If udelforcd ratnrn to: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE*' <117 St. Clair ar«. CLEVELAND, O. TU largest Slovenian Weekly la the U®it«d State« of America. Iaaocd everj Wedneaday Subscription rate. Por menbera yearly __ $0.84 Por nonmembera _________$1.60 Foreign Countries ____ $3.00 Telephone; Ran dol p h 628 OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Entered aa Second-Clasa Matter December 12th, 1923 at the Post Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of August 24, 1912 Največji slovenski tednik v Združenih državah. Izhaja vaako sredo. Naročnina: Za člane, na leto___$0.84 Za nečlane ...............$1.60 Za inozemstvo $3.00 NASLOV aredniitva in upravniitva: 6117 St. Clair Ave. Cleveland. O. Telefon: Kandolph 628 zsrssssj/ ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SBCTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918. štev 5.—No. 5. CLEVELAND, O., 30. JANUARJA (JANUARY), 1924. '. - : Leto X.—Vol ume X. r K. S. K. Jednote! Člani, čitajte to in potem sodite sami. V " Amerikanskem Sloven-1 se namerava s člankom priob-1 tom "Glasila." Ako se član-cu," št. 10, z dne 25. januarja čenem v "Amerikanskem Slo- atvo izreče za popravek seda-t. 1. je bil na prvi strani priob- vencu" naravnost slepiti član- nje Jednotine hiše, za kateri čen naslednji članek, ki nosi stvo K. S. K. Jednote, ter vsili- popravek bi se potrošilo naj- podpis "član K. S. K. J.": ti mu nezaupanje do glavnega manj $5000.00, se bo hiša po- odbora, zato si štejem v dolž- pravila. Ako se članstvo iz- nost, da podam javnosti na- reče za prodajo sedanje hiše in slednjo izjavo: za zidanje novega urada (in Vsak treznomisleč član K. S. to v Jolietu) se bo zidala nova K. Jednote bo priznal zasluge hiša. Odboj- je določil, da ka- ___, "Amerikanskega Slovenca," ki kor bo članstvo odločilo, se bo P^r-t « Jih je Stekel prva leta za K. potem ravnalo. To je bilo skle-Srž:? s- K- Jednoto. Nasprotno tu- njeno zarsdi tega, ker odbor di vsak razsoden član Jednote Jednote noče, da bi se ga kri-dobro ve in zna, da od onega' tiziralo, da je nekaj ukrenil časa dalje, odkar je pričela K. brez vednosti in dovoljenja j. v tortot Mu,fa ,i„to,kn. ^ is- K- Jednota izdajati svoje : članstvs. ItcVu^ J^US^TiEU Ustno "G1««1®." so gotove o- Dalje člankar poroča: "Bla --- .u -mL « to* Mbe r»vno Potom "Amerika*- JEDNOTIN DOK BODE PRODAN T BLACAJNUC JEDNOTE ODSTALJENT KONVENCIJE NE BODE V PITTS-BURGU? "Amerikaaski Slovenec" m j« od sačetka ivvjtfi obttinka ualaal sa vse, kar Ic kil« za pravi napredek slovenskega naroda v taj novi domovini. In to ie kil« tudi vz-rok. da se j« ''Amerikaaski Slov. no zaaiasal za katoliška druitva ter "Amerikanski Slovenec" se ai zmenil za take napade. Svest al svoje časnikarske dolžnosti; posebne kadar ie ilo sa korist čtoastva te ali one naše katoliike organizacije. Amerikaasld Slovenec" kod« kodil tudi sa naprej p« lati poti. Hvalil kad« va«, kar H tak vrstieak zapisali, si ttejeeno v časnikarsko doliaoei, da psrniamn sanimive novica, ne glad« kaj ta tU trni poreč«, kajti aapiaaae m -m dati pssasj« pisal s navduietijem aa njen Sak m tak« veliko Stari! za sio. ■ , m ajaaa karto«. Sat« pk|e MM "Am. SMva-•P »uki aj««« (tone i>wla)«l m stvori iW zadeve, ki «1 s« kile v torist. ampak morebiti cel« v i bode K. S. K. Jednete. i Amerikanski Slovenec" tod« !* svojem času svojim čitateljem, katerih vedkta J« pri K. S. K. PI____ kak« potrato« ia kartota« i« sa vsaka veliko organizacijo, da ta« svoje srediii« la da a« cepi svojih m«či aa male postojank^ ker U v "slogi to moč f ! : f Nekateri člani K. 1 K. Jednote a« s strahom opazovali, kako sa delijo ia cepijo meči t« organizacije, vaadar sa k tnfu molčali, dasiravno jib ie srce bolelo, ke J,g, Jto. rajaUke«a dela, ie v Jedaetinem poslopju "pometati prah VtoaM ia čik. pto?£tl" tedaj kmalu ae kod« a« Jednote ns bl»-a)- skega Slovenca" storile nepopisno veliko~&kode in sla K. S. K. Jednoti. Ls ravno kakor so marsikateri članki v preteklo- sil škodovali napredku, naše Jednote, tako škoduje tudi članek, ki je bil priobčen v "Amerikanskem Slovencu" dne 25. januarja t. 1. Ako bi člankar poročal resnico, bi njegov nastop odobraval, ker pa članek ne odgovarja resnici, marveč se hoče članstvo naravnost slepiti, zato je pa vsega obsojanja vreden. člankar poroča: gajnik Jednote odstavljen?" To poročilo je popolnoma brez vsake podlage in je neresnično. Brat blagajnik OraMek je vlo vanja do ustanoviteljev Jedno-^j^k.jiu* Je Vi°- te,* iz spOšt^anj^dt,Hdoven- trt Pdfcoru svojo resignacijo, u VJrtšTf,, i« trdeč, da vsled oblega dela, ki se posebno zaradi centralizacije bolniške podpore od dne do dne množi, ne more več o-pravljati službe blagajnika za mesečno plačo $65.00. Odbor Jednote je pripoznal, da je čimdalje več dela za brata blagajnika, toda ker pravila ne dovoljujejo glavnemu odboru j povišati plače glavnim uradni-"Jednotin kom, ni mogel bratu blagajni- dom bode prodan?" 2e na ku zvišati, pač pa je določil, več konvencijah je bilo skle- da je njegovo delo vredno naj-njeno, da se Jednotina hiša manj $100.00 na mesec in je proda. Pri minuli konvenciji je gospodarski odbor priporočal, popravek urada. Konvencija je sklenila, da se urad popravi v kolikor potrebščine zahtevajo. Brat Sitar, bivši glavni predsednik Jednote je razpisal ponudbe za popravek hiše. Pogodbenik (kontraktor), ki je ponudil najnižjo ceno za popravek urada, je dobil naročilo Začetkom decembra meseca se je pričelo z delom. Ker j« pa bila želja nekaj uradnikov, da se s popravilom počaka do seje glavnega odborat se je z delom prenehalo. Pri seji urSdnikov je prišlo na vrsto razmotrivanje ^^^^L^sjrSSS:'Mradi urad»- Brat Sitarje J:: % Si-rs' p°kazal načrt kak0 je rai8li1' Mr K., la t« meada sa ta. ker so ori sofah , rfo hi fcilrt Tlftihnlte Dreureriitf -T.^ I d» bi bilo najbolje preurediti urad. Naznanil je odboru, da »Uvalb odbornikov eprev-č odkritosrčno" pavorili sa prev« korist Jednot« in »o tako straiao zamerili "ker od Jednotinih ho v-č . IrtTto Ct-vi'^taVMai* bi cena za popravek urada i zna**la nad .$4,700.00 brez TIE bode V pittsburgh-u. kakor so vrat k varnostni shrambi d«togatl na sada ji kon venci ii sktoaiH, ampak nekje drugod, kar se kode ie a pra-vem časa naznanilo. T»dl tukaj ntom« mogli zvedeti pravega vzroka nameravane »pre-memke. Resnici* na I {uho Kodi Povedane, da zal no moremo v tem koraku, («• i« res, tor M J« rovorito) videti prav nobene to-rf.ti ze neio Jmlaot«. d« pomislim«, da pri K. V K. J. a« na 'demo v nober-mu me. tu » PHtrtorpka la otoiicl ter sptok v PennsrIvaniII. sekal t« aa m«ije. ki so kili vedno nevduieni za aravi napredek naie Jednote In aa njen« korist tudi velikn irtvevali. E Zgoraj nameniene vrstice sa kito napisa-n« v korist Jednete. e« U novic« niso resni'««. a« toda a«k»nsmu r<*es»r ikndo-vale, č« s« pa resnične tedni j« p« tudi pr»v. da člani K. S. k. Jednote o tam p«dučeni. d« s« lak k o « tem pvrovare tn r«to povedo svaje mnenje, k«dar kad« pri-ie! 'as sa tal Ml pa reč-mo sam« to: "Ne razburiš its članstva k. S. k. Jednote ia dela It e an ka-rtot n 1-nlh čtaaav la članic! Naia slavna k. S. k- Jod not« i« v aadaHk letik mirnim patom naprsdo«ela. da .« lahko aa nia po. naaai uradniki, ki so |« vodili I« člani i« članic«, ki so jim pri tem d*1n o«p,«r»H.~ . . . član k. i. k. J. Komaj je bil glavni odbor Jednote zaprisežen in ustoličen, že se ga je napadlo. Ker (Vault). Odbor je nato poklical pogodbenika in se z njim razgovarjal. Prišlo se je do zaključka, da bi popravek stal z vsem4kupaj nad $5000.00 in vkljub iemu bi ne odgovarjal vsem okoliščinam. Po dolgem razmotrivanju je odbor sklenil, da se imenuje tri člane v poseben odbor, ki naj ima na oskrbi, da bi poizvedel, koliko bi stala v enem ali drugem kraju v Jolietu, lota (corner lot), koliko bi stala nova primerna stavba in koliko bi se dobilo za sedanjo Jednotino hišo. Ko bo imel ta odbor vse podstke na rokah, naj poroča članstvu po- vsled tega sklenil, da se priporočilo glavnega odbora predloži članstvu potom splošnega glasovanja v razsodbo za povišanje blagajnikove plače iz $65.00 na $100.00. To so resnični fakti, ki jih lahko vsak-teri čita v zapisniku sej glavnega odbora. "Konvencije ne bode v Pitts-burgu?" tako se glasi tretja točka v članku. Pripomniti moram, da sem bil pri vseh sejah glavnega odbora navzoč in nisem nikdar slišal ne od enega in ne od drugega člana glavega odbornika, ki bi omenil, da ne bode konvencije V Pittsburghu, ali da se namerava konvencija kje drugje vršiti, kakor v Pittsburghu. Saj je vendar petnajsta konvencija določila, da se prihodnje glavno zborovanje Jednote vrši v Pittsburghu, zakaj naj bi potem sklep konvencije ne bil vpoštevan ? Sklepčno pravi člankar: "Ne razburjajte članstva K. S. K. Jednote, delajte za korist članov in članic.*' Lepe besede! Toda vprašanje sedaj nastane, kdo razburja članstvo K. S. K. Jednote? Ali razburja članstvo odbor Jednote, ali člankar, ki hoče slepiti članstvo z neresničnimi podatki ? Kdo dela za napredek članstva? Ali odbor Jednote, ki se trudi na vse načine, kako bi bilo bolje za Članstvo, ali člankar, ki želi zanesti prepir med glavni odbor in članstvo Jednote? 2e šestnajsto leto opravljam službo glavnega tajnika. Bil sem že na mnogih sejah glavnega odbora in moram javno priznati, da so bile ravno minule seje glavnega odbora nekaj mirnega, lepega in koristnega za napredek Jednote. Odbor je javno pokazal, da noče ničesar ukreniti, kar bi mu pravila ne dovoljevala, brez dovoljenja članstva. Zakaj torej slepiti članstvo z raznimi neresničnimi članki? Zakaj delati nemir in razdor ? Ko mi je bilo naznanjeno, da se širijo govorice, da se bo glavni urad "mufal" iz Jolieta, 3em takoj o tem obvestil odbor Jednote pri seji. Brat glavni predsednik Grdina je nato podal svojo svečano izjavo, v kateri je izjavil, da dokler bo on predsednik, da bo ostal glavni urad v Jolietu in to iz spošto- so zablodili. A ostati niso hoteli samo pfi tem. Niso bili zadovoljni, da so samo sami izprijeni in pokvarjeni—ampak, šli so na delo na povelje same- skih pijonirjev vižTtrtietu in iz spoštovanja in čislanja do Jo-lietske naselbine. To izjavo je vsakteri lahko, čital v zapisniku zadnje seje glavnega odbora. Zakaj torej nepotrebnim Začel je: "častiti duhovniki, bratje in sestre! . . "Srce mi kipi veseljaško se nahajam danes v vaši sredini. otvoril br. John Zefran, prese- ra. Vsak spada k eni ali drugi datelj shoda in predsednik bratski organizaciji. Skoraj društva sv. Štefana, št. 1 K. S. ga ni ali jo ni, ki bi ne spadal K. J., ki je najprvo pozdravil ali spadala h kaki podporni or-navzoče občinstvo v imenu na- ganizaciji h eni ali več. selbine in vseh chikaških dru- "Svoje čase, ko smo imeli ga satana in začeli so zapelje-štev spadajočih h K. S. K. J. edino K. S. K .Jednoto, je naše vati naše sorojake po sloven-Nato je predstavil p^ega go- slovensko katoliško ljudstvo bi- i skih naselbinah na pot brez-vornika Mr. Antona Grdina, i0 tudi značajno. To je bilo v verstva in breznačajnosti. In glavnega predsednika Kranj- tistih letih, ko so prihajali v da bi lažje dosegli svoj cilj so sko Slovenske Katoliške Jed- Ameriko prvi slovenski pionir- se poslužili orožja, kajti z be-note, ki je nastopil burno po- jjf na§i slovenski katoliški o- sedo iz ust do ust, ali iz obraza zdravljen. Najprvo je v vzne- £etje in matere in z njimi prvi v obraz se niso upali takoj, ker šenih besedah pozdravil našel- gg. g^ duhovniki. Ti naši o- so bili brez veljave. Zato so bino in potem povedal par zelo četje pravim, so si ustanovili začeli s protiverskim časopis-humorističnih od Clevelanda, svojo prvo katoliško organiza- jem in snovati protiverske or-nakar je začel s svojim govo- cijo Kranjsko Slovensko Kato- ganizacije, katerih pravila naj rom, ki se je glasil: "O sloven- liško Jednoto. (Živahno plo- bi se strinjala z njihovimi pre skih katoliških organizacijah skanje.) Ti pionirji so polo- pričanji. Treba je bilo tudi z: in o ameriških Slovencih sploh, žili prvi konkretni temelj na- nJe bratske organizacije, kajt šemu katoliškemu življenju