu: oni morajo zbirati trupla, ki leže po cestah, In jih spraviti iz mesta. Edino naše upanje je še ta edini poštni golob, ki je po odhodu nemških vojakov ostal tukaj.« Belgija strada in zmrzuje Llibona, 24. oktobra. Pregledno poročilo o dogodkih v Belgiji objavlja Aleksander Clifford v .Daily Mail«. V članku stoji, da so postali življenjski pogoji v Belgiji mnogo težji, kakor so рд bili v času nemške zasedbe. Nirod primerja resničnost z rožnatimi obljubami, ki jih je 4 leta dolgo slišala iz Londona. Pod nemško zasedbo se je država Presenetljivo dobro prehranjevala. In Belgi-le takrat ni bila v položaju na pol izstradane države. Clifford navaja nekaj primerov o sedanjem stanju prehrane. V Antwerpnu ni bilo že nekaj tednov dovolj kruha. Prvo me-•o so razdelili prejšnji teden. Z razdelitvijo Presnega masla so večkrat sploh prestali. Zato je popolnoma razumljivo, če оШапја. lo rudarji delo, dokler ne dobe nič jesti. Jte>a bo stanje le nadalje poslabšala, ker dr-nima pričakovati nobenega premoga. Spansiia meia zaprti . >toakholm, 24. oktobre. Španske obla«« so, *®kor javlja Reuter, zaprle francosko-»pan •«o mejo, kar je posledica večkratnega prekoračenja meje od strani komunističnih »Penskih tolp ia Južne Francije. Na medna-{■oanem mostu med Irunom In Heagaye )• ОИ uatavljea ves promet; ttkll železniški pro »net med obema krajema je ukinjen. iktfa obveznikih pripadnost k Volkseturmu ne »me zadržati vpoklica v redno vojaško službo. Z vpoklicom т vojsko prestane pripadnost k Deutscher Volkssturm. Volkssturm se sestavi brez ozira na pripadnost vojakov Volkssturma k oddelkom NSDAP ali drugim organizacijam. Skupni program oddelkov in skupin se načelno ne izvrši, pazilo se bo pfi dodelitvi po potrebi na poklicne in posebne sposobnosti, posebne enote se lahko uporabijo za posebne naloge Volkssturma. Poleg že izklicanih letnikov so dopuščeni prostovoljci izpod in iznad te starostne meje. Izobrazba Izobrazba se vrši pretežno v pehotnem bojevanju s posebnim ozirom na bojevanje z oklopnjaki. Po apelu, ki se izvrši takoj po popisu, se bodo klicali vojaki Volkssturma večinoma ob nedeljah radi vežbanja. Na vojnovažno uporabo se bo pri določitvi službe, v kolikor je to mogoče, oziralo. Formalno vežbanje se bo omejilo na najmanjo mero, večjim pohodom se bodo med izobrazbo izogibali. Človeško in vojaško obnašanje, disciplinski predpisi in sodstvo se bodo ure- dm prhnemo акмрповМ, M т vojaškega какоаа pripada aioer k oboroženi •111, po svoji notranji strukturi pa predstavljen in odločen, da te žrtvuje do zadnjega In i^a, ki odklanja vsako politično aktivnost, starostne in stanovske razlike ter je pripravljen in odloči, da se žrtvuje do zadnjega in je navdan volje do zmage. Prva uporaba Volkssturma Berlin, 24. oktobra. Prvi bataljoni Volkssturma so v petek zasedli zaklonišča, ki jih je bilo zgradilo prebivalstvo. V desetih različnih občinah so se ob tej priliki vršile manifestacije, ki so izražale odkritosrčno pripravljenost vzhodnopruskih Volkssturm-mSnner, da bodo branili svojo domovino do skrajnosti in ne bodo dopustili, da bi se tudi en kvadratni meter nemške zemlje brez obrambe prepustil sovražniku. Bataljoni so nato prevzeli zadaj ležeče dele globoko razčlenjenih zaščitnih položajev z vojno nalo go, da jih varujejo proti sovražnim presenetljivim sunkom in jih že dalje izgradijo. ie več tednov stoječi vzhodnoprusk: Volkssturm, ki po ugotovitvi Gauleiterja Eri-cha Kocha obsega že »desettisoče in zopet desettisoče mož«, je bil že ob različnih prilikah z uspehom uporabljen v obmejnih okrajih Gaua, med drugimi tudi v mostišču pri Memelu. Bataljoni Volkssturma so pokazali pri tem kljub svoji kratki vojaški vežbi takšno držo, da so. bili deležni najvišjega priznanja tudi od strani oborožene sile. Soiražno brodoiie la poloiiro imanlšano Skupni prikaz Japonskiii bojev z Amerikanci v bitki pri Formozi Tokio. 24. oktobra. Cesarski (aponski glavni stan le objavil v četrtek celokupni prikaz o bojih pri Tormozi. Potemtakem so napadli Japonci od 12. oktobra dalje ponovno v vodah vzhodno od Formoze in pri Luzonu sovražnikovo brodovje in so ga, potem ko so sovražno brodovje zmanjšali za polovico, odbili. Potopljenih je bilo: 11 nosilcev letal, 2 bojni ladji, 3 križarke, neka nadaljnja križar-ka ali rušilec, poškodovanih je bilo 3 nosilci letal, 2 bojni ladji, 4 križarke, neka nadaljnja križarka ali rušilec in 13 ne bližje identificiranih vojnih ladij. Vrhu tega je nastalo dvanajst velikih požarov na sovražnih bojnih vojnih ladjah, 112 letal je bilo sestreljenih. K temu pridejo še letala, ki so bila uničena s potopljenimi nosilci letal. Na japonski strani pogrešajo 312 letal, 30 do 40 manjših vodnih vozil je bilo uničenih Ti boji so dobili označbo »Zračna bitka pri Formozi«. »Poviod okoli ognjeni itebri« Po poročilih Iz New Yorka je opisal neki dopisnik United-Press, ki je na krovu nekega amerikanskega letala doživel najnovejšo zračno In pomorsko bitko, napad japonskih letalcev, dne 15. oktobra s sledečimi besedami: »Dne 14. oktobra so napadale močne 1a-ponske zračne skupine 10 ur naše brodovje Bol)$ewiki divlafo v Romnnili in na Oqrskem Ustrelitve duliovnikov, umori, ropi - Grozovita poročiia beguncev Budimp«ita, 24. oktobra. Med številnimi begunci, ki so prispeli iz Romunije v ogrsko glavno mesto, se nahaja tudi višji duhoven iz samostana Gura Humorliu Prokopij, ki je zastopnikom ogrskih časopisov dal sledečo izjavo; »Ko so boji v bližini samostana prenehali, so pokopali Sovjeti svoje padle vojake v skupnem grobu na samostanskem pokopališču. Naročil sem, da se na grobu boljševi-kov postavi leseni križ, ker so bili vaški prebivalci ogorčeni, da bi se na pokopališču med grobovi vernikov nahajal grob brez krščanskega križa. Cez nekaj dni je obiska) sovjetski poveljnik pokopališče in me je vprašal, kdo je dal postaviti na grob sovjetskih vojakov leseni križ. Zahteval je takojšnjo odstranitev križa In Imenovanje »krivca«. Ker nisem povedal nobenega Imena, je dal boljševiški poveljnik po svojih biričlb aretirati štiri duhovne, ki so Imeli v svojem varstvu pokopališče In jih ustreliti v samostanskem dvorišču. Ko sem zapustil samo stan, sem lahko videl, kako »o Sovjetl urav паИ svoje topove proti samostanu. Po ponovnem zavzetju ogrskega mesta Velikega Varadina po nemško-ogrskih četah so odkrili enega izmed največjih zločinov, ki so ga izvršni boljševlkl nad ljudmi brez orožja. Vse mesto nudi samo eno sliko uničenja. Cele ulice so bile po umikajočih se boljševlklh požgane. Preživeli prebivalci kažejo nemško ogrskim četam vedno spet no ve skupne grobove svojih rojakov. Največji skupni grob, v katerem je bilo več tisoč moških trupel so našli v kleti sodnega poslopja. Po Izpovedih nekega sodnega uslužben- *. Jahrgaag MoJ zaveznik -Hudičeva dela se vrše v današnji Rusiji. Stotisoče hladno in kruto mn^ čijo do smrti, česar ni bilo odtle, ko je obstajala rimska svetovna država. Pobijajo in mučijo ljudi do smr# in kljub twnu stegujejo neki razredi v tej državi in delavska vlada svoje roke, da bi pograbili s krvjo oškropljeno blago, Id je bilo napravljeno z okrutnim načinom prwzvodnje. Kam je zginil stari duh Britanije? Winston Churchill 2. februarja 1931. 1. Boljševiške armade marširajo radi hrane in ropa, in ob njeni poti so samo male slabotne -države in narodi, Id so radi vojne izčrpam in pretreseni. Ce podleže Nemčija tej boljševiški kugi, bodisi radi mednarodne slabosti bodisi radi resnične invazije, bo raztrgana na kose. Winston Churchill 11. aprila 1919. 1. MvUX ШМЈШ H." tako močno, kakor se to doslej ni zgodilo še v nobeni zračni in pomorski bitki. Japonski oddelki so kljub našemu najsilnejšemu obranibnamu ognju preleteli naše ladje. Imel sem priliko, da sem na krovu nosilca letal lahko opazoval te silne boje do kraja. Neko goreče japonsko letalo se je pri padcu vrglo na neko amerikansko bojno ladjo, ter je na sta' radi tega na križarlci ogromen požar Hipoma se je pojavil oddelek japonskih tor , pednih letal, ki so se lahko izognili obramb amerikanskih lovcev, .v nizkem poletu v sre di našega brodovja. Videl sem na lastne oči kako so se povsod okoli mene sem in tja dvigali proti nebu ogromni ognjeni stebri. Nov japonski uspeh Dne 17. oktobra je nad 20 letal nosilcev letelo proti otoku Barnikobar severno od Sumatre. Japonske lovske skuoine so zapletle sovražna 'stala v hude boje in so jih spet sestrelila. Drugi dan pred svitom so stopile v boj tudi enote sovražnega brodovja. Japonskim letalom je uspelo po več ur trajajočih bojih dne 19. oktobra, da so potopila enega nosilca letal in enega rušllca. Izkrcanje «11 Zedinjenih driav na Filipinih Kakor javlja japonska po'ročevabia agencija Domej v posebnem poročilu iz Manile, so sovražne bojne sile v jutranjih urah v torek v območju osrednjih Filipinskih otokov pod-vzele operacije izkrcanja. ca j« tukaj imela zaprte NKWD delavce, ki so bili določeni za prisilno delo v Sovjetski zvezi. Radi prenagljenega boljševiškega umika pa niso več mogli odpeljati aretirancev In so jih na povelje komisarja NKWD Schnee-weisa do zadnjega moža s strojnicami po-strelni. Po nekem nadaljnjem ogrskem poročilu znašajo zgube prebivalstva Velikega Varadina na mrtvih, ranjenih In Izgnanih nad 18.000 ljudi, pri tem niso vračunane številne žrtve, ki so jih odvedli boljševlkl tajno kot talce. Po izpovedbah beguncev iz Buzaua še vedno divja v tem romunskem mestu komunistični teror. Ker so bile že v prvih desetih dneh obsojene vse osebe, ki jih je NKWD smatrala kot »ljudske sovražnike«, si je poiskal židovski komisar Jankelsohn druge žrtve, da bi Insceniral monstre razprave po moskovskem načinu. Dal je aretirati prebivalce buzavskega hirallšča In jih je povabil pred improvizirani »ljudski tribunal«. Po muka-polnih preiskavah je bilo vseh 37 starčkov in stark prisiljenih k priznanju, da so sodelovali pri Sovjatom sovražni propagandi. Sodba »ljudskega tribunala« se je glasila na smrtno kazen in je bila 23. septembra izvršena. Lastne čete bombardirane Berlin, 24. oktobra. Po izpovedbah angleških ujetnikov so skupine severnoamerikan skih obmbnikov v prostor južno od Bolog nlje med svojimi napadi v zadnjih dneh pomotoma bombardirale amerikanske čete Zgube niso neznatne. »Cleveland Plain Dealer«,'USA, 30. IX. 1940. Jastreb sedi na po vojni uničeni Evropi in samo čaka, da bo — kakor pove naslov pod sliko — planil na to, kar bo preostalo. Kdo so novi ljudski grenadirjl? Njihovo revolucionarno ime j« slika v zrcalu njihovega revolucionarnega bojnega duha: Oni so najmlajši vojaki nemške ^oro-žene sile, četudi ne najmlaši po letih. Ko novi šef nadomestne armade ReichsiOhrer * Heinrich Hlmmler, izgovoril besedo proti duhu v etapah, je bila določena organizacija in moč učinkovanja divizije ljudskih grenadir-jev. Ti so bili novačenl iz sil, ki so pomtale proste po totalizaciji vojne službe nemškega naroda in so ovrgli že med svojo bojno uporabo nevarno besedo »zadnje rezerve«, s katero je hotel sovraržnik zmanjšati njihovo resnično bojno moč, da je skoraj nato moral ugotoviti ,da ita fanatizem la moral« teh stalno na fronto prihajajo^h eno* »kar prestala svojo preskušnjo«! Pred osmimi, deeetimi tedni ie ■•deU v svojih pisarnah, delali v svojA delavnicah ali montažnih dvoranah — vpliva U to na njihovo bojno moralo? Bilo bi popolnoma napačno, da bi se radi njihovega relativno poznega vpoklica delali kakšni zalđjučki. Oni so izpolnjevali v svojem civilnem življenju važne In najbolj važne naloge, bUl so temeljno moči, posebno sposobni v svojem strokovnem področju. Sele popolna totall-zacija vojne službe jih je napra^kla »pro«te«. Cela upravna področja so bila začasno u#tev-Ijena, celokupne poklicne skupine stavljen* izven aktivnesti. V oiboroževalni produkctH so I« izvršile obsežne spremembe, рожалИ so bili preurejeni, delo na domu se je ietenzi-vifalo — Možje s* pestall ljudski grenadirjl v času, ko M bili odstranili zadnje ostanke preživele organizacije ,v kateri je beeeda etapa Izzvala neugodje In mogoče je naj-bolj važno —, v katerem so se z jasnim pogledom skrbno preskusila spoznanja роЦћ dolgih in trdih vojnih let in se je na bMso roko preiskala njihova kofletna uporab«, Stnui 8. — tter. 84. KAKAWATTKEK ВОТВ МгеЛ«, tS. oktobra Divizije ljudskih grenadlrjev se razlikujejo od doslej uporabljenih pehotnih divizij po ojačenju strelnega učinka, ki se je dosegel po boljši opremi s strojnim orožjem. Njihova posebna organizacija dovoli, da dobe cel6 Številčno ilabejše enote bojno moč, ki j« enaka dosedanjim enotam. Bilo bi brezplodno premišljevanje, da bi se Izrazilo т številkah, koliko je vojakov ene čete, enega polka ali divizije, ki se resnično bojujejo in koliko jih pripada čisti organizaciji. Bistveno je, da gre to razmerje v skrajni meri v korist bojujočih se vojakov. In to je bistveno In se izpolni. Od avtoritativne strani sporočajo, da so bile v mesecih septembru in oktobru popolnoma izpolnjene kvote, ki jih je stavila oborožena sila. V prihodnjih mesecih se pričakujejo enako dobri uspehi. Tako stoje ljudski grenadirji skupaj z divizijami v obrambnem boju, ki nosijo v sebi izkustva petih vojnih let in ki so vzdržale zadnjo veliko pre-ekuSnJo hitrih odstopnih premikanj v Franciji in Belgiji, oni skupno sestavljajo čvrsto zapadno fronto, ki j* diktirala nasprotniku zapovedujoči »Stoj« in ga je prisilila, da 1# moral prekiniti s tekočo ofenzivo. Vsaka vojaška enota dobi svojo zrelost v vojni uporabi. Tukaj se strnejo čete in polki, tukaj se pretaka v bojevitost močni občutek, imeti pri sebi tovariša sobojevnika. Ljudski grenadirji so postali iz skupin vojakov močni bojni oddelki v ogorčenih obrambnih bojih zadnjih tednov septembra, v katerih je zavezniško vrhovno poveljstvo vedno spet skušalo, da bi od dneva do dneva v vedno bolj utrjajoči se fronti našlo slabo mesto, na katerem bi lahko začelo s ponovnimi poskusi. Pred Belfortom, v predzemlju Vogezov, v aachenskem prostoru in pri Arn-heimu to prestali ljudski grenadirji ognjeno preskušnjo. Prestali so jo. In več kakor to, dokazali so tisti fanatični bojni duh, ki se ]• radi razjasnitve nevarnosti ob mejah še stopnjeval. Je to bojni duh naroda, ki je spoznal trdo realnost besede biti ali ne biti v popolni meri in ki je pripravljen ,da Iz tega spoznanja izvaja zadnje pa tudi najzadnje posledic«. ■•rnd W. Жескт#т*г. Srdili boji na iihodnopriiski meji ( zircalo časa ) Olačen sovražni pritisk na Južnem Ogrsltem - Dničenie sovražnih čet pri Szoinoim Oberlcommando der W«hrmacht ]• dne 23. oktobra objavilo: Naše čete so z nasprotnimi napadi in žilavim odporom v bistvu preprečile napade Kanadijcev v prostoru severno In severovzhodno od Antwerpna. Tudi angleške divizije, ki so vzhodno od Hertogenboscha prešle v napad, so pridobile le malo sveta. Vzhodno od Limevllle In v prostoru pri Bruyere so se tudi včeraj vršile srdite krajevne bitke. Lastni nasprotni napadi so mestoma prodr-lega sovražnika, ko je bil dosegel male začetne uspehe, hitro zopet ustavile. Vzhodno od Wurselena še