v vedeli so, da jim bo taka org;. novem svetu. Ta dična orga- nizacija dala življenja, dti nizacija je bila prva, ki je za- orožje, s katerim se bodo b čela gojiti med Slovenci v A- jevali za svoje hinavsko zasne meriki katoliški značaj in te- vane načrte. In ker ni bilo ta PrisrteQ pozdravna« vse tu- , daj našega katoliškega Jjpd- krat med našimi vrstami brez kaj navzočč-^fbrane na tem stva ni bilotretea braniti. Saj ŠČi&fli ljudi, so morali ti neza-potnenljiVem shodtf chicaških so bili vsi enega duha—bili so željeni gostje začeti pridigova-Slovencev. vsi ene vere, ki so jo prinesli v U* o bratstvu in bratskih orga- "Meni se je ukazalo, da naj novi svet čez morje in vsi so ve- nizacijah. Svoja usta so na-spregovorim o bratskih organi- rovali v enega Boga. • ? - mazali z medom, ogrnili so se v . „ . . . . , zacijah in zakaj da no? Saj! »Ko pa je začelo naše ljud- 0VČJ'e ®bla4fl® in uko se vse potom imeti strah da bo glavni gem ČH|n cej0 1? podpornih stvo prihajati sem v Ameriko !eP° slišal°' kar so obetaU n*- xi • ^»^»J društev in organizacij, in se- kar trumoma, je postalo kmalo šemu narodu P° nSselbinah. piti članstvo m vso. slovensko daj m€ je doletel& Mq {agt drugače Kakor reka pobere O, kako so znali govoriti o pro- javnost?' ti tudi predsednik prve in za seboj vse blato in smeti, tako stosti • ia svobodi. Nikdar se Te podatke sem navedel za- jslovenski narod najbolj 2agluž_ je med drugimi prinesel ta ve_ niso izrekli direktno proti veri. to, da bo članstvo spoznalo res- ne organizacije> Kranjsko Slo- likanski val izseljevanja iz do- AmPak delaIi 80 P^goma, mco, člankarju Amerikanske-! yengke Katoliške jednote. (ži- mače grude v novi svet tudi ve- dokler niso Postali močni- vahno ploskanje med občin- liko sprijencev nezaželjenih "V Ameriki se vse navprek stvom). gostov, kateri so zasejali ljuli- govori o neodvisnosti. Vsak "In kot tak stojim pred va- ko med naše do tedaj dobre pravi jaz sem 'independent" mi, z največjim veseljem in značajne katoličane. Prišli so itd. Da vam povem, kako zna- trdnim zaupanjem, da vas na-!tisti nezaželjeni gostje, o ka- jo pod pretvezo te prostosti in udušim še za večjo in boljšo terih govorim, katerim je ugas- neodvistnosti naši nasprotniki vnemo katoliškega bratskega nila že zadnja iskrica materne zlorabljati 95 procentov kato- medsebojnega življenja. Mis- besede: 'Sin, ne pozabi na Bo- ličanov, naj vam povem, da lil sem govoriti o bolniški sku- ko je zapuščal svojo gru- sem člana nekega neodvisne- pni centralizaciji, ki je sicer do. To so bili tiste vrste ljud- ga društva. Naši katoliški krvavo potrebna pri naši orga- J'e, dragi moji, ki so v Ameriko možje plačujejo samo ases- nizaciji, toda oprostite, danes prišli že pokvarjeni z okame- mente, sej se ne udeležujejo, se mi vidi bolj potrebno, da go- nelimi srci. Ti ljudje, ki so itd. Pri društvu pa je enih 6 vorim o katoliški skupni cen-fPad,lli v starokrajskih šolah mandelcev, ki so brezverci, ti trali, kakor o bolniški. In za- takozvani 'sprideni študentje,' j sovedno v odboru, se znajo pri- kaj naj vam jaz to govorim? 80 zgubili svoj značaj po me- lizovati in tako kontrolirajo ce- Zato ker se čutim zato pokli: stih. P° katerih so 'vandrali/ lo društvo, ki šteje več kot sto canega, moj urad, ki mi ga je Ti ljudje so postali žrtve sta- članov. In zakaj, zato, ker narod izročil v roke mi nalaga 1 rokrajskega meščanskega živ- katoličanje spe, oni pa tajno to nalogo, ker potreba današ- ljenja, kj«r so po raznih me-] delujejo se svojimi mahinacija- njih dni je velikanska in da- stih naše obrtniške pomočnike, mi proti njim, ko oni spe. In našnje slabe razmere med na- naše slovenske dijake spravlja- tako gre med nami povsod. šim slovenskim narodom me si-^li ob vero razni židovski zape- ,«Ker gmQ mi kat0ličanje lijo v to! Jaz mislim, da nihče Ijivci, ki so prihajali iz nem- molčali in se zato niamo zmeni- ni bolj poklican, da vrši to de-. ških mest nalašč z namenom, „ ro oni postaja|j hujši in huj. lo med našim narodom, kakor da So slovenskemu narodu kva- šj in začeli kazati izrazito ^ ravno naša katoliška društva | rili mladino. vraStvo do našega verskega in predvsem pa naša dobra. "Ves drugačen je oni del prepričanja. Danes zasmehu- mati Kranjsko Slovenska Ka-1 slovenskega naroda, ki je pri- jejo katoličane javno po svo- toliška Jednota! (Pritrjeva- šel v Ameriko direktno iz de- je^ časopisju. Prestopili so nje). 1 žele, ta je prinesel s seboj živo svoje meje in zaganjajo se ka- "Govoriti vam hočem iz sr- vero svojih mater in očetov in, kor razVačene zveri ob našo ca in prepričanja iz svojih last- ta del ima zasluge za vse to, Vero. žrtvovali so vse, denar nih skušenj; sem že 26 let v kar imamo ameriški Slovenci! jn £aSr da so ojačili svoje orož- ga Slovenca" pa rečem "Ne slepite članstva K. S. K. Jednoto! Josip Zalar, glavni tajnik. Dostavek uredništva "Glasila"—čitajte tudi tozadevni u-radni" odgovor "A. S." izpod peresa glavnega predsednika, priobčen na 4. strani današnje izdaje. -o- NAŠ "VELIKI DAN" V CHICAGU. O "Velikem dnevu" 20. januarja 1.1. v veliki chikaški naselbini bi morali že zadnji teden dosti pisati, kar nam jc bilo pa nemogoče vsled priob-čenega zapisnika in Jednotinega računa. • Pravimo, da je bil,to "Veliki dan" kakoršnega še ne pomnimo z lepa. Dan velike agitacije in propagande za našo K. S. K. Jednoto, saj se je istega vdeležilo kar trinajst glavnih uradnikov; tako smo videli v cerkveni dvorani tudi številno naših milih bratov in sester društev št. 1, 47, 78, 170, 44 in 80, ki so neprestano 4 in pol ure pos^išali razne govornike.. Ta propagandni Jednotin "Veliki dan" smo pa pretvorili tudi v katoliški shod, da se ie vdeležence na istem navduševalo za katoliško misel, idejo in življenje, kar nam je pri slovesni sv. maši dopoldne tudi naš čast. duhovni vodja, Rev. L. Gladek v svoji pridigi lepo orisal. Shod se je začel ob 2:10 uri popoldne, katerega je uradno Ameriki in v tem času sem marsikaj videl in skusil, zlasti pa sem imel priliko opazovati in videti, kako se naše dobro katoliško ljudstvo slepi in vodi na kriva pota brezverstva. Govoril vam bom zato, da se oja-čite in vzdramite za skupno delo za našo vero in naše katoliško prepričanje! (Ploskanje.). še katoliškega na sebi! Zato, j je, porabili ljudski denar, da so Čast tem našim prvakom! pomnožili svoj tisk okrepili (Dolgotrajno odobravanje.) svoje tiskarne, kjer se sedaj "Ti sprijenci, ali kakor jih producira ves protivereki strup, opravičeno lahko imenujemo katerega pokladajo pred vas propalice, ki so prišle z oka- na mizo, da vam omamljajo menelimi srci v novi svet—so vaš razum in vašo vest in to z našli med razkropljenimi Slo- vašim lastnim densrjem. Ta- venci po Ameriki kakor nalašč ko se je dalo dosedaj skoro ugodna tla. Najprvo so sku- 99 od stotkov slovenskega na- šali zadušiti svojo vest, ki jim j Dandanes se vse organizi- je očitala krivo pot, na katero Dalj« ns drogi strani. Nadaljevanje Is prva strani. roda slepiti slovenskim brezvercem ! "In ako se izplača delati tako trdo, tako odločno in požrtvovalno za svobodomiselstvo in rdeči socializem, ki ni nič drugega, kakor sama fraza, ki nima niti peščene podlage, koliko bolj smo torej še mi dolžni delovati odločno in vztrajno za naše resnične nauke za naše katoliško prepričanje, ki temelji na živi resnici našega Boga. (Ploskanje.) "Vidite dragi moji, da je prišlo vse tako daleč, sem kriv jaz in ti in vsi, ki smo vse to dopustili, da je šlo taiko naprej. Ko se nismo oglasili tedaj, ko bi se bili morali oglasiti ža svojo vero in svoje prepričanje. ske moči je žel burno pohvalo katoliške vere in pošteno drti-od strani občinstva. j žabno življenje. (Ploskanje.) Gospod predsedatelj je nato "Imamo lepo urejeno Jedno-zahvalil v lepih besedah pev-! to, lastne cerkve, farne Šole in ski zbor in naznanil občinstvu, dvorane, zato smo pd tudi ni da naslednji govornik, ki bo' naš ndpredelt ponosni in ima-nastopil bo Mr. Josip Zalar, mo biti na kaj ponosni. Naj glavni tajnik K. S^ K. J. govo- pa nam pokažejo niaŠi nasprotni bo o "K. S. jč J. in Amen- j niki, kaj imajo na kar bi bih ških Slovencih/' ali na kar so oni ponosn£ (Na Nastoplega govornika je ob- nič! klici ižmed Občinstva.) činstvo pozdravilo s živahnem "In kef stojim tukjij pred ploskanjem. Govoril je: i vami kot glavni tajnik K. S. K. "Gospod predsednik, č. g. Jednote, si Štejem v čašt, da duhovniki, cenjeni glavni u-K nekoliko obširneje spregovo-radniki, sobratje in sosestre, rim o naši jednoti. Kaj je K. rojaki in rojakinje! - S. K. Jednota? Zakaj se ime- "Ko so naši prvi Slovenci pri- nuje ta Jednota 'Kranjsko-Šlo-čeli prihajati v Ameriko, nase- venska?' To ime So dali naši Jednoti nje ustanovhiki in zakaj, zato ker so bili ravno nje lil se je eden tukaj, drugi tam, tretji zopet drugje, itd. Jezik, navade, obnašanje in šege, vae j ustanovniki Slovenci iz 'Kranj-jim je bilo tujo. Bili so takore- ske' dežele. S tem pa ni reče- "Dragi moji, mi vsi bomo da-> koč tuJ«i med tu->ci- Toda vse no» da se Prezir* p« tem ostajali zato enkrat odgovor svoje- jto naših Pn'ih Pionirjev ni vz- le Slovence it Štajerske, Pri-mu Bogu. Težek odgovor na.* nemirilo, kajti bili so prave morske, Kofroške, Prekmurske, 'slovenske korenine. Oprijeli itd. Nikakor ne. Vsi smo so se trdega dela in ko so sc j bratje Slovenci in "sestre Slo-seznanili z okoliščinami v novi venke, pa naj pridemo že iz domovini, pričeli so pisariti ene ali druge slovenske pokra-svojim sosedom v staro domo- jine. In ker mi je znano, da je čaka. "Govorim vam to, kot predsednik Kranjske Slovenske Katoliške Jednote. Moj urad mi veleva in zahteva od mene, da ti, ki obstajata iz Prekmurskih Slovencev. Eno izmed teh je v kot predsednik katoliške orga-1 vinlter jih ^arjati, da naj ravno tukaj v Chicagi veliko nizacije nastopam in zagovar- PndeJ° za n>imi v Ameriko, število Prekmurskih Slovencev, ... Tako so se zbirali naši prvi Slo- zato bi toplo priporočal, da bi jam značaj nase organizacije . .. , ..; . . »I , 'V in našega vernega ljudstva. vc™ V T"* £ Amerike ; si ustanovili društvo in isto pn- Danes moramo biti celi možje.; °d caf i° V* J,0pih Jedn0tl' (°d°" Tisti katoličan, ko molči, ko se U *brala mala skuPina bravanje.) S ponosom moram vera napada je slabši od po- naših rojakovtumtam pričel, konštatirata da imamo dVoje kojnega Konde, ki je javno so ^pravljati, kako bi se za- moških društev pri naši Jedno- ..... ~ mogli organizirati ter eden povedal, da je brezverec. On. , • . . _ , . . se je pokazal kakršen je bil. ?™*cga . P°dPlratl v slučaju . _ . Tisti pa. ki se ne pokaže v jav-1 «»•«■•*». dobrove-; Bc lehem, Pa., m drugo v .. .. . . doc, da na tujo pomoč se ne, Bridgeport, Conn. Zato dra- nosti s svojim prepričanjem je . _ ' .... , . H ' y""1, . , -labši od njega morejo zanašati. Pnsli so do gi mi prekmurski Slovenci, ako . . spoznanja in prepričanja, da dvomite nad poštenostjo in do- To delo, ki smo sedaj zace- rabijo podporna društVa, po- brodelnostjo K. S. K. Jednote, li, bomo nadaljevali po vseh tom katerih w ge podpiraIo ohrnite se do rojakov v večjih slovenskih naselbinah. bolnite ,n y g,učaju gmrti po_ njenib megtih in gotovo bogte Mi moramo nas narod pnpelja- magai0 vdovam in girot8m. In dobili od njih „ajlepše pripo- ti nazaj k ven m na tisto pot, feg ustanavljaIi ^ si društva roiilo 0 naši jednoti. .s katere ga je spravi! protiver- in rayno y tej nasrfbini (Chica. ski sovražnik. go) so naši predniki ustanovili soč članov in članic v obeh • Zato naj bo nasa naloga, prVQ društvo> ^ Štefana. (2i- razredih. Njeno premoženje spraviti vse Slovence po Ame- vahnQ ploskanje Tiki pod okrilje naše dične raa- kaj bo z njimi, ako te Bog pokliče iz te|a sveta. Zato pa, dragi starišl, vpišite vaše otro-čiče v Mladinski oddelek K. S. K. Jediiote, kajti ko vas več ne bo med živimi in ko ne bo ni-kogir, ki bi dkrbel za vaše dra- }e, skrbela bo^z* nje K. S. K. edhota, tdfto v gmotnem kakor tudi v verskem oziru. "Apeliram na vas vse, ki še niste člani in članice k. S. K. Jednote, da. ne odlašate, marveč pristopite kakor hitro mogoče. Vi pa, dragi stariši, ki nimate še vaših otrok vpisanih v Mladinskem oddelku naše Jednote, ne odlašajte, vpišite jih takoj. Ako to storite, bo vam to v največjo tolažbo na smrtno uro in lahko bodete zatesnili vaše trudne oči, dobrove doč, da spadajo vaši otroci v mogočno katoliško podporno organizacijo K. S. K. Jednoto "Vsem skupaj pa kličem podajmo se na delo za večjo in mogočnejšo K. S. K. Jednoto poskusimo vsaj po enega novega člana ali članico pridobiti pod zastavo naše dične orga nizacije. Bog vas živi!" (Občinstvo je govoru burno ploskalo.) (Dalje prihodnjič) -O-— DruStvena naznanila. K. S. K. Jednota šteje 21 ti- znaša nad $1,155,000.00. Pri __ . . 