trajajo trdi boji v položajih bunkarjev in okrog njih. V Etruških Apeninih so Izvršile skupine 5. ameriške armade celo vrsto napadov, ki smo jih odbili. Ob jadranski obali so naše divizije razbile sovražne napadalne skupine, ki so ves dan s povečano silo naskako-vale naše položaje. Samo severno od Cesene je sovražnik pridobil majno mostišče črez Savio. Vojni brodovi so v zalivu pri Genovi brez lastnih poškodb potopili nek britanski brzi čoln in močno poškodovali nekega drugega. Na Balkanu so se naše čete, ko so se mogle dolgo vrsto dni vzdržati v prostoru pri Nišu proti pritiskajoči sovražni premoči, z bojem osvobodile nasprotniških obkoljevalnlh poskusov in dobile zvezo z našimi glavnimi silami. Na Južnem Ogrskem se je ojačil nasprotnikov pritisk v smeri proti Donavi. Nemške in ogrske čete so odbile ponovne boljševišk« napade severozapadno od Szegedina. Uničenje vzhodno od Szolnoka obkoljenih romunskih in sovjetskih divizij se nadaljuje. Po trdovratni, toda brezuspešni obrambi so bile razcepljene v posamezne skupine. Severno od Debreczena so naše čete odrezale preko zgornje Tise vdrle sovjetske skupine od njihovih vez v ozadju in jim zadale visoke zgu-be. V Vzhodnih B*skidih, kjer jt sovražnik zapadno od prelaza pri Dukli zopet brez uspeha napadal, lo naši grenadirji vrgli boljievlk« iz nekega vdornega mesta, ki j# še ostalo od prejšnjega dne. V večteden- skih trdih gorskih bojih v Vzhodnem Slovaškem so čete vojske in Waff en-razbile večjf skupine tolp in zagotovile obsežen plen. Na Srednjem Slovaškem so v teku podjetja proti tolpam, ki so jih ojačill boljševl-ški lovci padalci. Na obeh straneh Seroca stoje naši odredi v trdih obrambnih bojih proti sovražnim divizijam, ki napadajo z močnimi silami. Bitka v vzhodnopruskem obmejnem ozemlju se je proti jugu razširila tja do prostora pri Au-gustovu. Med Sudauen in Goldapom se je boljševikom posrečilo več vdorov. Po hudih pouličnih bojih je Goldap padel v roke sovražnika. Južno od Gumbinnen so naši grenadirji za hrbtom prodrlih Sovjetov prekinili njihove ceste za dovoz novih pošiljk. Prodorni poskusi boljševikov na obeh straneh Ebenrode so krvavo spodleteli. V srditih bojih v vzhodnopruskem obmejnem ozemlju so bojni letalci in protiletalsko topništvo zračnega orožja uspešno posegli vmes, razbili sovjetske napadalne prednje čete in uči-čili številne oklopnjake. V sedemdnevni bitki na tem bojišču smo doslej odstrelili ali uplenili 616 sovražnih oklopnjakov. Napadi boljševikov na mostišče pri Memelu niso imeli uspeha. Na zemeljski ožini polotoka Svorbe so nail grenadirji potisnili vdrlega sovražnika zopet proti severu nazaj. Pri tem jih je učinkovito podpiral ogenj lahkih nemških pomorskih bojnih sil in bojnih brodov. Visoko na Severu je sovražnik pri Kolosjokih in ob morski ožini Ledenega morja nadaljeval i svojimi napadi z močno uporabo bojnih letalcev. Grenadirji in gorski lovci so zavrnili sovjetske napade in preprečili sovražnikove obkoljevalne poskuse. Anglo-ameriški zastrahovalnl bombniki so ob strnjenih oblakih napadli Hannover, Monster, Braunschweig, Neuss in Hamburg ter odvrgli posamezne bombe na Zapadno Nemčijo. Zavezniški prijalelji drug proti drngemn L a 11no p oro 611 o ■K arawanken B o t • « vH Krslnburg, 24. oktobra. Znano |«, da lo zavezniki povezani med *ebo| aamo po skupnem sovraštvu proti Nemčiji In Se bolj po skupnem vrhovnem poveljstvu Zidov. Drugače vlada v njihovem taborišču globoko nezaupanje In cel6 sovraštvo vseh proti vsem. Da dobimo prave mojme o medsebojnih »simpatilah« zaveznikov, je dovolj, če navedemo sledeče najbolj grobe Izjave njihovih voditeljev: ; ! Na seji, ki jo le imel moskovski »polltblro« (osrednja politična pisarna komunistične stranke) dne 19. avgusta 1939. 1., je rekel Stalim »Koristilo nam bo, če se začne vojna med Nemčijo In anglo-francoskim blokom. Za nas je najbolj važno, da ta vojna traja tako dolgo, da sta obe strani popolnoma Izčrpani.« Churchill je rekel na nekem velikem zborovanju v Birmlnghamu dne 16. novembra 1925. 1. o svojih današnjih zaveznikih in prijateljih sledeče: »V Moskvi se nahaja ro-parsko-revoluclonarna organizacija, ki jo vodijo sposobni In okrutni ljudje, v katerih roke je prišlo vse bogastvo te nekdaj tako ve like države. Ti ljudje imajo samo en cilj: tudi vse ostale države »praviti v isto zmedo, v kakršno so spravili Rusijo. Pravim: vse ostale države; ali vsem nam je dobro znano, da so pred vsem ti ljudje upirali svoje ,poglede na britansko cesarstvo. Njih namen je, da uničijo naSo zemljo. To so sami priznali. Tudi mi tega ne smemo pozabiti. Boris Kidrič, generalni tajnik eksekuMvn*-ga komiteja OF. je izjavil na seji komunistične stranke Slovenije v juliju leta 1942.: »Tistih, ki se naslanjajo na Angleže, se moramo bati, ker bodo prej ali slei prišli v naročje bele garde.« »General« Jaka Avšič, glavni zastopnik »vrhovnega poveljnika slovenske osvobodilne armade« je rekel 12. oktobra leta 1943. na nekem zborovanju v Dobrniču: »Naši partizani se bojujejo od Soče do Vrbskega jezera in do Une, pripravljeni, da uničijo vsakega nasprotnika, naj si bo Italijan, ki smo ga že uničili, ali Nemec, ki ga bomo kmalu uničili, ali domači izdajalci od bele ali plave garde ali pa Angleži. Vse te bomo uničili.« In lahko bi poljubno navedli celo vrsto takih citatov. Bilanca obstreljevanja z orožjem *V1* Хепета, 24. oktobra. Amerikanskl časopis »Time« se temeljito bavi z učinki nemškega povračilnega orožja na London in ugotavlja: »Nekako četrtina Londona se bo morala po vojni na novo zgraditi. Po bombnih napadih »Bliska št. I.« in »Bliska št. II.« (s tema besedama označujejo v Angliji bombne napade leta 1942. in obstreljevanje z »V 1«) je v največjem mestu sveta le še malo ulic brez ruševin in bombnih lijakov in le malo nepoškodovanih hiš. Večina Londončanov smatra Izstrelke orožja »V 1« za veliko hujše kot zračne napade 1942. leta. Ko je bilo orožje »V 1« najbolj intenzivno, je bilo po njem dnevno porušenih ali poškodovanih 17.000 hiš, česar veliko dlje trajajoči »Blisk I.« nikoli nI dosegel. Nadalle sporoča »Time«, da je po bilanci angleškega ministra za obnovo Wooltona en milijon Londočanov brez stre-, he, vtem ko živijo stotisočl pod zelo neudobnimi razmerami. Nedostajanje delovnih moči, gradbenega materiala in časa so onemogočili, da bi se porušene hiše sedaj na novo zgradile ali popravile. V tej zimi bodo na področju Londona postavili najmanj deset tisoč vojaških barak kot zasilna stanovanja za one, ki so brez strehe. Izmed le-teh pa bodo barake mogle sprejeti pod streho samo en odlomek. Roosevelt |« dal po vojaških oblaitlh zaseči plavže Farell v državi Ohio, ker so delavci že dalje časa stavkali zaradi mezdnih vprašanj. V Helsinkih mnogo razpravljajo o vprašanju, kako bodo mogli v bodoče živeti brez uvoznih predmetov. Finska bo namreč morala svoj izv^z v druge države ustaviti na sovjetsko zahtevo. Ce pa ne bo izvažala, tudi ne bo mogla uvažati. Ker |e švedska vlada proglasila zaporo švedskih vzhodnih vodovij za nemško plovbo, je ostalo mnogo švedskih mornarjev brez posla. Pri borzi dela v Stockholmu se je javilo že nad tisoč brezposelnih mornarjev. Po nekem londonskem poročilu je ugotovil avstralski poljedelski minister, da be Imela Avstralija to leto zaradi velike suše najmanjšo žitno letinu od leta 1914. Marial Badoglio ]• ponevaril 14 milijonov lir po 24. juliju 1. 1943 v svoje osebne svrhe in za nakup enega milijona švicarskih frankov kratko pred svojim begstvom iz Rima, javlja agencija Štefani z navodi točnih podatkov in številk. Starost za vofaSko obveznost je na Japonskem z veljavnostjo od 1. novembra znižana od 19 na 17 let, objavlja japonsko vojno ministrstvo. Oblaiti de Gaulla т Parizu so po nekem Reuterjevem poročilu kaznovale francoskega župnika Solaira z dvema letoma ječe in 2000 frankov denarne kazni, ker je bral mašo za-dušnico za bivšega ministra PAtainov* vladi Henriota. V nekem odloku ogrskega notranjega mi* nistra slo|i: Stranka streličnega križa in hun-garistični pokret sta spet dovoljeni tako, da prevzameta svoje funkcije v okviru zakonov. Naročam vsem policijskim oblastem, da s* mora zaplenjeno premoženje stranke, takoj staviti stranki na razpolago. Ta odlok stopi takoj v veljavo. V nekem taborišču Ukrajincev v Nemčiji oskrbuje 72 letna zdravnica iz Kijeva 200 ukrajinskih delavcev in njihove rodbine. Pri izpraznitvi mesta so jo na njeno željo vzele nemške enote s seboj. V prebivališčih svojih rojakov v Nemčiji najde zadostne in hvaležne zaposlitve. Zdravi vse svoje bolne ro« jake brezplačno in plačo, ki jo ji je hotela nakazati nemška uprava taborišča, da preod-kazati Nemškemu rdečemu križu. Zadovoljna je popolnoma t tem, da Ima prosto stanovanje in prehrano. V mnogih taboriščih delavcev iz Vzhodt je Deutsche Arbeltsfront uredila otroške vrtce. Z večjimi otroci se bavi vselej učitelj. Za zvezke in šolski material skrbi uprava taborišča. V naturalao zamenjavo, ki se vedno bolj udomačuje na Hrvatskem, se je sedaj vključila tudi hrvaitska država. Tako dobi kmetovalec za oddanih 100 kilogramov leg plačila v gotovini Se 10 kg soil, zk^ sladkorja, 600 listov cigaretnega papirja in 10 škatlic vžigalic. Kmetijske stroje kupi lahko samo kmetovalec, ki je oddal predpisano količino kmetsklh pridelkov. Nek delavec iz Vzhoda, ki je bil zaprosil Deutsche Arbeltsfront za pomoč in čegar zadeva je bila urejena, je pisal uredništvu časopisa »Novoje Slovo«: »Dovolite mi, da se po vašem uredništvu zahvalim In Izrečem svoje priznanje, da je Deutsche Arbeltsfront korektno obravnavala mojo zadevo. Zgledno postopanje tega službenega mesta, bistveno prispeva, da se pri nas vedno bolj utrdi vera v moč nemškega naroda. Prosim uredništvo, naj izvoli Deutsche Arbeltsfront obvestiti o moji zahvali.« Dekle s hl*e na barfn Pripove/t. Spisala Selma Lagtildf Ko S# I# Janez zjutraj odpeljal od doma, je sam sedel na vozu, bil je pa zatopljen v prijetne misli, zato mu ni bilo dolgočasno. Ko je pa bil približno na polovici pota, se je pripeljal mimo revnega dekleta, ki |e zelo počasi hodila in bila videti tako trudna, da |e komaj stopala. Bila |e lesen, in pot le bila razmočena od dežja, in Janez je videl, 'da se je pri vsakem koraku globo&o pogrezala v blato. Ustavil je svoj voz In jo vprašal, kam gre. In ko |e zvedel, da hoče k sodišču, ji le ponudil, naj se pelje i njim. Zahvalila se mu je In stopila zadaj v voz na ozko desko, na katero |e bila privezana vreča s senom čisto tako, kakor da si ne bo upala, dotakniti se rdeče odeje poleg Janeza. Saj tudi nI bil njegov namen, da bi medela zraven njega. N1 vedel, kdo je ona, domneval je pa, da je hčerka kakšnega revnega kočarja in smatral, d« I* dovolj počaščena, če sme sedeti zadaj. Ko sta prišla na nek hrib In je konj začel počasneje stopati, je začel Janez pomenek. Hotel je vetieti, kako jI je Ime In od kod je Ko je slišal, da jI je Ime Lenka In da je doma na nekem gozdnem posestvecu, ki so mu rekli hiša na barju, se je začel vznemirjati. »AH si bila vedno doma, ali si bila tudi v slutbit« je vprašal. Rekla je, da je bila zadnje leto doma, prej pa da je blls v službi. »Pri kom paf« je vprašal Jane* zelo naglo. In zdelo se mu je, da traja zelo dolgo, preden je dobil odgovor. »N« Megllčevem, pri Petru Martensonu«, je naposled rekla in znižala glas, kakor da bi hotela najraje, da le ne bi slišali. Toda Janet jo je le razumel. »A tako, torej ti si tista«, je rekel, pa stavka nI dokončal. Obrnil se je proč, se vzravnal in ni govoril i njo nobene besede več. Janez je zaporedoma udrihal po konju, na gla« klel zaradi slabe poti In je bil videti zelo slabe volje. Nekaj Cait j# bila dekle mirna, kmalu pa je začutil Janez njeno roko na evojl rami. »Kaj pa hoCeSI« je vprašal, ne dt bi se obrnil z glavo. Da, naj ustavi, da bo lahko skočila z voza. »Oh, zakaj pa?« je rekel Janez z zanlčljlvlm glasom. »Kaj se ne pelješ dobro?« — »Pač, ampak hvala, raje grem peš « Janez se je nekoliko bojeval s seboj. Jezilo ga je, da je ravno ta dan pozval takšno kakor jt Lenka, naj se pelj« z njim. Toda zdelo se mu je vendar, da je ne more zopet pregnati, če jo je že enkrat vzel na voz. »Ustavi, Janez«, je rekla dekle Se enkrat, govorila je zelo odločno, in Janez je . potegni! za vajeti. — »Ce hoče na vsak način izstopiti«, je mislil, »ml je pač ni treba siliti, da bi se vozila z menoj proti svoji volji.« Bila je že spodaj na cesti, preden je konj popolno obstal, — »Mislila sem, da veš kdo sem, ko si mi rekel, naj se peljem s teboj«, je rekla, »sicer sploh ne bi vstopila.« Janez je rekel kratko: »Srečnol« in se pe ijal naprej. Ona je pač imela vzrok, da je mislila, da jo pozna. Dekle s hiše na barju je on vendar velikokrat videl kot otroka: toda spremenila se je bila, ko je dorasla. Najprej je bil zelo vesel, da se je znebil svoje potne družbe, toda polagoma je postajal sam s seboj nezadovoljen. Sicer skoraj ne bi bil mogel ravnati drugače, toda ni bil rad krut oroti komurkoli. Nekaj časa potem, ko se je bil Janez ločil od Lenke, je zavil s ceste In se zapeljal skozi ozko ulico ter prišel do krasne velike kmetije. Ko je Janez ustavil pred hišo, so se odprle vhodna vrata, in na pragu se odl6no Schwalbe, gospodično Emmo ^''Д^аЊе« , I« gledal damo v kratki popoldan-ki aa ja vzdignila « atola. S pla-, kodri In črašnjavordečimi ustnicami se !• zdol, zelo mlada, ali gube okoli oči, ao povedala kaj drugega. »Ah, to ja pač pomota, goaipod doktor, 1» raki« Tlludno. »Moja Ima ja Agnas SCAW&Ibtt.« V oci Poiskali so boleče rane vseh onih narodov, ki so nastale v preteklosti ob raznih prilikah z nemškim Reichom. Vendar je zgodovinsko ugotovljeno, da so vedno vse konflikte skrbno pripravili ravno judovsko-framasonski plu-tokratje. Saj je njihovo geslo: Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. Pri nas v Sloveniji ni bilo judov. pač pa so bili na rtrvatskem in Srbiji zelo močni. Prostozidarji (framasoni) so bili po vsej državi. Svoj glavni sedež so. imeli v Beogradu, podružnice pa v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu itd. O Judih tako vemo, da so največji goljufi na svetu. O prostozidarjih smelo trdim, da so, sicer skriti pod najčastneje donečimi naslovi, največji, najnesramnejši in najpredrz-nejši roparji blagostanja ljudskih mas na svetu. Njim je vseeno, koliko ljudi trpi pomanjkanje in živi v najbednejših razmerah, tudi če Izumrjejo celi narodi, če je ves svet v vojnem stanju ali revoluciji, če pogine na milijone in milijone nedolžnih ljudi ali če je brez strehe brez števila družin, samo, da nasitijo pohlepnost z nakupičenjem materialnih dobrin, ki jih uporabijo za najnemoralnejše Izživljanje svojih živalskih nagonov. Zato so morali ti krvoloki v boju proti Hitlerjevi misiji poseči globoko v svoje žepe, ki se jim niso samo spraznili, ampak je nastalo vprašanje in skrb pri njih, kako bodo vse te velikanske izdatke, ki so se spremenili iz njihovega dobrolmetja v obupne dolgove, nazaj pridobili? Kako si to zamišljajo, je popolnoma jasno. Uničiti Hitlerjev socialni in Zgodbe o ženitnih irol}nlih PripoTedule Edith Wlldbrunn »Kako fatalno!