0, , , i "Sprva so naši Slovenci pod- naši Jednoti se lahko zavaru-tere kranjsko Slovenske Ka- piraH ^ skrbeli za b(jlnike ,e i jete z& dogmrtno zavarovaIni. toliske Jednote, ki je Sloven- , ožjem d^lokrogu> ker je bil no od $250.00 do $2,000.00. cem ne samo podporna mar- pfl njih namen delokrog razJi_ Ravno tgko se lahko iavaraje_ vec v pravem pomenu besede ^ da bJ teko skrbeh sa vdo_ tfe 2a 20-letno zavarovalnino od tudi prava katoliška mati. (Zi- yc in girQte širom Amerik6j ^ $250.00 do $2,000,00. Poleg vahno pritrjevanje.) 0 dne 2 aprila> 18g4 , kega plača jednota podporo za novili K. S. K. Jednoto, katera razne poškodbe in operacije; naj bi delila razne podpore plačuje dolgotrajno bolniško "Vsi moramo delati in to na vso moč, da se med nas Sloven- ce vrne živa vera v Boga. med- vcem onim ki bodo gpadali podporo Pri K s K Jednoti sebojna »Jubezen in prav, kr- pod njenQ okrilje ge lahko 2avarujete za bolni. ■TS? • a "Ker so Pa naši Predniki pri- ško podporo od $1.00 do $2.00 (Sledilo je dolgotrajno ploska- negli gtare domovine trdno dnevne podpore. Dalje jedno- nje m odobravanje.) versko prepričanje v svojih cr-, ta plača gotovo svoto starim in eih, katero so čislali in spošto- onemoglim članom kot odprav- Predsedatelj shoda je spo- Vaii, niso bili zadovoljni samo nino. Istotako se izplača nad štovanega govoniika lepo za- z društvi in Jednoto. Njih že- 70 let starim članom in člani- hvalil za krasni govor in želel, ij2 je bila slišati ,in poslušati cam takozvana starostna pod- da bi njegove lepe navdušene Božjo besedo iz ust slovenske- pora. Naša Jednota skrbi za besede rodile obilni sad. Go- duhovnika v domači sloven- svoje onemogle člane in člani- vor Mr. Grdine je v resnici vse skt cerkvi. In kakor hitro je ce ter jih podpira, kadar so aa- navzoče ganil večkrat do solz. 6j]0 približno zadostno števi- mi nezmožni skrbeti za sebe. Kajti njegove besede so priha- j j0 Slovencev v eni ali drugi na- Sedaj pa vas vprašam, dragi jale iz njegovega vernega srca.; -elbini, vstanovili sp svojo cer- moji, je li še katera druga Predsedatelj je nato nazna- kcv in fo^ij duhovnika, ki jim bratska podporna organizaci- nil občinstvu, da bo nastopilo j je razlagal Božjo besedo v ma- ja v Ameriki, ki bi nudila svo- cerkveno pevsko društvo "A- terihem jeziku. Tako se je u- jemu članstvu, kar nudi K. S. drija." ¥ ;-tanovila tukaj v Chicagi cer- K. Jednota? Je li še katera Takoj po govoru Mr. Grdine kcv sv. Štefana, v drugem kra- diuga bratska podporna orga- glavnega predsednika K. S. K. j ju zopet cerkev sv. Jožefa, dru- nizacija, ki bi skrbela za svoje Jednote je prišla na oder v be- gje zopet cerkev Matere Bož- članstvo, kakor skrbi K. S. K. lo oblečena članica Mladinske-! jc itd. Jednota? Ni moj namen kriti- ga oddelka, Mirni Blay, hčerka "Tudi s tem, da so imeli svo- zirati nc eno in ne drugo pod- navdušene rojakinje Mrs. Ma- [ ja lastna društva, Jednoto in porno organizacijo, kajti vsa- ry Blay, ki jc v lepi deklamaci- cerkev, niso bili naši predniki ka podporna organizacija je ji Čestitala hovemu predsedni- zadovoljni. Videli ao, da jim dobra, dokler pošteno in pra- .cu, Mr. A. Grdini in mu poda- družine rastejo, prišli so do vično izvršuje svoje obveznosti a v znak častnega priznanja prepričanja, da rabijo tudi far- ter pravično in pošteno ravna alik šop cvetlic. Dcklamirala ne šole, kjer se bo mladina in i s4 svojim članstvom. Rečem i tako-lc: mladina njih naslednikov uči- pa, da za nas katoliške Sloven- "Pozdravljeni uradniki la in izobraževala v pravem ce in Hrvate je edina in prava Jednotini bodite!" i verskem duhu. Zato so si po- K. S. K. Jednota. (Tako je! Vam kličemo tu zbrani vsi. stavili kjerkoli je bilo mogoče Klici izmed množice.) Kajti Med nami ostanite! lastne farne šole. * naša Jednota ne skrbi za svoje j "Poleg vsega tega so naši članstvo le v gmotnem oziru, Iz srca prav detinskega Slovenci želeli svoji mladini marveč skrbi tudi v verskem iskreno Vas pozdravljam, ; tudi dobrega in poštenega raz- oziru. Zato bi ne smelo biti no- V imenu nas—Mladinskega vcdrila in zabave, zaradi tega benega katoliškega Slovenca in Oddelka to ponavljam. so si omislili lastne dvorane, Hrvata v Ameriki, ki bi ne spa- kjer se mladina v družbi svojih dal pod prapor naše mogočne V spomin na skupen Vaš starišev, lahko zabava in veseli. Jednote. .(Odobravanje.) obisk "Zaradi tega lahko rečem, "K. - S. K. Jednota ne V znani vsem Chicagi, da K. S. K. Jednota ni storila sprejema v svojo sredo srfmo Sprejmite šopek ta cvetlic, velik korak k napredku samo odrastle člane in članice, hidr- na društvenem polju, marveč več sprejema tudi otroke od 1. veliko dobrega in koristnega do ičL leta. Naša Jednota ^e za slovenski narod v Ameriki torej podporni mati naši mlfe-Takoj zatem je nastopilo (je bil potom naše Jednote stor- dini. Zato pa dratfi oče, draga Cerkveno pevsko društvo "A- jen tudi na verskem kakor tu- mati, ki vzgajaš otroke, žellS drija" pod vodstvom g. Ivo Ra- di na družabnem polju.' Zara- jhn vse najboljše in ko netfdt-čiča in je zapelo lepo pesem cli tega, kadarkoli se agitira za no zboliš in vidiS okorg sebe "Večerna." Pevski zbor, kjer K. S. K. Jednoto, še istočasno tVoje otročiče, kako ti je hudo so zbrane naše najboljše pev-j dela ih agitira za razširjenje] v Kakšnih skrbeh si, rfiiafed si NAZNANILO. ' Uradno se naznanja tem po tom vsem Članom društva sv. Barbare, št. 23, K. S. K. J., kateri niso bili navzoči na seji meseca januarja, da je bilo na tej seji sklenjeno, da plača v^ak član v mesecu februarju 50 centov posebni prispevek za dvorano, da se pokrijejo stroški, ki bodo pri dvorani nasta li, ker bo treba napraviti novo streho in razne popravke. Obenem je bilo! sklenjeno, da v bodoče plačuje vsak član redno 5 centov na mesec za dvorano, da se bodo zaniogli plače vati redni ietlti stroški za vzdr ževanje dvorane. Znano vam je, da odkar je nastopila bla žena prohibicija, ni pri dvorani dovolj dohodov, da bi se pokrivali redni izdatki ; vsled tega je odbor dvorane bil pri-moran priporočiti redni mesečni prispevek v ta namen. Ob enem je odbgr pojasnil stališče dvorane v sedanjih razmerah, nakar je društvo soglasno sprejelo gori navedene določ be. Toliko v pojasnilo vsem članom, kateri niso bili na zadnje seji navzoči, da se bodo znali ravnati po sklepu dru štva. 1 Z bratskim pozdravom, Mihael Hochevar, tajnik. Nam gostje, mili, dragi!" Ta prizor je naredil velik utis na občinstvo. Drnstvb Marije Pomagaj, it. 78 Chicago, IU. Članicam društva Marije Pomagaj, št. 78 K. S. K. J., katere se niso udeležile januarjeve seje, nkznsinjem, da je na tej seji bilo sklenjeno, da Se bode maškeradna veselica, katero je društvo mislilo napraviti dne 17. februarja, preložila za en teden pozneje, to je na 24. februarja. Vzrok, da se je veselico preložilo je, ker se članice hočejo odžvati prijaznemu vabilu south chikaških sosester, katfere nas vabijo na tamkajšnjo slavnost dne 17. februarji. Zato prosim vse Slovence in Slovenke, ki se nameravajo udeležiti naše maškeradne veselice in ki so ali še bodo kupili tikete za to veselico, da naj vpoštevdjo, da bode veselica en teden pozneje kot tiskano na tiketu in*to je 24. februarja. Začetek veselice bode ob 3, uri popoldne, vstop mask pa ob 7; uri žvečer. Vse katoliške Slovence in Slovenke v Chicagi in okolici vabi naše društvo že sedaj na to pritrditev, kjer se obeta veliko zabave ter zdrdvega humorja. Sled najlepše in najpomembnejše maske se bodo tudi razdelili vrednostni dobitki. Kakor že omenjeno, se bode več članic druitva Marije Pomagaj udeležilo sOuth chiktf- ike cerkvene slavnosti, dne 17. februarja. Ako bi se še katera izmed članic, ki n^ bila na januarski seji, želela udeležiti skupno z drugimi članicami te slavnosti, naj se pismeno zglasi pri spodaj podpisani tajnici, da se ji da potrebna navodila. Sedaj pa še s sporazumom odbornic našega društva resno opozarjam vse tiste članice, katerih se tiče, na bolj redno plačevanje asesmenta. Koliko nepotrebnega dela in stroškov se napravi odbornicam, osobito še tajnici z nerednim plačevanjem, poleg tega se zadržuje pa tudi asesment, kateri se ne more odposlati naprej radi tistih članic, katere niso poravnale asesment vsaj par dni po seji. Vsaki članici je znano, da če ne plača mesečnine bode suspendirana, zatorej, čemu odlašati, ko vendar morajo biti masečni prispevki poravpani. Vselej, kadar jc seja ob nede no "Glasilo," te čemo opaziti gdje mnogo mladji • odsjeci, mnogo bolje napreduje sa članstvom i sa blagajnom svojom; prikupljuju danomice nove članove i povisuju redove svoje, priredjivaju zabave i izlete, grade i kupuj u domove svoje; postaju sve to veči in jači svakim dnom. A mi bračo spa-varno u tmini, i za svoj odsjek jako slabo marimo, dok drugi na našemu polju žanju i u svoje žitnice trpaju; probudimo se i mi več jednom, te poradimo složno svi skupa, da nas bude do druge konvencije dva puta više. Agitirajmo za našu Je<{-notu. Polazimo svaki mjesec naše društvene sjednice; plačajmo redovito svoje mjesečne pristojbe. Poznato mi je, da naša brača ne polaze na sjednice niti plačaj u redovito svoje asesmente duguju odsjeku po nekojiko mjeseci i obečiva-ju da čedu sve točno platiti, i ljah, me dobijo članice že od članstvo ih čeka, a kada im se pol ene ure v cerkveni dvorani, to vidi mnogo za platiti napu-če so pa seje zvečer, pa od pol štaju društvo, te neki pristupe osme ure dalje. In prosim matere, katere ne morejo priti na sejo, da otroke pošljejo bolj zgodaj v dvorano, namreč takoj ob pol eni uri ali pol sedmi uri, kakor je že seja. Vse čla- u drugo, a neki pak za nikakvo ne mare, i tako se do smrti kla-tare. Žalostno je ovo. Jas si ga onome, koji ne pripada k nijednoj organizaciji; takovi čovjek nije vredan, da živi u niče prosim, naj to vpoštevajo, ovoj suznoj dolini. Ali ja vam in ostajam s sosestrskim pozdravom, Mary Blaj, tajnica. bračo.u napred velim, da koji nebude polazio društvene sjednice, i ne platili dva mjeseca, --biti ču prisiljen da ga suspen- NAZNANILO IN VABILO. diram pa bio to ma tko. Svaki Slovensko podporno društvo Je od nas dužan, da pola zi na Marija čistega Spočetja, št. 85 sjednice i de plača svoje redo-K. S. K. J., Lorain, Ohio, prire- vite asesmente; danas nisu di dne 16. februarja, 1924 v i slaba vremena, rada ima, i sva-Virantovi dvorani plesno vese- ki čovjek može da plati dru-lico in domačo zabavo. Tem žtvo sv<>je u kojega pripada, potom se vabijo vsi Slovenci in kao predsjednik nadzornog Hrvatje da nas mnogoštevilno odbora 1923, ubilježio sam obiščejo. Za dobro postrežbo du£ zaostali kod članova, ka-in zabavo bode skrbel zato.iz^ još nije bio o mu ni treba hoditi na farmo; če imaš pa veselje do poljedelstva, pa ni lepšega življenja, a samo zičetek je težak; imaš dosti kislih kumaric za pojesti, to posebno tu v Wisconsinu, kjer je polno štorov in grmič j a. In j atelje in tovarše na veselico dne 7. februarja, 1924 povodom poroke našega rojaka Jure Milkovica z gospodično Ma-ry Plut. Pridite vsi njegovi prijatelji iz te kolonije, da mu na ta način izkažete čast ko bo stopil v zakonski stan. Poroka se bo vršila v cerkvi sv. Petra v Steeltonu, po našem č. g. župniku Rev. L. Gla-deku, svatba ali ženitovanje se pa vrši na 211 Main St. v hiši Mr. and Mrs. švab. Tudi vabimo našega kuma iz West Side, Jureta Dragovan Pozdrav, j in kumo Barbaro Dragovan, da — bi slednja prišla kuhat, ker je Wis.