« Je zakllcal z mnogo iwa* zujoCim gibom roke. »Se,veda sem pozabil naslov mo|e ljube popotne znanke iz Rot-tacha In moral *em se orientirati v naslovni knjigi — saj vidite a kakšnim uspehom. Smem 11 upati, da ml oprostite vznemlrje-vanje?« »Ali, prosim, gospod doktor, pomota ja razumljiva in se mora oprostiti.« Prlklonlvil se sa je zahvalil In je šel proti vratom ,da bi se s ponovnim poklonom po-riovil. »Ali niste govorili o Rottachu na Tegern-see?« je hipoma vprašala gospodična Schwalbe. »Rottach spada tudi med moje najljubše potne spomina.« »Kako čudnol« ja osupnjen zakllcal. »Komaj pridem Iz Berlina, pa ža najdem soglasno dušo. Priznati moram namreč, da aam zaljubljen v te krasne kraje.« »Saj tudi nI nič lepšega«, mu |e navdušeno ▼padla. »Ravno, če je tukaj v Berlinu tako grdo vreme, aa ml toži po krasnih poletnih dnevih ob Tegernsee. Ali ja bil Kottach letos spet tako prenapolnjen?« Živahno je pritrdil In nenadoma. sta bila sredi razgovora. 2e davno se je na povabilo usedel In ja sedel v pokončni drši na nekoliko neudobnem stolu. Trenutno ga je smehljajoč se prekinila: »Ker ste me tako nenadoma (tiskali, ljubi doktor, ali ml dovolite, da vam ponudim okrepčilo?« On ja prestrašen odklonil. Na, to ja nemogoče. Saj ja on neke vrate vsiljivec. In kakor ga sicer nad vse zanimajo njeni nazor o potovanjih in letoviščih, je ne bi hotel •• dalje nadlegovati. Njen odgovor je bil enostavno v tem ,da je nekaj zapovedala slu* k in jI In preprosto nadaljevala razgovor. »Vi ste medlclnec?« ja vprašala tako mimogrede. »Podeželski zdravnik«, te skromno odgovoril. »Svojo prakso Imam r malem mestecu Ouedenfeld —»Imeti morate že zelo dober zemljevid, da ga najdete.« »To je spet zelo zanimivo, gospod do'ktor. Bolujem namreč na živčnem glavobolu. Ne morete si predstavljati, kako moram trpeti«, je dodala z izrazom trpljenja na obrazu. »Živčni glavobol?« je vneto ponovil. »Ali to je pač presplošno rečeno. Kako sa pa pojavlja?« S presenetljivo spretnostjo v govorjenju je začela gospodična Schwalbe naštevati svoje bolezni; spretnost, ki so se je bali vsi njeni znanci. »AH saj vse to niso nevarni simptomi«, je rekel tolažeče, ko je končala. »S to boleznijo bodo moji berlinski kolegi hitro opravili.« »Do njih nimam nobenega zaupanjal« ja zaklicala tarnajoč. »Vsi ti ml ne morejo pomagati.« Oddahnila se ja. »Morda pa je obisk migljaj usode — v vas bi imela zaupanje.« Vstal je in napravil korekten poklon. »Zelo laskavo ja to za mene, ali žal nisem prišel kot zdravnik v Berlin. Kljub temu na bi hotal opustiti, da sa vam zahvalim na zaupanju« Poljubil ji ja roko In #pet okorno :a vzel svoje mesto. Pokazala je razočaran obraz. »Ali bosta delj časa ostali v Berlinu, gospod doktor?« je vprašala po premolku. . »To je odvisno od uspeha mojih pogajanj,« ja resno odgovoril, »sem na tem, da kupim sanatorlj. Moja mesteca ml je postalo nekoliko preozko, odkrito rečeno, praksa podeželskega zdravnika ml je prenaporna. In kar sem čital v časopisih, da se ob Wann-see prodaja zelo primarno posestvo, sem prišel v Berlin. »Kako zanimivo, ljubi doktor«, je živahno odgovorila. »Vi morate namreč vedeti, da sa izredno zanimam za vse medicinske stvari.« In ko se le dr. Gfinther končno po slovil, ja moral obljubiti, da jo bo drugI dan poklical po telefonu. (Dalja prihodnjič.) di nemškim zasedbenim oblastem, so one podvzele ukrepe, kakor bi jih vsaka druga tuja oblast, da zasigura red in varnost. Gorenjci! Za red in disciplino, ki so jih uvedle nemške oblasti in ki sta glavni pogoj za mirno življenje, so odgovorili zapeljani mladeniči s streli iz zasede. Da je bil krvavi ples popoln, ste pričeli z bratomornim maščevanjem. Na dnevnem redu so umori, ropi, požigi, onečaščenja, mučenja itd., ki nam jih nikoli več ne izbriše niti zgodovina. Kaj ste počeli Gorenjci! In čemu? Zapomnite si, kdor se z ognjem igra, bo z ognjem pokončani Klicali ste hudiča na pomoč, in v peklu boste poginili! Dvanajsta ura je odbila! Mi Gorenjci naj zopet krvavimo za druge. Zlorabljajo nas, da bi nas pozneje lahko še bolj izsesavali, kakor so to že storili v Jugoslaviji. Premajhni smo, da bi lahko tvorili lastno državo in se moramo kakšnemu drugemu pridružiti. Po gošarjih smo dobili lahen predokus o boljševiški državi in se lepo zahvalimo za njo. Vemo — in tudi najbolj zaslepljeni med nami bodo nekoč spoznali, da je le Nemčija tista, država, s katero moremo in hočemo korakati skupaj, Goranfac. Konec salonske diplomacije Budimpešta, 24. »oktobra. Novi ogrski zunanji minister baron Gabriel Kemeny je dal listu streličnega križa izjavo, v kateri je opozoril, da bo ogrsko zunanje ministrstvo zdaj prestalo, da bi bilo sredstvo »salonske diplomacije«. Zunanjepolitični program Szalasije-ve vlade, je rekel, je boj za zmago nacional« socialističnega in socialističnega življenja. Naloga tega programa je obnova mednarodnega značaja ogrske diplomacije. Zunanjepolitična služba mora biti postavljena v okvir velikega, nacionalnega namena. Ta namen ja ▼ prvi vrsM nadaljevanje vojne v zvesti povezanosti s silami trozveze, v prvi vrsti z ve-likonemškim Reichom, ki se bojuje za svobodo Evrope. Trajn^I ropi tolovajev OF vH. Krainburg, 24. oktobra. V zadnjem času je bila vas Meistern ponovni cilj tolovajskih roparskih pohodov. Dne 28. septembra zvečer so oplenlli oboroženi tolovaji OF več malih posestnikov s tem, da so jim brez milosti odvzeli živila, obleko, čevlje, volnena odeje, denar, kakor tudi enega konja z vozom. Drugič je vdrla večja skupina močno oboroženih tolovajev v ondotni hotel, ter so pri tem oropali spet večje količine živil, čevljev, kakor tudi vino v večji množini. Tako osvobojujejo, »ljudski osvoboditelji OF« še nadalje gorenjsko prebivalstvo od njegove imovine. Moskva si pribori moč v Romuniji Barn, 24. oktobra. Kakor poroča moskovska poročevalska služba, se je uresničila v Romuniji tako zvana »nacionalnodemokratič-na fronta«, ki so jo propagirali boljševiki Samo nacionalnozaranistična In naclonalnollbe-ralna stranka se še nista pridružili novemu bloku. Boljševiki so v bistvu dosegli svoj cilj, da so pod svoje povelje prisilili romunske stranke pod izveskom enotne fronte Izdajalski kralj Michael je nato sprejel odposlanstvo nacionalnodemokratske fronte z vodjo komunistov Patrascanom na čelu, pri čemer so bili kralju prijavljeni predlogi za sestavo nove vlade. Prevzem oblasti v Romuniji po boljševikih je torej v neposredni bližini. Hkrati poročajo o novih aretacijah nacionalnih osebnosti. Verlair und Dructt NS-Gauverlan und Orucknrel Karntpn, GmbH. Kta»enfurt. - Verlaireleiter: Dr. Emll Heitian (zzt. bei der Wehrmacht). — HaiiDtechriftleiter Fried rich Horetmann. Ziirwlt l»t Anzeie> niietp Nr 1 eflltie Ali že veste .. ,t ... da so na Nizozemskem znova znašli stavbene plošče iz slamnatih vlaken? ... da so bile rokavice v času vitezov znak povišanja stanu? Ce se )e komu vrgla rokavica, |e to pomenilo poziv na boj. ... da označba Franzbranntwein (Francovo žganje) nima nobene zveze z moškim ima nom Franz? To je samo kratica za FranzA« sischer Branntwein (francosko žganje), ki se se izdeluje iz vina, vinskega kvasa in tropin. ... da spada kobilar, ki mu v nemščini pravijo »Vogel BOlow, med ptice selivke, ki se med najzadnjlml vračajo? Perje samca je pestro kakor ono ptičev Iz tujih krajev, medtem ko so samice In mladiči zadovoljni s lepo zeleno barvo kakor jo Ima člžek. ...da so rabili za pospravljanje