—Že več- J spretna kuharica za take go-kaj poročati, i stije. Pa se bojimo, da ne bo morda mogla priti, ker jo boli prst; naj si pa natakne rokavico. Dalje vabimo našega starešino, Mr. šlajfarja, ker že dolgo nismo slišali njegove pesmi; igrala pa bo naša domača muzika (orkestra- Nikota To-mac, ves dan in noč. i K sklepu že danes kličemo srečnemu ženinu in nevesti, Mr. Jure Milkovicu 'in gdč. Mary Plut: Bog vaju živi in ca. Borlič, srednjemu g. J. Klopčič, a manjšemu pa g. Anton Barlič iz Preterša. Vse je zgledalo zelo veselo in slovesno. Po končanem opravilu je pa g. Louis Klopčič kar najlepše deklamiral novo pesem zloženo v počast novim zvonovom; marsikatero oko je postalo pri tem rosno. Potem je pa nastopil domač moški pevski zbor." Tako mi je še moj prijatelj sporočil: "Vsi smo jih veseli, samo da jih imamo, so jekleni in lej>o pojo. Tavžente imamo, jeklenih Vam ne djamo—zato pa: "Le zvoni mi, tako glasan, In milo poj čez tujo plan; Dasi mi v srcu polje jad, Zvonenje tvoje slušam, slu-, šam rad." Končno še .enkrat najlepša zahvala za darove za Peške zvonove! S pozdravom do vseh naših domačinov in čitateljev tega lista. Anton Strukel. -o- 0 ljubezni Dvanajst saraaritanskih govorov t N V stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani govoril Dr. Mihael Opeka. (Nadaljevanje) Mladi, člani dr. sv, Alojzija, Steelton, Pa. _L. La SaUe, IU.—Naša tukajšnja društva (tri po številu), spadajoča pod okrilje K. S. K. Jednote so vsa pristopila V cen- tralizacijo, kar je častno za vendar je pri nas lepa zemlja, | VSe tukajšnje članstvo. Iz te-kjer rado raste, če dobro po- ga se razvidi, da delujemo po ' Cleveland (Collinwo:>d), O. —Iz vseh naselbin, iz velikih in malih vidimo dopise v našem priljubljenem "Glasilu," samo iz Collinwooda ga že dolgo časa nisem čital. No, bomo pa skušali ta nedostatek popraviti v bodoče. Novic, da bi zanimale širšo javnost je dosti; samo ne vem, kje naj začnem. Pa naj začnem torej pri naši slovenski fari Marije Vnebovzetje. Pod spretnim vodstvom naših časti-tih gospodov dohovnikov napredujemo prav lepo v vseh ozirih, moralno, kakor tudi gmotno. Vsa čast gre tudi našim cerkvenim možem, ki so tako požrtvovalno delali celo leto; dosti svojega dragega časa so žrtvovali za napredek fare. Kaj pa z našo slovensko katoliško šolo? O tej se pa ne morem nič kaj pohvalno izra- Barberton, O.—Tukaj pri nas dobro napredujemo na društvenem polju, kakor tudi v verskem oziru. Naše žensko podporno društvo sv. Srca Marijinega kaže vedno večji napredek, skoro vsak mesec nas je več. V resnici, vsaka slovenska žena bi morala biti v tem katoliškem podpornem društvp, živeča v barbertonski naselbini! še eno društvo imamo tukaj, katero smo ustanovile meseca julija z 12 članicami, to je Al-tarno društvo, danes nas je pa že 50. Iz tega se razvidi, da me Barbertončanke ne spimo, da smo napredne in da delamo vse skupaj kakor ena družina. Zdaj smo si omislile, da bo-ziti; le premalo naše slovenske : mo napravile dne 1. marca le- j gnojiš. Posebnih novic nimam poročati, samo temu se čudim> da se ravno naši slovenski farmarji skoro nič ne oglašajo v jav-j nosti, ko je poljedelski stan vendar najbolj koristen za ves slovenski narod, ne samo za farmarja, ampak tudi za one, ki bi se radi selili na farme, in za farmarje same, ako bi prišli ; v ožjo dotiko z delavci po mestih in s trgovci po naselbinah. Tako je pa vse nekako tiho in otožno; potem bi se mi medsebojno bolj*e učili in spoznavali kakor delajo v tem oziru drugi | farmarji. Z rojaškim pozdravom, L. Terlep. mladine pohaja v to šolo, ne vem, kaj je vzrok? Ne vem, kedaj bodo naši slovenski stariši izprevideli potrebo katoliških šol (v Newburghu in na St. Clair ju ni tako slabo v tem oziru). Pošiljajte torej svoje otroke v katoliške šole, dajte jim vsaj tiste prilike, kakor smo jih imeli mi, izobraziti se po zabavo, na katero se že zdaj marljivo pripravljamo; to bo zadnja sobota pred pustom. V prizorilo se bo lepo igro, kjer bodo igrali sami otroci; videli jih boste, kaj vse se lahko naši mali naučijo. Ta igra bo v resnici zanimiva in se iste še ni priredilo na kakem ameriškem odru. Največ posla in truda lepem geslu: "Vsi za enega, eden za vse!" Kaj pa ostala krajevna društva širom Amerike, ali se ne boste dala omajati? Le pristopite v naš centralni delokrog, da se ojačimo in postanemo močni tudi v tem oddelku, kar nam je bilo že zdavnej potrebno. Torej na plan in v bolniško centralizacijo! Dalje poročam vsem tistim tukajšnjim rojakom, katere 3em lansko leto julija obiskal in poprosil za mali dar za nove zvorfove v Pečah pri Vačah, da denar je bil v redu prejet še meseca avgusta, 1923 v znesku K 8, 448.00; za to imam na rokah uradno potrdilo o resničnem prejemu. Vsem cenjenim darovalcem se jaz na tem mestu najlepše zahvaljujem, in tako so vam tudi farani cerkve sv. Jerneja zelo hvaležni za prispevek; to izkazuje pismo, katero imam na rokah. Naj Vam bo zato obilen plačnik! Meni je rojak g. J. Avbel iz Peč o novih zvonovih sledeče pisal:' ' - "Dobili smo jih dne 30. novembra zvečer so jih pripeljali na treh okrašenih vozovih; Veliki zvon je vleklo troje parov konj, a druga dva pa po dva; to pa zato, ker so zelo težki. Veliki zvon (bas) tehta 36 sto-tov (centov), srednji 18, a tretji pa 8 stotov. Sprejeli smo jih zelo slovesno. Drugi dan smo jih za silo dvignili, da smo jih preiskusili. Zvonovi so lepo delo in imajo čist jekleni glas; so lepši kot prejšnji broneči. Zliti so bili na Jesenicah. "Dne 9. decembra, 1923, popoldne ob 3. uri so jih domači č. g. župnik v navzočnosti č. župnika iz Vač blagoslovili. Lep je bil pogled na te velikane ; zato so imeli pa tudi botre; velikemu je kimovala ga. Jeri- Krotko se pusti poljubiti in prijatelj, pravi Judu: Prijatelj, čemu si prišel? Izdajavci tako, zato da bi ga izpreobrnil, da bi ga rešil. Oj preveliki ljubezni do prevelikega (sovražnika! Pa pojdite z menoj na dvorišče velikega duhovna. Tam se greje Peter, sredi med drhaljo. Tisti, ki se je zakli-njal, da Gospoda nikoli ne zapusti* da pojde ž njim skozi življenje in smrt. Toda glej. Slabotna ženska pride, dekla: Tudi ti si bil z Jezusom Gali-lejcem. (Mat. 26, 69.) In Peter zataji Gospoda: Ne vem, kaj praviš. Druga pride. In Peter zataji Gospoda drugič, še tretji pridejo. Peter se roti in prisega, da Gospoda na pozna. O, ali je mogoče hujše raz-žaliti Jezusa? Jezus pravični, kako sc boš maščeval? Kako boš kaznoval nezvestega apostola? Udari ga,' da vidi, ali te pozna ali ne. Toda kaj. Peter je žalil, Krtetus jc ljubil. Samo milo se je ozrl v Petra, ko je šel preko dvorišča: Gospod se je ozrl in pogledal v Petra, pravi sv. Luka (22, 61.) in blagor Petru, ki je razumel pogled ljubezni. In še. Pridite z menoj na Golgoto. Tu na križu poglejte, kaj so naredili s Kristusom njegovi sovražniki. Poglejte noge Kristusove, ki so trudne hodile po puščavi, po vročih potih, po gorah, po morju iskat, kar je izgubljenega: sovražniki so jih z žeblji prebodli in na križ pribili. Poglejte roke Kristusove, ki so lačnim kruh lomile in bolne ozdravljale, molile in blagoslavljale: sovražniki so jih predrli z žeblji in na križ pritrdili. Poglejte glavo njegovo, ki je iz njenih oči sijala sama ljubezen, ki so njena u-sta govorila samo dobroto, ki so njene misli samo srečo in zve-ličanje duš: sovražniki so jo s trnjem opletli in na križ naslonili. Poglejte to telo, vse razbito in razmesarjeno—: sovražniki so to storili. Poslušajte to zasramovanje, te kletve, ki lete na umirajočega—: sovražniki Kristusovi jih bruhajo iz svojih črnih src. O Kristus, maščuj se! Maščuj se, večni Bog. Toda kaj kličem jaz Bogu ljubezni. Ne maščevanje—ljubezen hoče. čujte, kako ljubi Kristus sovražnike svoje na križu, kako moli zanje v smrti—: Oče. odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo! (Luk. 23, 24.) Tako je Kristus-Bog, kar je ukazal, tudi pokazal s svojim najvišjim, nedosežnim zgledom. Toda Kristusa, praviš, ni mogoče posneti. Posneti ne, posnemati pa. Žato ker je milost njegova z nami, slabimi. Kaj, ali ne vidimo na svetnikih božjih, kako so z milostjo bož~ jo podprti, ljubili svoje sovražnike? Sv. Štefan je molil zanje, ki so ga kamenjali. Sv. Katarina Sienska je ženi, katera jo je bila obdolžila neči-stovanja, v njeni bolezni služila za deklo. Sv. Ambrozij je morivcu, ki mu je stregel po življenju, nakazal toliko de* namo pomoč, da se je ž njo lahko pošteno živel. Sv. Mile-tij je oblastnika, ki ga je tiral v pregnanstvo, s svojimi rokami ščitil, da ga ni razsrjena množica kamenjala. Sv. Ignacij Lojolski je nad vse ljubeznivo skrbel za tatu, ki ga je za časa njegovih študij v Pari*zu nekoč do dobrega okra-del. Sv. Frančišek Regij je sirovemu mladeniču, ki ga je pri službi božji po licu udaril, ponudil še drugo lice, in blaženi kancelar Tomaž Mor je, preden je dal glavo za .vero in Cerkev, na vprašanje njegovih krivičnih sodnikov, če ima še kaj povedati, kratko odgovoril: Nič, razen to-le: Kakor' je poznejši apostol Pavel bil pri smrti prvega mučenca, Štefana, in je to smrt odobraval s tem, da je straži! obleko njih, ki so Štefana kamenjali, pa sta zdaj vendar oba v nebesih in na veke prijatelja; tako upam tudi jaz in bom goreče molil za to, da vas, gospodje, čeprav ste bili moji sodniki na zemlji, vendar enkrat v večni blaženosti v nebesih najdem. Bog vas obvaruj, zlasti še mojega gospoda kralja, kateremu daj zvestih sodelovalcev! Kaj pravite, predragi? To so bili svetniki, pravite. Da, toda svetniki so bili ljudje, kakor mi. Ampak z močno voljo so hoteli izpolniti zapoved Kristusovo: Ljubite svoje sovražnike. In ker so resno hoteli, so z milostjo tudi Uspeli. Resno hoteti moramo tudi mi. Naš Bog je velik in dober zadosti, da nam bo povrnil, če odpuščamo in ljubimo te, katere nas srce sili mrziti, sovražiti. Ah, zakaj je tako slaba naša vera. Bližnji nam je škodoval na premoženju—aH ne verujemo, da bo Bog naše premoženje prej spet blagoslovil, če odpustimo in ljubimo? Bližnji nam je v blato poteptal našo čast—ali ne verujemo, da nam bo Bog prej zopet vrnil čast in dobro ime, če odpustimo in ljubimo? Bližnji nam je zvodil sina, hčer na krive poti —ali ne verujemo, da nam bo otroka prej spet poiskal in vrnil dobri Pastir, če odpustimo in ljubimo? Odpustiti tedaj in ljubiti! O, kaj pa imamo od tega, če odpustimo in ne ljubimo? Ali ni samo razdejano naše srce? Ali nam ne izpod-jeda samo skrit in lačen črv korenin življenja? In kar je hujše—Bog obrača svoje usmiljeno lice stran od naših duš. Ah, kako ne. Saj ga sami prosimo, naj tudi on nam ne odpusti, naj tudi on nas ne ljubi, kakor mi ne odpuščamo in ne ljubimo . . . Vsak da molimo: Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom . . . Tako ti, 0 Bog, kakor mi. če torej mi ne, tudi ti, o Bog, nikar . . . Tako prosimo sami, tako kličemo v najlepši molitvi prekletstvo nase . . . Odpustiti in ljubiti! Ljubiti tudi te, ki so nas razžalili, oškodovali, obrekli, nam življenje zagrenili, nam dušo neozdravljivo ranili—ljubiti jih. tfežka zapoved je, neizogibna. Bistveni del ljubezni do bližnjega je, tiste ljubezni, o kateri je pisano: Kdor ne ljubi, ta ostane v smrti! (Jan. 3,14). Amen. m. če me vprašate, kako naj ljubimo svojega bližnjega, imam pripravljeno za odgovor besedo Gospodovo: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe! Po ljubezni, s katero kratko—če vidi vso to mižeri-ljubimo sebe, naj se ravna lju- jo sveta. Da. naše srce, Če je bežen, s katero ljubimo bliž- res ljubezen v njem, se ne mo-njega. Ljubezen, s katero lju-• re zadovoljiti s samim sanja-bimo sebe, pa ima zlasti to vim čustvovanjem, s samimi lastnost, da je kar mogoče de- lepimi besedami, marveč hoče janska. človek samemu sebi dejanj: hoče nasičevati, hoče ne govori samo, da se ima rad, oblačiti, hoče zdraviti, dvigati, da si,,vse dobro želi, da je pri- reševati. Kjerkoli vidi člove-pra/vljen v vsem pomagati si, škega trpina nesti križ, hoče marveč tudi res, kjer le more, ljubezen našega srca pristopiti svojim željam ugodi, fcvtjjim kakor Veronika, da mu poda potrebam ustreže. Taka mo- prt, mu obriše z lica znoj, sol-ra biti tudi naša ljubezen do ze, kri ... To je potreba, bližnjega: dejanska. Otročiči zahteva naše notranjosti, če moji, ne ljubimo z besedo, tu- resnično ljubimo. Kdor te podi ne z jezikom, ampakjv deja- trebe po dejanjih ljubezni ne nju in resnici, pravi sveti Ja- čuti, ta se boji, da je njegova nez. (I. Jan. 3, 18.) Treba je ljubezen, če jo je kaj imel, res računati s potrebami bliž- umrla.