bojišča, kjer se je vršila bitka narodov pri Llpskem, t njenimi nad 90.000 mrtvimi In ranjenimi, skoraj tri tedne? ... da v živem človeku dnevno odmre 900 mlUjard rdečih krvnih telesc, približno 8 odstotki celokupnega stanja, in da se zamenjajo z novimi? ... da se slinavka in parkljevka goveda ne moreta prenesti na človeka, ker njun povzročitelj pogine že pri lahkem okisanju, ki nastane pri mesu po zakolu? Na$ kajižni kotiček Eugen Henrik Mirteau: Bevrfthrung (Izkazali so se). Pesmi Cauverlag Bayreutn, cena RM —.60. Samo malo рмт1 je, ki nam jih predloži ta ozki snopič, toda vsak, kdor jih je bral, mora potrditi, da so zaslužile odlikovanje z vojno prosvetno nagrado bayreuthskega Gaua. Eugena Henrika Merteaua pogrešajo izza bojev Karawanken Bote« Koncem septembra t. 1. so Izvršili tolovaji OF na Gorenjskem dva grozna podla umora. Dne 20. septembra okoli 20. ure so prišli tolovaji k posestniku Franz Jarzn v vas Lu-sche pri Krainburgu in so ga pozvali, da naj gr« z njimi. Ker so tolovaji preteklega leta aa isti način odpeljali Jarzevega bratranca, duhovna Kerna, in ga potem umorili, so spoznale mati in sestre, kaj mu grozi in so začele jokajoč prositi vsiljivce, naj sina oziroma brata puste pri življenju. Ali to ni nič pomagalo. Tolovaji so primorali Jarza, da je šel 3 njimi in na cesti ne daleč od hiše so ga ■likvidirali«, na pri njih običajen način, z za tilčnim strelom. Umorjeni Franz Jarz je bil star 30 let in vzgojen v pošteni in narodno misleči gorenjski družini, zato se ni dal varati po lažni »nacionalni politiki narodnih osvoboditeljev Of« in je javno obsojal bratomore, rope in ostala nasilstva komunistične OF. Ali on se ie boril proti komunizmu in njegovim traban-tom OF samo z duševnim orožjem, z resnično besedo, drugače se ni mogel boriti že radi tega, ker je bil popoln invalid, ni imel namreč nobenega prsta. V vasi Zalog pri Kommendi )e stanovala samos'ojna revna in skromna 39-}elna šivilja Tda Kristan. Ni se zanimala za politiko in je bila vedno zaposlena v svojem poklicnem delu. Imela je bratranca pri domobrancih v Zircklach. Enkrat je obiskala tega bratranca in mu prinesla malo perila. Potem so jo »te-renci« opozorili, da bo radi pomoči domobrancem kaznovana od tolovajev. Dne 27. .septembra t. 1. okoli 21. ure je nekdo potrkal na vrata Ide Kristan. »Kdo je?« je vprašala. 'Partizani. Odpri!« je odgovoril surov glas. Na pragu sta se pojavila dva oborožena tolovaja OF. »Z nami pojdi!« sta kratko zapove-dala. Revna šivilja je razumela, kaj pomeni ta poziv in v obupu je prosila na kolenih partizana za milost, ker se nikakor ni pregrešila proti komunistom in OF. Namesto odgovora jo je tolovaj s puškinim kopitom udaril v obraz tako, da ji je popolnoma razbil čeljust Potem je uboga žrtev prosila svo--'a mučitelja, naj jo raje takoj umorita v sobi, kjer )o bodo vsaj dobili sosedje in jo pokopali kot kristjanko. Tudi te obupane prošnje jI komunistična nečloveka nista hotela usli-šati. Eden izmed njih je odgovoril: »Tvojo prošnjo, da bi te umorila, bova že izpolnila, ali ne tako, kakor ti misliš, ti belogardistov-ska svinja! Ida je s presunljivim glasom klicala na pomoč, ali nihče si ni upal, da bi jo rešil iz rok tolovajev. Samo od daleč so ljudje sledili tolovajem in videli, kako sta odpeljala svojo žrtev na Dobravo pri Komendi v neko zapuščeno dvorišče. O tem so obvestili drugi dan domobrance, ki so naglo prihiteli na Dobravo. Domobranci so obkolili dvorišče, kjer so se nahajali tolovaji s svojo žrtvijo in začeli streljati. Ko je začelo dvorišče goreti so slišali domobranci kričati Ido Kri stan: »Ne morem ven, imam samo eno nogo.« Ko Ж0 domobranci udrli т dvorišče, so našli nesrečno Ido v hlevu. Bila |e že mrtva in je ležala na zemlji pokrita z neko grobo odejo. Bila je grozno razmesarjena: desna noga in desna roka sta ji bili odrezani, desno oko iztaknjeno, čeljusti razbite. Razen tega so bili na celem telesu vidni vbodljaji in na tilniku smrtna strelna rana. Ni dvoma, da je nesrečna in nedolžna Ita Kristan pretrpela grozne muke in mučenje, preden j« podli zatilčni strel končal njeno življenje. Ta dva živinska umora spet pokažeta pravi obraz komunistične sodrge, ki se upa imenovati se »narodni osvoboditelji«. Ti brez- Tilova podonavska Troperesna deteljica Karolv-Beneš-Tito Bern, 24. oktobra. Tito je nameraval podonavsko federacijo posebne vrste; skupno delovanje njegovih tolp s slovaškimi vstaši in ogrskimi častniki. Ta načrt je propadel, ker se ogrski narod in armada nista dala premotiti. Ne bo prišlo do trozvezdja Tito—Be-neš—Karoly, ki je hotelo nastopili vladavino v celokupnem podonavskem prostoru. Dejstvo, da Ogrska kljub prevratnim načrtom ni zavila v tabor zaveznikov, je najprej zaprlo sapo angleškemu časopisu. Se niso našli ključa dogodkov, in ne manj zmedene so njihove predstave o političnem razvoju v Bukarešti. Po nesramnem govoru romunskega vodje komunistov se v doglednem času mora računati s koncem monarhije. An-, gleški socialisti se prepozno spominjajo, da je Michael pravnuk kraljice Viktorije. Sovjeti vestni in strahopetni lopovi, ki v odprtih bojih vedno spet pred nemškimi enotami kakor tudi pred domobranci sramotno pobeg nejo, so hrabri samo če napadejo brezmoč-ne invalide ali žene. V temi, mnogo oborože nih proti enemu, ki nima orožja, ujamejo svoje žrtve in jih »likvidirajo« s podlim zatil-čnim strelom. In pred vsem skušajo, da likvidirajo tiste, ki se ne bojujejo proti njim s puško v roki, ampak z duševnim orožjem, ker resnice se lažnivi boljševiški plačanci najbolj boje, in ona jih v očeh vseh pravičnih ljudi uWja. Grozna umora v Lusche in Dobravi sta tamošnjim prebivalcem odprla oči za vedno in prikazala tolovaje OF v pravi luči. Ali morajo v vsaki vasi Gorenjske tolovaji izvršiti tak vnebovpijoči zločin, da bi vse gorenjsko prebivalstvo sprevidelo, da so tolovaji OF in njih priganjači njihovi najhujši in neizprosni sovražniki? federadia - iinzifa - Badoglijevo izdajstvo je bilo zaman pa ne zaupajo kronanemu fantu, ki je svoj škrlatastordeči plašč že prevečkrat obračal po vetru. Britancem manjka nasproti Romuniji na podlagi pogodbe odločevalne moči. Njili obnašanje nasproti Grčiji je najmanj dvoumno. Državni minister Law je izjavil kot zastopnik zunanjega ministra Edena v angleški Spodnji zbornici, da se glede bodočnosti Dodekaneza še ne more nič reči. Italija tega pred turško obalo ležečega otoka na noben način ne bo dobila nazaj. Tu ni pomagalo nič vse Badoglijevo izdajstvo! Niti besede ne more povedati o tem, ali bo postal otok grški, samo eno je gotovo, da bodo postopali s prebivalci, dokler traja vojna, kot s prijatelji. Teman izrek, radi katerega Grki lahko pričakujejo najhujše. Vesti iz Ljubljane in okolice Hud poraz komunistov pri Žužemberku. Kakor poročajo »Slovencu«, je v soboto, 7. oktobra, ponoči krenila Cofova bojna skupina, ojačena z delom Menlčaninove skupine, akcijo proti Žužemberku. Ko so se domobranci bližali Žužemberku, so kmalu zareg-Ijale njihove strojnice. 2e ob prvem rafalu Iz njihove strojnice, ki je bil namenjen samo tolovajski straži, se je kar naenkrat Iz vseh bunkarjev usula raztrgana in pisana tolpa tolovajev, ki so v zmedi bežali na vse strani V bunkarjih pa so pustili vse orožje, strelivo. cel6 čevlje, tisti, ki so jih imeli, seveda. Iz skušenj namreč vedo, da bosi laže bežijo. Domobranci so gledali za bežečimi tolovaji in pošiljali krogle za njimi. Kljub vsej tolovajski hitrici so domobranske krogle nekaj tolovajev vendarle uj^ele. Domobranci so jih potem čuknli v lepih zasedah. Sele ko so to- lovaji prišli na 10 korakov, zapojejo domobranske brzostrelke. V nekaj minutah je padlo 24 tolovajev. Neka druga četa Cofove bojne skupine, ki se je pa kretala po drugih žu-žemberških hribih, je razbila tri tolovajske zasede. V teh čiščenjih je padlo 18 tolovajev, med njimi tudi nekaj tolovajskih oficirjev. Četa iz novomeške skupine pa je pri čiščenju gozdov uničila 7 tolovajev. Skupno je v nedeljskih akcijah okrog Žužemberka padlo 49 naštetih tolovajev, 7 pa je bilo ujetih. Med tolovaji so našli domobranci tudi neko kmečko žensko, staro okrog 50 let, doma s Štajerskega. Ko so jo vprašali, kako je zašla med te tolpe, je povedala, da so jo nasilno odpeljali od doma, da bo tako »sabotirala« okupatorja. Zelo žalosten je bil pogled na to kmečko ženico, ki so jo tolovaji odtrgali od domačega ognjišča in jo preganjali po gozdovih. Bila je bosa, raztrgana in sestradana. Prav ob pogledu na to kmečko Kreis Radmannsdorf Radmannsdorf. V septembru so bili rojeni: Maria Podobnik, Vinzenz Urch und Andreas Pototschnik. — Umrla sta: Johann Go-ritschnik in Franziska Wouk. — Poročili so se: Josei Wissiak iz Steinbuchla in Theresia Smreker iz Kronaua; Alois Wenger Iz Kamer Vellach in Ludmila Sodia iz Lees; Johann Dauschau iz Lengenfelda in Johanna Rabitsch iz Maistern; Stanislaus Pakschitsch iz Sche-raunitz in Nada Pouschitsch iz Krainburga. Pazite slirbno na zbirne karte! Kakor smo že poročali, je od nove periode živilskih nakaznic uvedena zbirna karta za kruh, meso in živila, ki je večja kakor dosedanje posamezne karte. Dočim je bilo treba gospodinji doslej pri nakupu mesa vzeti s seboj samo karto za meso pri nakupu kruha samo karto za kruh, mora sedaj tako pri mesarju, kakor tudi peku, trgovcu z živili in prodajalcu mleka predložiti zbirno karto. Ta gre torej skozi več rok, kakor stare posamezne karte. Zato jo morajo potrošnik! posebno skrbno čuvati. Zlasti naj jo samo enkrat in ne bog ve kolikokrat upognejo, ker se sicer lahko raztrga, aJi se lahko ločijo posamezni oddelki . Nobenih tobačnih Izdelkov na posamezne odrezke Nove karte za kadilce prinašajo olajšave trgovini in potrošnikom s tem, da so omejene na tri odseke dobave v eni dodelitveni periodi. Da se omeje motnje oskrbe, je posameznim trgovinam prepovedano, prodajati tobačne izdelke proti oddaji še nedospelih odsekov poznejših dodelitvenih period. Ravno tako ni dopustna naknadna dobava za že potekle dodelitvene periode. Dobava za prihodnjo dodelitveno periodo je dopustna samo pri kartah F in P, nadalje za dve potekli dodelitveni periodi, če se kupijo cigare v zavojčkih in pri nakupih tobaka za kajenje in njuhanje. Pod nobenim pogojem se v posamezni trgovini ne smejo prodajati tobačni izdelki potrošnikom, ki predložijo že odrezane odrezke kart. mater so se domobranci še bolj utrdili v svojem sklepu: tolovajstvo, ki nam na tako nasilen način uničuje naša ognjišča, iztržiti s slovenske zemlje. Nek mali ogrski kmet, ki j« zbežal is Czikszeredi v Sedmograškem, ki so jo zasedli boljševiki, je izpovedal pred nemškimi vojaškimi oblastmi med drugim, da so v njegovi vasi boljševiki vzeli kmetom zemljo in vso živino in ustanovili dva kolhoza, za ka-teriii vodji so postavili dva znana judovska trgovca z žitom. Prebivalstvo, ki si z begom ni moglo pomagati priti na varno, prisilijo boljševiki, da V£topi v te kolhoze kot kmetijsko delavstvo. JI Namesto veselega svidenja T? smo prejeli žalostno vest, tla nas je 29. septembra 1944. za уеМдо zapustil naš ljubljeni sin, brat Anton Tidharman Dovršil si komaj 23 let, veliko hodil si po svet'! Ni se TI »polnila želja, da krila bi Te domaČa zemlja. Lahka naj Ti bo tuja gruda, sladko spavaj dragi Tone, nam bi>š ostal do konca dni v spominu, St, Anna, ▼ oktobru 1944, Globoko ШпЈов!; o6*. mati, brat In s«#tr#, ter ostalo sorodstvo. Vsem, W Vam je bil poznan T' na* ljubljeni sin In brat Johann Demtdiar Soldat, potrti naeiianjamo, da j« padel na vzhodni fronti dne в. septembra 1*44. Pokopan Џ na nekem voja-*k««n pokopališču, H o t OT1 J•, ko pada jesensko listje, *44, •alnJoMi оДе Johann, mati Vrsnla, bnkM Alois In Panl In sestra Marla, poročena v Ljubljani V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem da nas je v 60. letu starosti za vedno zapustil naš ljubi ata, soprog, brat, stric, gospod BartholomSns Vomb*rger ■lltessU In pleskarski mojstsr f llrklaoh. Pokopali smo ga dne 32, oktobra 1944. na farnem pokopališču v Zirklach, Prav prisrčna hvala vsem, ki so spremili našega ljubega ata na ladnji poti, darovali cvetje In 1 nami sočustvevali. Posebna zahvala gg, peroem ta g. »upniku Grašiču sa poalednji blagoslov. Ilrklaoh, Pesohenlk-FoUoa, Beeland, v oktobru 1944. talnjotti tona Oertrud, sinova Trlsdsrlk In Cyril, hčerki CiUUla In Sofia ter ostalo sorodstvo. I A M T T. I Г И E R E K Л N N T M A C H U N G E N 12. Deutsdte ReichsIoUerie. Nadi beendeter Zichung đer 1. Klitsse der 12. Deuts^eo Reidislotterie wird nodi einma) bekanntgegeben: 1. Audi heute besteht die Ndglidikeit, von der 2. Klasse ab neu mitzu-spielen. Lose zur 2. KUsse, dcren Ziebung am 13. November 1944 kcginnt, sind bei den Staatlidien Lotteric-Einnahmcn erholtlidi. 2. Spieler, die von der 2. Klasse ab mitspielcn. mtisstn den Losprcit Mr die 1. Klasse mit entriditen: die weitaus meisten Gcwinne werden n&mlidi in der 5. Klasse ausgespiclt, vor allcm die 3 Pramien und die 3 Hauptgewinne im Betrage von je RM 500.000.— 3. In der 2.-5. Klasse der Lotterie werden immer nodi mehr als 100 Nil-lionen RM ausgespielt. Alle Gcwinne sind einkommensteucrfrei. V« Los kostet RM 3.— je Klassc. % Los RM 6.— je Klasse. groBcre Losabsdinltte das ent* apredxend MehrfaAe 4. Lose fiir die 3. und 4. Klasse werden nidit gcdrudt. Bei Barzahlung wird die Erneuerung von den Staatlidicn Lotterie-Einnahmen auf der Rildc-•eite de» letzten Loses quittiert; bei Oberweitung gilt die Postquittung ale Beicg. 5. Neuwerbung von Spielern und Verkauf von Gewinnlieten am Spieler findet nidit statt. Die Staatlidie Lotterle-Einnahmen benadiriditigen die Spieler in Gewionfalle und halten Gewlnnlisten zur Eiosidit bereit. Berlin. W 35, Viktoriastratte 29. den 15. Oktober 1944. Der President der Deutsdien Reidislctterie L V. Konopathj_ Mitteilnng an alle Fernsprediteilnehmer der Ortsnetze ■ Afiling/Oberkruin, Radmannsdorf, Veldes/Oberkrain und Wodieiner-Feistritz. Ab 23. Oktober 1944 iim 14 Uhr jelten fflr die Fernsptechteilnehmer der eFrtsneUe ABIinj/Oberkrain, Radmannsdorf. Veldes/Oberkrain und Wodieiner-Feistriu nur mehr die Im Amtlichen Fernsprechbudi 1944 angegebenen Ru(-nummem und Ortskennzahlen, Die als Zwisdienlosung herausgegebenen Tell-nehmerveraeichmsse filr Aftling/Oberkrain und Radmannsdorf тегИегеп mit (•-nanntem Zeitpunkt lb re Giiltigkeit. Welters wird besonders darauf bingewleien daB von diesem Zeltf)unkte at kn Selbstwiiblfcrndienst bei der Wahl dU Ortskennzahl der AnsdiluB-nummer vorangesetzt werden muB. BItte, bcacfaten Sle hlebci die Anieitungen unter B) auf Selte 1 de» Amtlichen Fernsprechbuches 1944. In Vertre'ung; Dr. Hofer. Der President der Relchspoet-direktion. EintUliriine dcg WUhl-dlenstem in Podnart, Nenmarktl. Gallenfels and Heilieen Krenz. Am 24. Oktober 1!M4 wird in den Ajntem Podnart. Neumarktl, Oallenfele and Heilieen Kreip der Wabldienet einKeftthrt. Die Teilnehmer dieeer Orte werden aufmerkeam eemacht die ilinen zuKeeaiurenen Anweieuneen Uber den Wahldienet lenaueet zu be-aobten. In Vertretune: Dr. Hofer. (24.778) V neizmerni žalosti naznanjamo тает aorodnlkom, prijateljem in znancem prežaloetno veat. d* naa je po dolgi, težki bolezni, previdena ж sv. zakramenti, la vedno zapustila т ata-roetl 31. let naia predobra hčerka in sestra Mmria Krimtma Pogreb drage pokojnlce je bil v soboto, 31, oktobre, ob pol 11. uri h hiš* Wo#U, ytrohaiK, le, oktobra 1M4. talnjoOl 11 Jobaan In Tranclika, staril, FranoJca, Johanna, Flora, lolU, Annt, KUa, ##»tr«, Johann, brat tal oatalo vorodatvo. MALI OGLASI s L IT z BO DOBI Krojaškega vajenca sprejme takoj Fanlltaoh Josef, krojaški mojster, Am Hang 108, Wralnburg. 