-- njega, res kaj storiti zanj, kjer Toda boji se tak kristjan še je mogoče, res podpirati ga, več. Boji se, da je z Ijubez-pomagati mu. O, če bi naša nijo umrla tudi njegova vera. ljubezen do bližnjega delala ali bolje, da je umrla njegova toliko, kolikor dela naša ljube- ljubezen prav zato, ker je že zen do sebe. Ljubezen do se- prej umrla njegova ve a! Res-be—sem lepo bral nekje—je nično, moji častiti poslušavci. napolnila zemljo s majhnimi, ali je mogoče, da ne bi izkazo-prijaznimi cvetnimi vrtovi in z vali potrebnemu bližnjemu te-velikimi, očarujočimi parki, z lesnih del, del usmiljenja, če ljubeznivimi, nizkimi hišicami verujemo le samo v Boga in in z nebotičnimi palačami, s Kristusa našega? Povejte,-kaj kupčijskimi cestami in prekopi, pa je naš Oče nebeški? Ali je s tovarnami in prodajalnami, z on Bog nerodovitne, nedelav-vsemi orjaškimi rtaritvami mo- ne, samo besedne, frazaste lju-derne umetnosti, tehnike in bežni? Ne! Naš Bog je Bog znanosti. Delo ljubezni do najpopolnejše se udejstvujoče, bližnjega pa je v primeri s tem v najvišji meri dejavne ljubez-tako revno. Nekaj bolnišnic, ni, ves ljubezen in ves dejanje, sirotišnic in ubožnic je posta- Bog je neprestano delaven za vilo noter med bedo te zemlje, nas ljudi. Svet, ki ga je ustva-toda obličja zemlje resnično ni ril, vsak hip zopet ustvarja, ko izpremenilo. Dolina solz, v ga ohranjuje za nas vse. Nekatero se je nekoč prevrgel prestano pošilja z višave soln-paradiž, še zmerem čaka odre- čno luč, gorkoto in dež in roso, šenice, tiste ljubezni dobliž- da oplaja zemljo; daje in ohra-njega, še, ki je tako velika ka- njuje na zemlji.drevju cvet in kor ljubezen do sebe—Velika trti grozd in polju sad; odpira namreč po delih usmiljehja. neprestano svoje roke in na-Dvojna so dela usmiljenja, ki polnjuje z blagodarom vse, jih mora izkazovati prava lju- kar je živega. (Ps. 144, 16.) bežen do bližnjega: telesna in (Da,je prihodnjič) duhovna dela usmiljenja, ka- __. kor so potrebe bližnjega dvoj- Vse bolehne ženske morale bi ne: telesne in duhovne. G o- to citati, čitsjte to tko vorimo najprej o telesnih delih v ste zdravi, usmiljenja. ■ . i VLaka ženska trpi vc< : li manj na lem • sv.tu f življenju iiv nam j* dobro > xtUion Vaka Imet«- trpe. Sicer p« ni |x.- Telesna dela usmiljenja naj trebno. «i» trpi^nj. n..- ! Mv>uO v svojem življenj*!, na Bilijone žensk odpomorejo telesnih potrebam i >»« dan«-* *«• opniu tega trpljenja ir. ».. ^ _ »-sled teira. kor vedo kakšna ..dravil« morajo bližnjega. Nasičevati lačne, i j<-maii. du jim po»a»a. v>, teh n-avih *drr.- . f. . . . vil je I.AXV1UI'K COMI'.. napajati žejne, sprejemati po- ka terrga uiiva i I jone žen v k in na tisoče »J.-avnikov pri-, , , pijujv to zdravilo za senike vsak dan v letu. potnike, oblačiti nage . . . tako l-e našteva katekizem. Z eno preč in ohrani marsikate.-o i enako pr-d , , J t_ • zdravniškim nožem in operacijami. Oidravlja Skupno besedo: na pomoč hi- žensk* pred razni*! Wcu:imi ia njačuje .. »J , • , !• , njih zdravje. La\vibur CoTli). je izboljšal teti, pomoč deliti, kjerkoli od- atar>je že marsikatere ie;.> ke »lahostt in b,.- . .. , - ., », lezai. V*al.a bolezen, ki »e pojavi iea- meva krik trpečega človeštva,; .kah kajpak pusti ve* .-.ii manj *v«ja =«a- ,-.,.. , . ... J , menja. Zbledeli obraz, oslai.ia obliko iivota. ki Zlasti V današnjih dnen Z po»*roča jezo. va« o-'ahi in napravi »tal ■ a i i__w ,__. j-l. [>rodno je čn« zato. Kdo eploh hoče biti i tara Žalostno Materjo vzdihuje: orela (trdu izgledajo*« iei.^ka: Njeno iiv- »r , i _ _ • • • iienj.- je potem navadna revičioa. l.axvihur vciiKa KaKor morje jc moja comp. je »d arilo u i?-ake periodične bo-bolečina! (.Žal. p. 2, 113.) j e bi mrrale jemati to zdravilo ako iir.ate tj„„ t» „ ____i i • • ne-edno perilo, oalabeloit. omedlevieo. bo. rredragi. Ua smo dolžni Winf>. lKJll« xia5ti d., jedu. biedavo»t. bo-lajšati človeško gorje s teles-1 ."KK delujote «rre. bolečine okrog »:f». nerv n-no"t kronični rlavohol, polaeke in bolečine v £e!od<*u. bolečine v križu in med ramami. • labo prebava, bolečine pri odtaUanju vode. ■rožico na notranjih orrH-ih. zvulm apanea. rhečico. zaprtnico, bolečine v udih. ubo pomina. bolečine v notrah. melanVnholika. -> ap'o*nn oslabelo*t. Naročite ai dob-era dr^avila. ki je alavno med tenakami in h|>. •im bodete dnevu ko tte opazila la oclaa. 7 treh kritičnih periodah žen.kepa življenja. !orvt v dekliško iltho. ženako dobo ie po-ebn<> ob nosečnost i in pri takozvaniapre-membi ženskega življenja. Laitvibur Vomp. za ženske bolo-ni je neprecenljive vrednoati. Itovolj I.axvibur Comp. zdravila za zdrav. Ijenle stane I- S1MH je pa vredno milijone zrn l>olnieo. oc vam io*|je po anrejemu ^e-nerja v priporočenem pianu ali Money o-der not lan v piamu. Na.lnv LAXAL MED. CO, moglo človeško moč, vse to od- °n>« m. ms Laxai bo* 963. p.ua- borgh. Pa. Zava-ovalniaa zavoia trie. poae- mirajoce človeško zdravje, J""'- ^opcnba: V*a torenpondenca ostane nimi deli usmiljenja, to nam govori že samo srce naše, če je res ljubezen v njem. Ka terega krščanskega človeka nc priganja srce k dejanjem ljubezni, če vidi na svetu ves ta nepotolaženi glad, vso to pre-zebajočo nagoto, vse to od skrbi in bridkosti zamorjeno veselje, vso to v težkem delu one- ^E dobiva vaš otrok pravilno hrano, bo zrastel v močnega in zdravega. Eagle Mleko je bilo poglavitna hrana že 63 let ter je vzredilo na tisoče otrok v močne in zdrave moške in ženske. Če ne veste, kako uporabljati Eagle Mleko, nam pošljite ta oglas, in mi vam bomo poslali navodila glede hranjenja, Knjigo za otroke ter razna druga dragocena navodila zastonj. 2 THE BORDEN COMPANV BORDEN BUILDING NEW YORK "GLASILO K. S. K. JEDNOTE" Izhaja vsako sredo. Lastnina Krsnjsko-Slovenske Katoliške Jednote V Združenih driavsh ameriških. 6117 St Clair Ave. Uredništvo in upravništvo: Telefon: Randolph 628. CLEVELAND, OHIO. Za člane, na leto Za nečlane ------... Za inozemstvo Naročnina: $0J4 ...$1.6« , $3.00 OFFICIAL ORGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA. Maintsined by and in the interest of the Order. Issued every Wednesdsy. OFFICE: 6117 St Clair Ave. Telephone: Randolph 628. CLEVELAND, OHIO. 83 Pozdravni večer predsedniku Antona Grdina. Lahko bi trdili, da v zgodovini naše K. S. K. Jednote ni še nobena druga naselbina na tako lepi način pozdravila njenega baš vstoličenega predsednika, kakor je to izvršila danes teden (dne 23. januarja t. 1.) naša .elevelandska naselbina. Društvo sv. Vida št. 25 in društvo Marije Magdalene št. 162 sta se domenila, da priredita sobratu Grdini pozdravni večer v Knausovi dvorani, ko se vrne med nas kot zaprisežen in vsto-ličen predsednik K. S. K. Jednote. Čeravno je bila ta večer huda zima, se je v označeni dvorani sestalo nad sto ožjih prijateljev predsednika Grdine, vsi navdušeni, da ga pozdravijo in mu stisnejo Toko v znamenje spoštovanja. Bili pa niso to samo njegovi prijatelji, ampak tudi društveni sobratje in sosestre, veseleč se, ker biva sedanji predsednik K. S. K. Jednote med njimi. Da se je ta slavnost vršila na tem bolj impozanten način, se je vabilu odzvalo tudi vrlo Slovensko Katoliško pevsko društvo "Lira," kojega je predsednik brat A. Grdina. ' Po okusni gorki večerji so "Liraši" slavljencu najprvo zapeli znan Ferjančičpv "Pozdrav," med točkami pa še dvoje drugih pesmi v mešanem zboru. Ko je stoloravnatelj brat A. Sterniša, predsednik društva sv. Vida, št. 25, pojasnil navzočim pomep današnjega večera m je predsednika Grdino pozdravil v imenu vsega članstva K. S. K. Jednote živečega v Clevelandu, je naprosil Rev. J. J. Omana, da nastopi kot slavnostni govornik na tem banketu. Rev. J. J. Oman je govoril dobesedno tako-le: "Gospod predsednik in dragi prijatelji! "Kdo mi mora zameriti, če sem ponosen, da nocojšnji večer stojim na tem mestu? čast imam spregovoriti nekaj besedi njemu in o njemu, kateremu je to slavij« posv«čeno>' • "Rad bi, da imam sedaj pred seboj sto krepkih pevejev. Zamahnil bi in dvorana bi se.stresla, napolnjena z vbranimi glasovi, kojih odmev bi predrl stene ter prinašal daleč ven na prosto krasne besede Ferjančičevega "Pozdrava." 'Zadoni nam, zadoni Iz src napev krepak. i Oj slavljenec današnji, ' , Pozdravljen, tisočkrat!' "Da, g. Anton Grdina, pozdravljen tisočkrat! Pozdravljen, kot naš prijatelj. Pozdravljen, kot naš rojak.. Predvsem pa pozdravljen kot vrhovni predsednik Kranjsko Slovenske Katoliške Jednote! "Ko bi imel jaz pesniško moč izraza, ko bi imel jaz glas krepak tako, da bi se tresle stene, ne bi mogel povedati tega. kar čutim, ko vidim pred seboj vas, Anton Grdina, na najvišji stopnji, ki jo more Slovenec—lajik doseči v tej novi domovini. "Nobena druga čast, do katere je pot solvenskim možem odprta, ne prekaša te časti. Nobeno drugo predsedništvo, do katerega more priti Slovenec tukaj, je ne dosega. "Biti vrhovni predsednik najstarejše in najmogočnejše slovenske katoliške podporne organizacije v Ameriki, pomeni biti vodja Slovencev v Ameriki in v marsikaterem oziru tudi vodja Slovencev dalzč čez morje v lepi vaši stari domoviin. "Zato pa, gospod Anton, sprejmite te častitke, sprejmite to slavlje, ki je pripravljeno od nekaterih vaših ožjih prijateljev v imenu vseh onih, katerih predsednik ste postali. "Poznam vašo skromnost in vem, da bi rajši, da ne govorim. Pustite radi dostojanstva vašega sedanjega mesta. Pustite pa tudi radi navdušenja, katerega boste potrebovali. Vaša čast ni mala, še večje pa je vaše breme skrbi in odgovornosti. črist ne pride nikoli sama. Spremlja jo vselej tudi butara dolžnosti in težke odgovornosti. "Gospod Grdina, za enkrat niste več sarno Anton Grdina. Odkar ste se povrnili iz vašega zadnjega pota, ste javna oseb*. Dokler vam je čast biti prvi Slovenec v Ameriki, bodo odprta na vas pri Vfcaki stopinji oči, ne le Slovencev, ampak tudi marsikaterega drugorodea. Opazovali vas bodo ljudje od vsih. strani. Vaši prijatelji, da vam pomagajo, da vas navdušujejo za dobro; vaši sovražniki, ki bodo po večini le sovražniki križa Kristusovega; da vam, če mogoče, zavirajo pot do uspešnega delovanja, da vas kritizirajo in vničijo vaš upliv. "Toda, čeprav boste opazovani od vsih strani, četudi je odgovornost velika, čeprav včasih mogoče še iz svojih lastnih vrst napačno sojeni, imejte vselej pogum! Vsaka vaša beseda naj bo dvakrat premišljena, vsak vaš korak dobro prevdarep in zanesljiv. Ko pa ste enkrat prepričani, da ste na praven?, ako se šc z vami strinjajo ostali glavni odborniki, ali vsaj večina, potem pa naprej do zmage, kajti z vami bodo vsi dobri člani in članice, z vami bo tudi Bog. "Uverjen sem, da bi si za enkrat Jednota ne mogla izbrati boljšega vodje, kakor si ga je izbrala v vas. Poznam vaš znf-čaj. če bi bila pripravlpena za vas tudi raženj in žerjavic*, bi v as nikdar ne prestrašila na kako postransko pot. "Naša Jednota je Katoliška in ostati mora Katoliška, ^o zahtevamo, pa nismo radi te zahteve nobeni fanatiki. Kakor druge Jednote ne pustijo, da bi se umešavaie verske točke, t*-ko ne smemo pustiti mi in ne bomo pustili, da se v našo Katoti-ško Jednoto urivajO zahrbtne protiverske stvari. Nekatoliške Jednote fce pustijo nobenega verskega vpliva. Prav tiste pravice imamo i mi, da branimo našo Jednoto pred protiverskim fanatizmom. Mi živimo v isti svobodni Ameriki, kakor naši verski nasprotniki. •J "Toda, dragi prijatelji, če se to vidi dosledno in je dosledno, ne godi se pa vselej tako. Ni g* človeka bolj nedpsledtjega kakor so nekateri naši protiverski fanatiki. Sami zase hočejo svobodo. Sklicujejo se pri vsaki princi n* svobodo. A v isti sapi pa odrečejo versko svobodo vsim, ki se ne strinjajo z pjiphi in jih sovražijo. "Ne bodimo pa mi taki. če smo katoliki, katoliška vera nas jzpbrazuje in nas uči bližnjega ljubiti, pa naj bo prijatelj ali sovražnik. To se pravi nikompr ne želeti pe storiti hudega. "Istina je, da smo Slovenci v Ameriki iz verskega ozira razcepljeni. Nesrečni naši rojaki so vero izgubili. Prjznajmp to in se potem ravnajmo. Bodimo prijazni v gpjgšnem občpvf-nju z njimi. Toda, kadar pa se hočejo dotakniti naše sv. yer hčerka predsednice dr. Marije Magd. Mrs. Helene Maly izročila preds. Grdini krasen šope£ svežih cvetlic v pozdrav in znak spoštovanja: "Napočil je veselja dan Za našo naselbino, Že dolgo vsem pričakovan: Sobrata da — GJrdino, Pozdravimo v krogu tem ^ Kot našega očeta. In kot voditelja vsem Za tri prihodnja leta. Da njemu stisnemo roke, Ki polne so dobrote. D* mu odkrijemo srce: Predsedniku Jednote! Poglejte članstvo zbrano tu Od društev dveh kot eno! Poglejte naše Vidovce, Marijo Magdaleno! JPrišli smo skupaj da Vam čast, Dajemo in poklpne. Ker ste dobili Vi oblast * * Predsednikove jkrone. Kako ponospj, srečpi vsi, Smo danes tukaj zbrani, Da 9,te gospod predsednik Vi, Kot časten gost med nami. Pri tem Vam obljubujemo Ljubezen, spoštovanje; S*j skupaj vsi delujemo. To vzemite na znanje. Naj cvetke te Vam služijo y dokaz in potrdilo, Da srca naša družijo Se z Vašim srcem milo. ■N "Bog živi Vas T'—Vam kliče zdaj Šentklairska naselbina: Bog živi ip ohrani naj, "Predsednika Grdina!" •Tega prizora je bil br. Grdina tako ginjen, da je ljubko Reklico objel in poljubil veselja. Na t^em banketu so govorili še sledeči: br- John Zvjicfc, nadzornik K. S- K. J., urednik "Glasila" Jv. Zupan, žyppljk cerkve sv. Vida Rev. J. Ponikvar, dajje Rev. Jos. $ki?r, Mr. John Gornik, predsednik Slov. Dobrodelne Zveze, Clevplantj, O., Mr. Primož Kogoj, gl. tajnik označene zveze, br. Jos. Grbina, pečak slavljenja in sedanji tajnik dr. Srca Jezusovega št. 172 West Park, O. in br. Al. žužek, II. odvetnik KSKJ. Po končanih govorih ojtrog 11. pre se je br. Grdina vsem navzočim in celi ostali elevelandski naselbini iskreno zahvalil za ta, povsem nepričakovani pozdravni večer; zaenp je pa v krasnih besedah orisal s kako večjo vnemo bo šel sedaj na delo v korist naše Jednote. Zaključek banketa smo dovršili z znano himno "IJej Slovani!" nakar se je razvil živahen ples, ki je trajal do 2. ure zjutraj. Drugo jutro je prejelo 'uredništvo "Glasila" po SpecUl pe|jv,ery od br. f}»vpe{r* tajnika KSKJ. sledeče pismo, namenjeno za oni slavnostni večer. Pismo prjobčujemp na tem mtstfi, jtej istega nišjno jpp|li y$led zajc|snelosti pavzočjm na bapketu prečitati. Pismo se glasi sledeče: Joliet, 111. 22. jan. }924 "Spoštovani sobr*tje in spsestj-e zbrapi na družabnem ge-atanku prirejenem v počast sobratu Antonu Grdina, gl. predsedniku K. S. K. Jednote: Žal mi je, ker mi ni mogoče |bi£i osebno pripojen pri slavnostni prireditvi, toda v duhu sem z V*mi fn z Vami yr,ed kličem Bog živi predsednica g. S. K. Jednote sobrata Antona Grdina. N*j mu da Vsegamogočni zdravje in moč, da bo za-mogej voditi n*šo dično organizacijo po poti napredka, miru in bratske ljubezni. Pomnite dragi mi sobratje in sosestre, <}a je služba glavnega predsednika Jednote v zvezi z raznimi težkočanai, težavami, n*porpim delom in trudom. Zato je dolžnost celega glavnega odbora Jednote, kakor tudi vsakega posameznega čl^na in člapice, da mu stojimo na strani in mu pri težavnem dplu pomagamo. Kajti le v skupnem delu in bratski vzajemnosti nam je napredek Jjednote zagotovljen. Bog živi torej našega glavnega predsednika in vse članstvo naše dične organizacije J Naprej za n*pred'ek fp procvit S. Jfcdnote! Z vdanostnim pozdravom, Josip £alar, gl. tajnik-OPOMB^.: Med fy*nketpm je bila prečitana tijdi naslednja brzojavk* duh. vodje K. Š. K. i. Rev. Luka Gladefca iz Steeltona, Pa: "Draga mi družba! Sobrat Anton Grdina je prepričan katoličan, ki poznat vsakega; Tudi je vrl Cleveland-čan. Sedaj pa le breme na njega naložite, da pa bo zvesto z Vami in v katoliškem duhu nosil. Uf4dfi£ naznanila. t IZ URADA GLAVNEGA PREDSEDNIKA K* S. K. JEDNOTE. V blagohotno »jLvajtevanje vsem krajevnim društvom, ki š|e niso pristopila v bolniško centralizacijo, da je bilo na letii seji glavnega o.dbora sklenjeno, da se rok prostega pristopa v ta oddelek podaljš* še za nadaljna dva meseca, to je do 31. marca t. 1.; do tedaj imetje še lepo priliko pristopiti v centralizacijo brez kake pristopnine ip brez zdravniške preiskave. Vsled tega svetuj/em vsem onim društvom, ki ste nameravali pristopiti v bolniško centralizacijo, da to sedaj storite: po preteku tega časa nastanejo zopet drugačni pogoji za pristop. Več o tem v prihodnji izdajj "Glasila." S sobratskipa pozdravom, Apton Grdina, glavni predsednik. s Cleveland, O., dne 28. januarja 1024. Imenpvjtnje stalnega pftipvelneg* organizatorja in lokalnih organizatorjev K. S. K. Jednote. S tem uradno naznanjam, da po sklepu letne odborove seje uradno imenujem za stalnega potovalnega organizator.^ novih društev K. S. K. Jednote, vrlega moža in našega sobrata Leon Mladič-a, ki je vzoren katoličan in ob enem tudi zastopnik katoliškega lista "Edinost." Ker brat L. Mladič vedno potuje Od naselbine do naselbine, bo torej vršil to delo povsod, kjer bo prilika. Njega vam toplo priporočam, da mu greste na rpko, in pn varajo dajal vsa navodila in pomagal pri ustanovitvi novih društev. Nadalje je bilo sklenjeno na gorioznačeni seji, da naj imajo nalogo lokalnega organizatorja- vsi tajniki in tajnice krajevnih društev; valed tega jih s teta uradno imenujem in proglasim takim z opombo, da bodo ti lokalni organizatorji deležni istih nagrad. .Torej hitimo vsi na delo za nova društva, več članstva in večjo K. S. K. Jednoto! S sobratskim pozdravom, Anion Gfdina, glavni predsednik. Cleveland, O., dne 2%. januarja 1924. i • ' POZIV NA "AMERIKANSKEGA SLOVENCA." I« W ▼ W Slovenca" priofe- čen lainjiv in žaljiv na|?*rf 0» »^»^ke nase K. S. |C. Jednote š« POprej, *cgo |e odboroveg® »JW0y*nja, in ker sp je f &en? la^pjivim napadom dalo Jedpo-tjnemg član»typ j^ivp mnenje in slab vtis na glavne upajj-njke; in Jker je bil to Je ftjmen "A. S." zm^pjšati vpliy npvih uradnikov Jednote, za^rej jaz, kot g^vni predsednik zahtevam od "Amerikanj^ega Slovenca," DA VSE TO TEKOM PVEjfcJ TEPNOy RADOSTNO PjRE^L^ČE, drugače bo Jednota nastopila druge Jkprake; kajti ni Jednot* odvisna od "Amc-rikanskega Slpvepca," pač pa je Nadalje opozarjan "A. da drži svoje rQke proč o,d Je^no^ga gospod^rsty^, kajti |e poprej prizadete Jednotin-rane še nifo ^aceljenp. Jednota ima dppes 20 mož in eno ženo, sp dovolj zpiozni voditi sami v*p Jednptine posle, ne da "A. S." čuva njeno članstvo; pregovor pravj, "da puička ie rii nikdar čuvala dišeči^ klobas." In- zadnji vaš članek, v katerem naip predbocivate, naj ipi nikar ne razburjamo članstva Jednote, ta članek Vam sliši dobesedno, to ste dokazni z Vašo nestrpnpstjp. P* fep S." še nadalje ip preveč »kfbe| ^a Jednotin tp-ad, m ako bpste le naprej in naprej moledovali, potem bo članstvo Jednote nekoč prisiljeno, <|a pobere šjla in kopita in prpseli p»r>č od takega sosed*, k*kpr ga ima jedpotin urad. Tonjko za danes. ANTON GRDINA, . E^^ipred^dnik K. S. K. Jednote. V Clevelandu, dne jfpuprjp, |92f Nadaljevanj« uradnega naznanila na 5 • t rani --Q---- ZAHVALA. armade, do članov in članic K. v.qpye^i¥. S. K. Jednote in bodem v nji-Kako najti pfimerffih bese-, tovem.u ^rekel naj is- 0.QQ............................. 7........................................1,312.03 7............. ..........£05.61 ................ 500.00................ 50.00 S...........................191.84 10.......................................32.» H........................................172.59 .................................. 12.......................................426.91 1 3...........................96.86 1 4........................................601.09 »«................... 431.36 ........-— 1,500.00. 1 5........................................252.04 16—.....................256.61 17...............................53.17 ^ 2 0...........................217.19 .................................... 2 1........................................122.73 ................ 100.00 23........................................137.79 .....................J_________ 24...................................9.71 25........................................1,008.81 v 2 9.................... 714.26 ............... 1,000.00. 3 0........................................513.12 ...................„.™T..T. ?...........-....... «35.97 ------------- 1,0Q0.00. $3........................................216.19 33........................................187.10 ................................. 3 9........................................25.07 «*......................................186.79 ................ 150.00 fc—:: ■ fflf................ ^ 43........................................190.70 ft........................................#5.76 4$...~.................104.46 4 0.......................114$ 47........................................170.48 4»........................................93.00 &................... 49.12!» 5 1........................................82.17 5 2........................................236.90 5 3........................................334.97 5 4...............................132-82 5i........................................i95.a6 f«.........a................362.34 5 7............................300.47 57-.........................105.23 5 8.....:............................158.35 ............S05.S« ................ 1,000.00. 6 0........................................101-73 .............................. 6 1........................................167.40 6 2............................38.85 N*r*inim nečlanov 3-80| 224.591 1328.39 10.45 214.57 1525.02 7.60! 226.68 1334.28 13.40! 230.60 1844.00 7.00| 21221 151921 9.80! 108.381 1708.18 $52.05| $1307.03| $9259.08 ......._.................................5 164.55 1100.00! 1300.CO! 1100.00 1600.00 1300.00 1500.00 rovertiber •ccember Skopaj i $7000.06! Preostanek bančne vloge 30. junija 1923 168 ____________________________________________________________120 170 _____________________-......................................« 75 I7J ..............................................3.15 172 ..................................................................................16 05 $117225 Preost. I. dec..........-...........$31.016.75 Prejeli od društev ...........— 1,17225 Obresti ................................. 8,93 Dobitek pri nakupu qbveznic 50.00 $32247.93 IZPLAČALI: flosmrtninc ........:...$ 74.00 Za prestop med člane in članice ---------- 150.00 Za upr. stroške ........ $0.00 $ 304.00 Preostanek 31. dcc. 1923 $31,94353 Joliet, 111. 2. jan. 1924. JOSIP ZALAR, gl. tajnik. "svoji k svojimi Podpisani toplo priporočam rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Pueblo, Colo. svojo trgovino z obleko za moške in oJrake; v zalogi imam tudi ve-Oko izbero čevljev za ženske, sprejmem tudi naročila za nove moške obleke po meri. john GERM, Slovenski trgovec. 817 Eaat C St Pueblo, Colo. $9423.63 Skupaj Plat« u-1 edniku Uprav. Skupaj 103.00 1,000.00 104.50 33 NICHOLAS ŠIMEC, star 67 Jet, član društva sv. Štefana, št. 1, Chicago, 111., ymrl 4. jan., 1924., Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1,000.00. Pristopil k Jednoti 9. januarja, 1898. R. 50. .$8139.80 . 7900.00 13985 DAVORIN CVENK, star 47 let, član društvo sv. Alojzija, št. 47, Chicago, "lil., umrl 5. jan., 1924. Vzrok smrti: Vnetje možgan. Zavarovan za $1,000.00. Pristopil k Jednoti 17. maja, 1909. R. 38. 3 4419 KATARINA ROPAR, stara 42 let, članica društva sv. Barbare, št. 92, Pittsburgh, Pa., umrla 1. jan., 1924. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovana za $1,000.00. Pristopila k Jednoti 17.* februarja, 1910. R. 33. 4 9749 JOHANA STERK, stara J8 let, članica društva sv. Ane, št. 123, Bridgeport, Ohio, umrla 4. jan., 1924. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovana za $50,0.00. Pristopila k Jednoti 18- septembra, 1921. R. 16.' Imena poškodovanih in operiranih članov in članic. Tekoča številka v letu 1923. 