4311-1 SLUZ BE I s C E Fant v 15. letu, z dovršenim letom obvezne službe, bi se rad izumil v trgoriiU z mešanim blagr/m, najraje na Gorenjskem. - Ponudbe: Franz Strlltech, GmUnd, Vorstadt Nr. 20. Karnten. 4308-2 o D D A V NAJEM premljeno eobo v Kraiiiburgu diiiii najem ženski nad 30 let stari. -■ 'ijlif. Goldenfeld 6. 4241-3 Ч lutjem M d* 9000 m' vrt« т Fel> •endori, mWmtnrg. - HmalOT т X. Bot«, KnrinlmT«. 4292-3 o M Prodam fotogralBki aparat, 10 X 15, objektiv F. 1—4.6 z dostavnimi le-faml, atativ, kopirni aparat z vsem priborom za razvijanje. Skupna ce-'.a RM 2.BOO. - Naslov v K. Bote. CcainburK. 4279-6 Dobro ohranjeno pisalno miso, trd les, lepo, veliko, prodam sa MO Raichsmark. - Naslov v upravi K. Eote, Krainburg, pod it. 4259-6. Prodam zelo dobro kozo brez гок. Pri Lojzetu, St. Georgen 50 bei Kralnburg. 42fl7-6 Naprodaj več malih pujskov od 6 do 8 tednov starih. - Joaef Svoljiohak, Oodetohits 17 pri Laak/Eaier. 4300-6 Knpim nov ali rabljen otroški športni vomiček. Plačam po dogovor*. Dopisi na K. B., Krainbnrgr* 4301-7 MEN J M Dobro ohranjeno mowko kolo % novo gumo, dam sa dobro moško obleko, 172—174 om velikosti. - Schlogar Feliks, Falkendorf 48, Primskan, Krainbnrg. 4288-15 Menjam Športne gojzarioe, visoke, rjave, št. 42, v selo dobrem stanjn, sa dežni plašč, nepremočljiv, v isto dobrem stanjn, srednje velikosti. -Naslov v upravi K. Bote, Krain-bnrg. 4287-15 Menjam kravo ia. zakol za dobro mlekarico. - Naslov v K. Bote, Kralnburg. 4264-lf) Menjam dobro ohranjeno mo4ko kolo sa obleko 50 št. vel. Ponudbe na Ludwig Oorens, Oladbeck in Westfalen, PhonigstraA# 33. 4294-15 Skora3 nov globok otroSki voziček menjam za zimski damski plaAč ali obl^o v dobrem stanju. - Naslov v K. Bote. Kralnburg. 4299-15 Menjam: kuhinjsko kredenco, do« bro električno peč s šioo, gojserioe št. 48, M sledeče: pisalni stroj, šivalni stroj ali radio »Volksem-pf&nger«. - Ponudbe na X. Bote« Xrainburg, pod »Menjava«. 4298-15 Menjam lep svilen jesenski plaSf. malo rabljen, aa moški ali ženski površnik ali suknjo še v dobrem stanju, za srednjo višino 162 rm. -Naslov v K. Bote, Krbg. 4281-15 7. N K — lep#, visoke postave teli spoznati gospoda do 50 let starega, M bi ji bil fst tovariš na poti življenja. - Besne ponudbe na X. B., Krainbnrg, pod »Samo za Te bom živeli* 4283-21 Ml)id kmefki ГнШ, posestnik, se želi poročiti z deklico, pošteno in pridno, staro 22 do 26 let, - Resne ponudbe poslati na upravo K, Bote, Kralnburg, pod šifro »Srečno živ-1lenje«, 4277-21 Zaradi nepoznanstva želi spoznati samostojna vdova, stara okrog 60 let, dobrega srca in mirnega zna-čaj» z lepim stanovanjem, modernim pohištvom in večjim kapltn-l(,m, gospoda v svrho ienitve. Le trejmo ml.4lečl, dohregu mlrneg.i značaja, kateri ljubi dom In n I. naj pošlje svoj naslov, po možiioall s sliko, katera se diskretno vrne, na K. Bote, Kralnburg, pod »Go-renjka«. 4286-21 IZGTTBLJENO Dne 14. oktobra dopoldne sem izgubila eno rokavico od peka Bučar do trgovine Kink. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi v gostilni »Planina« v Krainburgu ali na K. Bote. 4384-22 17. oktobra 1944. Je bila med 12. in 13. uro na poti od Landrata Krain-bnrg do hotela Alte Poet agnblje-na ženska arehma zapestna nra s temnorjavlm nsnjenim trakom. Poštenega najditelja se naproša, da jo odda proti nagradi v pisarniškem vodstva X. Bote v Krainhnrgn. 4302-22 Dne 16. oktobra dopoldan sem is. gnbil načrte in Besngschein sa les od Felsendorf do St. Georgen na poti skosi Winklem. Pošten najdi* telj naj odda proti nagradi na naslov: Johann Blatnik, Pelsendorf št. 59, Xrainbnrg. 4290-22 Našla se Je denarnica s srednjo vsoto denarja. - Izgubitelj naj se oglasi v trgovini Zolnar, Kralnburg. 4289-22 Tistega šelozničarja, ki je 12. oktobra svečer med vožnjo z vlakom na progi AOling—Villach pasU na moj kovčeg v odd. П1. razredu. proHim, da ml javi svoj naslov, oziroma osebo, ki je kovčeg odnesla. - Javiti se je na naslov K, B., Krbg., pod šifro ySirota«. Ž4314-22 11. oktobTK ■•ш~Imgnljll т Xraln-bnrgu nalivno pero n» poti od poite do kolodvore. Poiten najditelj n»j f» odda proti nagradi na K. B., Krbg._ 4320-22 Gospo, ki je v petek. 20. oktobra, popoldne, kmalu po alarmu na,^la hišni ključ na GallenfeUerstras.4e v bližini orožnlSke postaje, рго,ч1т da ga prcftl nagradi odda v upravi K, B., Kralnburg, 4321-22 R Z N O Krava, majhna, #e je iiaila v okolici Kralnburg dne 18, oktobra, -Naslov najditelja se izve v K. B., Krainburg, 4304-23 Xdo ml vsame v o«kr1>o mladega lovskega pea »ipanjela«. - Sporočiti nujno na Iieukovschek Franz, Kralnburg, Layerga»* 37. 4296-23 Mlad iarplaiilnzkl ovčar, ki sllU na Ime »Boj«, mjav, s бгао glavo In hellml prsi, j* T Kralnlinrgu dne 30. teptembra neznano kam utekel Fm )# oddati proti nagradi v .poslovalnici K. Bote, Kralnburg. 4242-23 V F R M T S Г H T E S llilolgTciche RuM.4»;n- u. bekiiinpfunff Ubeniinimt ScliHdling«-bekilmpfimK8untfltalt A. Stroit, Wieii, II. THndelniarktgaeee Nr. 8. Telefon: A 47-0-86, Tagllch kommen die Beschwerden, daB Brause-Federn selten werden. Drum pflege sle' und halt' sle reln, die Rustlca und Clto-feln. Brauae & Co., Iserlohn. 7116 Ankauf von Briefmarken, eventuell auch tibernahme zum kommlsslons-weisen Verkauf zum von Ihnen ver-lungten Preis. - Joh, Belacek, 12a Wien 60, Wledner Hauptatra&e 2-4. 7117 NebenK&ohllch oder unwlchtlg elnd heute vlele alteGewohnheiten gegen-Uber dem einen Zlel: dem baldlgen Sieg. Zahnpflege 1st zwar nicht unwlchtlg, aber Aufmacliung und Ge-schmack elner Zahnpasta. »Roso-dont« bittet hlefUr ebenfalle um Verstandnls. Rosodont Bergmanns feste Zahnpasta. 6099 Kedopharm-Annelmlttel sind treue Helfer Ihrer Gesundhelt, Medo-pharm-Arzneimittel elnd nur In Apotheken erhiiltllch. Medopharm Pliarmazeutlsche Prttparate, Gesell-scliaft m. b. H,. Mtlnchen 8. 7105 sciiaii. m. M, 11,. . -- —" Wle relnigt man Mop, Schuhpnti-und StauWappen? Welchen Sle die Siirheii 24 Stunden In gebrauchter Heiiko-LOsui« eln, und stampfen Sle die Sttlcke Ufter krilftig durch. Danil geht fast aller Schmutz her-aus, und Ihre Relnigiingslappen sind schnell wieder gebrauchsfertig. Henko znm elnwelchen und Waa-serenthilrten. 7134 Wenn heute an einem Spezialer-zeugiils etwas kaputt geht, 1st das grolle Problem: Wer fUhrt die Reparatur durch? Auch eln 'gebro-chcner BrillenbUgel lUBt slch nur mit Schwierlgkelten erneuem. Das Beste 1st daher: Vorsehen, daB jede BeschUdigung vermleden wird . an der jetzt unersetzllchen Auer-Neophun-Blendschutzbrille. 6094 Das ManscheUerP Ralsal MerltwOfdIg, Ш gerode bel W dem einen Hemd — und trn mer bel den* gleichen! — mochte ihr Manf» die ManscheHen so besonder* »chmutzig, FrouHuber wunderf* sich, bis sie de* Rotsels losungi fond. Sie mol) die Armel noch — und fichtig: sfe waren um 2 0# zu long. — Zu longe Armel ver« schmuizen ieichtl Noh oiso It#-^ ber eine Folte in den Armel ein» dieSeifenkarle