155 1824 JOŽEF LUKEZICH, član društva sv. Joiefa, št. 38, Riggs, la., poškodovan 23. oktobra, 1922. Opravičen do podpore $250.00 za izgubo vida na desnem očesu. 166 7819 LEOPOLDA HOČEVAR, članica društva Marije Pomagaj, št. 78, Chicago, 111., operirana 6. nov., 1923. Opravičena do podpore $50.00. 246.51 ,81 150.00 S turnim srcem ne zahvaljujemo vsep sorodnikom, znancem in prija-ttijem, ki bo nam prišli na pomoč, ter nam pomagali ob čas« bolezni ia S avti naše drage in ljubljene hčerke, ozir. sestre gdč. JOHANE &TERK, S je dne I. januaija 1924 za vedno v o.-podu zaspala. lx-pa hvala Tsem darovalcem cvetlic. L«-pa hvala čad. društvu sv. Ane. 5t 128. K- sTti za kraatu venec in ker as se članice potn^6tev11aotde- le k ^^ASfS^J&i v molitev in Mag spomin. Tebi, draga in ljubljena hčerka ia gj^ pa pilimo iahak in miren po- Zaiujoči ostali: JOHN in TEREZIJA ATERK, stari«. LOOp.OO 46.00 76.00 Finančno poročilo MladinsJkega oddett Za rn^f! fo. J $23 1,1)00.00. loe.oo Plačana vsota *»trt Šentklairski paberki (Piše urednik) Najboljšo in najbolj varno klairja! dvorano za ples imajo Chika- i žani na W. 22nd St. in S. Lincoln St. v pritličju, ke? so njena tla cementovana. Ondi lahko vsak plesalec še tako s petami ob tla buta, pa se ne bo- že več r jakov me je vprašalo, kje h n pustil minuli teden svoj : aberški "cekar." Za paberkovanje so baš v tej hu-i ... . r ... . , . . . do vdrla, di zimi nastopili slabi časi, po- „ 1leg tega je pa tudi težavno, če Glede slovenskih kuhark v človek potuje z doma v kako Chicagu rečem 3amo to: »Sreč. drugo mesto m celo v drugo dr- . .... . . . . . . . . . . . ni možički, ker imajo tako iz- zavo. In vendar se je moj ce borne mojstrice kuharske u-metnosti." Meseca julija se morda zopet vidimo v Chicagu na slavnosti 30 letnice Štefa- novcev? kar napolnil z raznovrstnim novim gradivom, čeprav ni tako zanimiv. j Kaj naj rečem q Jolietu? Mraza so imeli tam predzadnji t pa preidimo na našo teden 16 stopinj pod ničlo, v šentklairsko naselbino. Blata Clevelandu ga je bila pa samo . . .. . ,„ „ „ . i . » * „ in mraza imamo tudi mi lots 10. Bas vsled hudega mraza je iz Jolieta mnogo Mehikan- ali dosti; še preveč, prav jc tudi pri nas In če-včasih cev popihalo domov, ker bi jih .., , % K K j^j prava sibirska zima, se promet zeblo v "overalls" hlačah, ti enega nisem videl. Mislim, da na Scott cesti nič no žalujejo za njimi. To je dalo tudi povod, da je Sveet Orrova tovarna prenehala poslovati. na St. Clair Ave. ni nič' izpre-menil, pač pa naobratno: zdaj je še hujše, ker mora človek prezebovati, ko čaka trenotka, da jo bo smuknil čez cesto. V prihodnje bo treba poleg stol- , „ * čka vzeti s sabo še kako kere- Klin s klinom, pravijo Jo- . ... , . , i-4.x • u ; . zin pcčko, da me ne bo zeblo lictcani, ko si v hudem mrazu , . , • , , , , med čakanjem, ali pa kak krepcajo grla s finim mrzlim J ' . * medvedji kožuh in muf. * Zadnji petek (nesrečni dan) ie na St» Clairju med blizzar-onem vogalu r*edaj prodajajo Jom zadela našega, še vedno pivom po25 centov vrček. Tudi mene je mikalo nu Golobi-čev korner k "Jimu." Dospev-ši tja, sem pa pronašel, da na moške srajce in klobuke, lika prevaral Ko- Ta prevara se mi je pa izpre-menila v veselje tri vrata naprej pri Dušatovem Franku, kjer sem si lahko dušo privezal. Za prigrizek mi je ponu- jamskega Tončka ta smola, da nu jc veter klobuk čez cesto odnesel ravno pred naš urad. Junaški mojster Jaka, lastnik jlavnoznanega "Porkuša" je pa Tonetov klobuk rešil. Pravijo, da bo zdaj Tone svoj klobuk pri Hafnerju "inšural" in Vsled hude zime se bo v Clevelandu tudi sol podražila. Ni čuda! Gospodarji hiš in dil sveže pečene klobase, opol- *a Polc£ te2a na vrv in veriži-dne pa divjega zajca, kislo re- -o privezal. Dobra ideja! po in starokrajski "štrudel." Vprašal sem Dušatovega štiri-nogatega "Jakata," če je Frank res onega zajca ustrelil, pa mi je samo nekako čudno z gospodinje nočejo vsled komo-repom pomigal. ditete snega pred hišo čistiti. • r Zjutraj natresejo na "side-Pravijo, da bodo dobili v Jo- walk" malo soli; čez par ur pa lietu še veliki zvon in uro v že ves sneg in led izgine. Prak-obeh stolpih. Potem se bodo tfčno! Ni torej čudo, da de-pa Jolietčani v resnici lahko -ajo naši siovenski mesarji v postavili. Pa tudi nas pri sv.i bližini šentklairja premalo Vidu bedo čez čas zvonili več- ^ane klobase, ji zvonovi v novi cerkvi; pa tudi brez take ure nc bomo, če- 2c parkrat sem omenil, da prav je še nima Mr. černe v imamo pri nas v Clevelandu zalogi. V Jolietu imajo cerkev zelo "brihtne" pse; toda naše z dvema stplpoma, pri nas v kokoši jih še za mnogo "bita-Clevelandi: o bomo pa zgradi- jo." Ko sem šel zadnjič na deli s tremi. rda celo s štirimi, lo sem na dvorišču opazil ve- • | lik ogenj v nekem železnem sodu, kjer so sežigali smeti; poleg ognja so se grele tri luštne bele putke in veselja kokodaj-sale; toda vročekrvni petelin je pa daleč proč od ognja ne- • kaj po tleh brskal. Opazoval Sedeli smo za mizo pri kosi- sem one "smart" putke, če bo lu. Nudeljčki na juhi so bili mogoče katera kako jajce izle-tako delikatni, da sem jih po- B1* ia tak°j skuhala za zaj-užil kar dva krožnika. Pod- terk? Mislim, da bo vsled turnčan iz Brooklyna pa kar— "brihtnosti" naših kokošij ce-tri. Samo žefrančka *je še na. jajc v Clevelandu kmalu V Chicugu sem se mudil samo 12 ur. ča bi bil prej vedel, da bom imel toliko sitnosti vsled premembe obraza, bi se ne dal nikdar obriti! manjkalo na juhi. Pa kaj to, saj nam je nosil društveno vino na mizo živi g. Žefran. Zvečer smo imeli za okrep-čilo prekajene kranjske Kre- padla. * Ko se vreme malo izpremeni, jo bom enkrat mahnil na obisk k "doftar" Žavbi v Kurjo vas. Obiskal bom na Sentklairju tu- meščeve klobase s kislim ze-|di znanega profesorja kanar-Ijem, katere oglašuje v "Edi- čoreje, Mr. Lunka, ko priredi nosti." Nastala je med nami P™ koncert z rmenokljunimi burna debata vsled teh klobas, pevci. Jaz sem rekel: "To so klobase mojstra Kremesca." Drugi Zadnjo sredo smo počastili je omenil: "Ni res, to so svinj- našega novega Jednotinega ske klobase." Tretji: "Ni res, gospodarja v Jernejevi dvora-to so morda prašičje?" Kake ni. Bogato obložene mize so klobase smo imeli ondi za ve- se kar šibile okusnih jedil; vse-čerjo, šc danes ne vem, samo j S* smo imeli v izobilju. Mal- lijeva "teta" so doma tako potico valjali in vlekli, da imajo menda še danes žulje na ro- da niso bile—pasje! Vse mize so bile okrašene z rožami. Ni čuda! Ravno čez kah; tudi nov valjar bo treba cesto je velik cvetličnjak. Sa- kupiti. Zadnje dni je bil v Mal- mo starokrajskega rožmari- lijevi hiši potres (z rozinami) ; na in roženkravta še nimajo, toda mi, na Bonna Ave. ga ni- Naš elevelandski "buneh" je smo prav nič čutili isto noč. prišel domov ves v "nagelčkih" * in rožcah. }'" t Ko so prišle na vrsto fine • "havanna" smodke, so jih Su-Pred o"dhodom iz Chicaga hadolnikov "stric" drugim s smo sc ob zvokih "fermonke" ■ posebne vrste žveplenko priži-še parkrat zavrteli. Jaz sem gali, ki je bila tri palce debe-zaplesal enkrat sam s seboj, da la in 12 palcev dolga, trska, nisem vsled nerodnosti stopil oziroma pokrov "cigarbakse." kaki plesalki na kurja očesa. < Kdor pri malem štedi, ta lahko * lastuje toliko hiš okrog fient- V soboto popoldne bom nesel svoj znani stolček mojstru Widerwohlu v popravo, ker se mi je zadnjo sredo v Knausovi dvorani polomil. Nevarnosti ni bilo k sreči nobene, čeprav so se vse noge onega stola zlomile. Za prestani strah mi bo dal naš Jernej tri suhe klobase in—?? * Že celih 15 let nisem plesal "polštertanca," toda oni večer so me spravili v svoj krog. U-bogi "polštri," koliko so morali pri cmokanju pretrpeti! Pri tem se mi je smilil tudi neki plesalec, ki ima hud revmati-zem v kolenih. V prihodnje bomo rabili pri takem plesu posebne vrste "lojterce," ali "prukce," da že priletnim plesalcem ne bo treba s težavo na tla poklekovati. -o- Ksaver Meško: Stara priča. Siromašna žena je ležala bolna in je pričakovala smrti. Smrt sama ji ne bi bila strašna ; saj ji je življenje dalo malo dobrega, pač pa zvrhano mero prevar, krivic in bridkosti. Toda bila je mati. In pustiti hčerko samo na svetu, to ji je delalo ločitev bridko, to ji je težilo srce še v zadnjih tre-notkih življenja. Zlasti, ker je vedela, da se nagiblje hčerka bolj na slabo stran; imela je to pač od očeta, ki je odšel po svetu, da ni vedela ona in ne nihče drugi kam. "Pridna in poštena bodi, da me ne boš žalila še v grobu," je naročala hčerki z zadnjimi močmi ter je izdihnila. Pokopali so mater. Hčerka ji je zasadila na gomilo prelepih belih lilij. Ves grob je bil en sam rožni grm. Ker ni imela v vaai bližnjih i sorodnikov, je šla hčerka po materini smrti v mesto in si je j tam poiskala službo. A v šumu in hrupu mesta je kmalu pozabila matere in njenih naukov. Udala se je grehu in hudobijam. Na grobu materinem pa so leto za letom rastle lilije. Nihče jim ni zalival, nihče ni plel plevela z groba. A lilije so rastle in cvetele, kakor bi leto za letom na novo vzbrstele in vzcvetele iz srca materinega-, ki še globoko pod zemljo ni nehalo ljubiti hčerke. Toda enemu so se ljudje silno čudili: z vsakim letom so postajale lilije bolj rdeče. Ne hipoma, polagoma, listič za lističem, cvet za cvetom. čudili so se, ker niso vedeli, da vsak hčerkin greh z neusmiljeno težo pade na materino srce v temnem grobu. In materino srce z novim grehom j bridko zaplaka in zakrvavi. In ob vsakem grehu privre iz globine groba krvava solza in se razlije kakor majhen rdeč madež čez beli cvet lilijin. Tako so z leti postali beli cvetovi lilij povsem krvavo-rdeči. A tekom let sta življenje in greh uničili mladost in lepoto hčerkino. In ko ji je življenje vzelo moč in krasoto, jo je izvrglo iz sebe. Kakor povo-denj vrže iz sebe na obrežje blatno naplavino, tako je vrglo valovje življenja nekega dne to dekle v domačo vas, postarano in bolehavo, strto na duši in telesu. V vasi je nihče ni maral. "Kjer si pustila zdravje in mlado moč, tam bi ostala še v bolezni in na stare dni," so ji govorili vaščani, gledali jo neprijazno in temno ter se jo ogibali. Ker ni vedela, kam naj se obrne, kam se dene, se je zatekla na grob materin. A kako se je začudila, ko je videla ves grob en sam grm lilij. In vsi cveti krvavordeči, kakor v sveži krvi okopani. Pa ji je bilo po posebni mi- losti, ki jo je za nesrečno hčerko pri Bogu izprosila rajna mati, razodeto, da so njeni grehi in solze, ki jih je v večnosti zanjo prejokala mati, tako okrvavili cvete. Tedaj je padla nesrečna žena ob grobu na kolena in je bridko in skesano zajokala. V žgočem kesanju je klečala tako dolgo ob gomili, tako dolgo močila s spokornimi solzami cvetje, da je izprala z njega vse krvave madeže. Ko so bili cveti beli kakor sneg, je položila glavo na grob in je od žalosti in utrujenosti zadremala. v Ko je spala, pa je poslal Gospod Bog svojo deklo, bledo smrt. Nalahko se je dotaknila speče, in tej v tistem hipu zastalo srce za vedno. Njena duša pa se je v podobi bele ptičice dvignila iznad groba in je v naglem, radostnem poletu zletela v nebeške višave. Slike iz Belokrajine. Spisal dr. Franjo Ogrin. (nadaljevanje) Ta preklicana vojska! Koliko da opravka tudi ljudem za fronto in v postelji. Sredi trde noči, ko vojak tam daleč na bojnih poljanah na straži stoji, *e zbudiš, razmišljaš in razglabljaš, dolgo, dolgo, dokler ti duh ne omaga in zopet zaspi ali pa tudi ne. Tak je bil tudi naš Janez. Vrhu tega je Zagreb vplival nanj—Rezki zaporedni piski—Joža je poskušal kupljeno piščal—ga prehude. "Boš vstal," vpije nanj Joža, "po eni uri se odpeljeva." "Peklenska pokora, ravno sem malo zaspal, pa me ta šema zbudi." Običajno delo pred odhodom. Pošteno plačata prenočišče in nekaj škode, ki sta jo napravila v kotel u, portirju pa stisneta—-in, kaj .čete, vse se je podražilo—vsak eno svitlo kronico, pa jo ponosno odkorakata, kakor da bi bila dala najmanj polovico skupička za belokranjske, vole, prodane na Hrvatsko—Že sedita v vozu električne cestne, železnice. Še enkrat pogleda Janez svojega sobojevflrika, pa zopet sebe, On drži trdno palico v roki* Joži pa. manjka lepi okrasek poštenega Kranjca—dežnik. "O ti pokora, kaj ne vidiš, da nimaš dežnika! Dva dni sem ga varoval, zdaj ga pa pozabiš v hotelu!" Na prvem postajališču izstopita; Joža, da gre po dežnik, Janez pa, da se pokaže solidarnega s svojim prijateljem v križih in težavah. "Hiti, bizgec, da ne zamudiva vlaka," zakriči še Janez za Jožo, ki v polnem razmahu svojih moči, oziroma bolje dolgih nog, podira pred seboj zrak in ljudi—bodimo pravični, podrl je samo enega otroka, enega odraslega moža pa pripravil v neprostovoljni koleb na daljavo 20 korakov To je bilo zagrebškemu straž niku že preveč. Velik ko hrast, ponosen in resen stopi k preplašenemu Janezu in ga začne spraševatij kdo je in kdo oni. Janez jurist, ki se v sodni dvorani vedno pravočasno zave, ako je treba odgovoriti nasprotniku, tudi tukaj ni v zadregi in odločno odgovori: "E, pustite naju, rodoljuba sva iz kranjske dežele. Ona pokora jc pozabil 'dežnik v hotelu, pa jc s tem zapeljal mene, da kričim, ko sem še pri taroku tako m(ren, sredi lepega vašega mesta, šam pa drvi kakor bi bežal : pred sovražnikom." In glejte čudo, oko postave je zamižalo in se z nasmehom odstranilo. Edini odgovor, ko je zopet dobil Joža z dežnikom Janeza s palico, je bil: "E, glavno je zdravje, drugo, kakor pride." —Nato sta se v vlaku, ki je so-pihal proti Karlovcu, najprvo nad vse od srca nasmejala; potem pa je zavzel Janez nepri- čakovano pozo in dejal: "Reva zanikerna, glej, da ne prk deva več v take diplomatične zapletjaje, sicer ti odpovem zavezništvo." Vse je šlo sedaj gladko do Karlovca. Tu sta morala pre-sesti. Temna noč. Kam? V kavarno, ali tam so ju o polnoči ven vrgli, vlak pa je šel naprej šele ob 3. uri popolno-Či. Stopita v bližnji hotel. Vse tiho. Na zvonenje in vikanje—in Kranjec zna vikati —nobenega odgovora. Slednjič se jima vendar posreči iz-takniti sobarico, ki jima, vsa zaspana, pokaže sobe. V Bubnjarcih je bilo treba zopet presesti. Da bi vsaj teh paketov ne bilo toliko in pa— dežnika. Toda vse sta spravila vedno na varno, le dežnik se je hotel zopet potuhniti in zaostati kakor vojak—ubežnik. Janez pa jc še vedno o pravem času opozoril Jožo na to. Vedno bliže domači postaji. Skrbno štejeta in pregledujeta zavoje, posebno jima je bile na tem, da prineseta domov tudi trobento za fantka in piščal za srnjaka. In že zakliče sprevodnik domačo postajo. V vrvenju in hlastanju, ko tišči eden noter, drugi ven, ko se brez čuta zadeva moški ob žensko, časi s telesom, še večkrat pa s prtljago, pobereta tudi naša izletnika vse svoje, pa hajdi dol. Zadovoljno jo mahata proti domu. Vlak se začne s hrščem in piski premikati, ko Janez opazi, da manjka Jožetu lepi okrasek pravega Kranjca—dežnik, in kazaje za odhajajočim vlakom, še enkrat vljudno ogovori svojega tovariša: "No, pokora, zdaj pa imaš—dežnik!" "Hvala Bogu in Maj ki bistriški, ena skrb manje!" V Zeleniki. Med vojno je duši silno dobro delo in telesu prijalo, ako je kak dogodek kakor komisija, izlet, povabilo ali podobno človeka iztrgal iz puste, enakomerne vojne vsakdanjosti in ga prenesel v drug kraj in med druge ljudi. (Tako je vabil vsako leto župnik Ivan šašelj v Adlešiče in pri njem se je vedno razvila neprisiljena zabava in visoka narodna politika. Zato je on večkrat povdar jal: "Moja hiša je kakor republika.") Zato je povabilo veletržca Juraja šterka iz Vinice poleti 1917, črnomaljsko družbo prijetno iznenadilo. Na Vinici—in še delj—čez Kolpo na Hrvatsko na gremo! Izvrstno! Naš vabitelj bo gotovo poskrbel, da vam v isti njegovi hrvatski loži ne bo niti dolgčas—niti lakota. Tako so se menili, gospodje iz Črnomlja in se zibali v veselem pričakovanju na duševni in telesni užitek, ki jih čaka v razboritem društvu in v lepi, prosti naravi. In prišla je nedelja z vabljivim solncem, obetajoč v vedno veseli ih živahni Vinici ter v daljnem bajnem Hrvatskem raztresenje, pozab-Ijenje in pozabavanje. Pa koliko jih je teh črno-maljcev! Kar dva voza! JadrnO peketajo konji po vi-niški cesti skozi Kanižarico, Kvasico, prijazni Dragatuš, Nerajec, Suhor in Staro Lipo ter prevozijo 18 kilometrov dolgo pot, ^i se kljub značaju kot deželna cesta in kljub izvršenim popravkom, ne more šteti med najboljše, v Slabih dveh urah. Da, Vinica pozdravlja! Kako lep pogled je to! Tam zadaj šrednji hrvatski hribi, nad strmim Kolpinim bregom pa bela ljubka vasica, pred njo čedna cerkvica z vitkimi topoli ob strani, na levi (proti vzhodu) hribček žeželj z vinogradi' in ložami posejan, prav na vrhu pa romarska cerkvica Majke Božje žeželjske. Pa ni časa se pasti delj časa na tej sliki; kajti iskri konjij ki ne čutijo te potrebe in stoje pod vplivom voznikove roke (pot gre vrhutega navzdol) drve dalje, in že zavozijo mimo župnišča in šole na dvorišče Perota Maliča ("pri škol. niku"), ki pozdravlja stare znance z zapeljivo krčmarsko prijaznostjo. Toda starj gostje se danes ne zmenijo niti zanj niti za domačo mamico in hčer, ki sta tudi prišli pozdravljat. Prevzeti so vse višjega cilja... Glej, tam je trgovina šter-kova in on i njegovi že stoje pred hišo. In ko do j de naša družba do njih, se radostno pozdravljajo in nasmihajo . . . Ker nudi bistra Kolpa na Vinici tako prijetno naravno sol-čno kopališče, porabi črnomaljska družba čas do odhoda za kopanje. No, med tem, ko se ti izletniki kopajo in leže v rečnem mulju, pa imamo časa, da jih spoznamo. Sicer so skoro goli, pa imajo tako izrazite obraze in par med njimi porajajoče se plešice in nanos-nike, da to delo ne bo pretežko. Aha! Onile polni jc Ivan Ušlakar, zraven njega, tudi ne ravno suh, špiro Vrankovič; tušem valovi Joško Otoničar tam daleč na vodi plava mirno kakor labod Raj ko Svetek, vmes so ravno prestali s plavanjem dr. Schaubach, dr. Leitgeb in Lojze Lovšin. Tale, ki vse skupaj opazuje, je pa prav dr. Ogrin. Po pol uri pride vabiteljev fantič povedat, da vozovi že čakajo—Alo—to vam je hla stanja in hitenja! Pa že je družba na vozeh in naglo se bliža selu Bosanci ns hrvatski strani. Samega dobrega razpoloženja in hitre vožnje se jedva morejo do do bra pozdraviti naši in viniškt znanci; nrikupna učiteljica Poldka Bavdekova, črnooka Katica ^terkova, rodoljubni Fr. Lovšin, Malič in Kambič, dočim sta gostitelj in njegova žen*Ae nekje naprej«;* „?., n; Tik ob široki Lujzini cesti stoji v gorenjem selu prijazna krčma. Pred njo se je ravno ustavil, zagledavši vozove, de-oeli krčmar v hrvatski narodni noši,' z litrom rujnega vinca v roki. Prijazno kima in po zdravlja. Temu pozdravu in vabečemu napisu s primerno sliko nt. krčmi se izletniki ne morejc ustaviti. Prevabljivi so stihi: "Ajdi kume, Odi simo, Tu se toči dobro vino; danas za denar, zjutra zabadava." Zato si potrebo namočijo žejna grla. Potem pa naprej—Spotoma se pridružijo hrvatski gostje, kdo bi si mogel zapomniti vsa njihova imena! Pa vendar nekaj! To je šegavi Hibšer z Bosiljevega, oni resni gospod Gašparac z Vrbovskega, itd. Kmalu je bilo treba izstopiti hi družba pomešana in v skupine razdeljena, ki si slede v daljših in krajših presledkih— vendar pa Kranjci bolj zase, Hrvatje pa tudi—se počasi pomika črez trate in skozi gozdičke. šterkje prijeten kažipot ... Pa eto ti Zelenike! Krog in krog šuma, obdajajoča majhno 'tratino. Na njej mize s stoli, na ražnjih pa se že vrte janjčki kot hrvatsko-kranjska obmejna posebnost. Ustrezni gostitelj z ženo in hčerko skrbi za prvo okrepčilo izletnikom, ki posedejo. Drva, drva! se oglase kuharji in že se razkropi družba, posebno mlajši gospodje, ki tekmujejo z nežnim spolom, in do-našajo goriva. V prijetnem kramljanju mine hitro prvi čas in—janjčki so pečeni. Desetero rok ima opravka pri donašanju dišeče zlate pečenke in pijače iz drage na mize. Prvi spregovori in pozdravi uvoje goste šterk, govor je prijazen, bodreč, vendar političnega ozadja še nima. Komaj neha on, že vstane zgovorni Hibšer in pozdravlja v daljšem govoru po vrsti in imeno- ma vse Slovence. Vsakemu ve kaj povedati, o njegovem delovanju, itd. Politika je stopila močno na plan in govor izzveni v željo in prepričanje, da sedimo Slovenci in Hrvatje zadnjikrat vsaksebi, zadnjikrat vsak na drugem koncu, ker neizogibni razvoj našega narodnega po-kreta nam prinese v kratkem od nas toli pričakovano Jugoslavijo, kjer bomo vsi eno in isto, vsi* ne toliko Slovenci, Hrvatje in Srbi kot Jugoslovani! Med tem govorom se je stalila še zadnja napetost in izginilo preostalo nezaupanje. In gromovito pritrjevanje in živijo klici zašume in nočejo prenehati, ko Hibšer konča. Za njim vstane starina Lov-iin, belih las, belih brk, častitljiv domoljub od nekdaj. Pozdravlja Hrvate in govori o zvanju Slovanstva, da Slovan ia tudi Jugoslovan ni za to tu, da robuje tujcu, Nemcu, Madžaru itd., ampak—govorniku larašča glas in nadušenje—on mora voliti sam svojo usodo, 3treti tuje okove in si ustvariti boljšo samobitno bodočnost. Zato vsi na krov za našo milo Jugoslavijo!!! In viharni ^cli-2i "Živela Jugoslavija" buče v ?ozdno tišino. Da, da, mnogo jih je tu, ki jo je že dolgo in odkrito to prepričanje in bi dali zanj živ-.jenje. Drugi so nosili gotovo le do zdaj i^^misel, isto idejo v duši in srcu. Toda okoliščine so jih zadrževale, da se liso izražali* da so se kazali ezervirane. Tu pa se je ob jslatopečenem janjčku, ob ruj-lem vincu, ob ognjevitih govo-'ih odvezalo srce in razvezal jezik in vsi čutijo pod dojmom, ia jih je zibala slovenska ma-i, očitno slovansko in jugoslovanska. Konec prihodnjič. ZAHVALE. Cenjeni g. A. Mervar, izdelovalec harmonik, Cleveland, O. Naznanjam vam, da sem doni harmoniko v dobrem stanju; ker sem prav zadovoljen ž njo, se vam lepo zahvaljujem «a vaše delo, ker je v resnici najboljše, kar sem jaz še "trajal" harmonik, še enkrat se /am lepo zahvalim za vaše delo in Vas pozdravljam: John Potočnik, Box 616, Standardville, Pa. Cenjeni rojak Anton Mervar: Naznanjam Vam, da je moj prijatelj A. prejel harmoniko in vam je takoj poslal še ostalo svoto; tako mi je povedal. Kar se tiče njega in harmonik, je prav v zadovoljstvo; je tako vesel, da ne more biti bolj in jako hvali vaše delo. Upam, da v kratkem dobim še naročnino za drugo harmoniko. Obenem se vam tudi zahvaljujem za vaš koledar, ko sem ga prejel, kakor tudi naročnik se vam zahvaljuje za njega. Torej vas končno lepo pozdravljam kot vaš rojak, Frank Matko, Bridgeport, Ohio. Spoštovani rojak Mervar: Harmoniko in kovček sem prejel vse v najlepšem stanju. Zelo sem zadovoljen z vsem skupaj; harmonika mi je zelo po volji, ravno take sem si želel. Kadar bodem še rabil, se bom zopet obrnil do Vas in tudi drugim priporočal vaše delo. Torej najlepša hvala za vse skupaj in oprostite, ker vam nisem tako dolgo odgovoril, ker mi čas ne pripušča. Vas pozdravljam in vam želim vesele božične praznike in srečno novo leto. • • Andro Lunka, Box 95, Carson Lake, Minn. (Advertis.) Za srečo! povest. SpiMl ■ FR MALOGRAJSKI. (Nadaljevanje) "Naj se. a tako, kakor jaz hočem. Pod mojo streho ne bo gospodinjila nobena, ki meni ni všeč. Tvoja hči ne bo nikdar moja sneha, zapomni si to." "I Bog ve, kako še bo," pripomni Gril malomarno." "Ne, ne bo!" zatrdi še enkrat Pust. "Dokler bo ta moj mali prst gibal, bom jaz gospodar pod svojo streho!" z živinskimi potnimi listi!" "Dobra misel! Zakaj ne?" odvrne Majsler. "Slovakov potuje vsako leto na stotine s takimi listi v Ameriko. Da so ljudje le enkrat v Bremenu, pa je dobro! če niso redarji tukaj bolj sitni, nego so na Ogrskem, potem se ni bati ničesar. Tam se da stražniku par desetič, pa je slep za vse, kar se go- "Kakor veš in znaš, tako di okrog njega." daj!" odvrne Gril in zazeva, j "Tukaj ne vem, kako bo! kakor bi mu bilo vse to deve- Ali dobro je res to, Če potuje ta briga. "A da se te sin ne kdo na ime kakega volička ali boji kdo ve kako, pokazal je kake kravice. Marsikateri danes; zato j« moja misel ta, ima še le zdaj pravi krstni list da ga pusti v miru! Sicer pa v rokah, ho-ho-ho!" jaz tudi govorim s svojim de- "Ugodno je to, da bo toliko kletom, če že hočeš, toda. „." ljiidij skupaj. Oni, ki nimajo Pust privzdigne glavo ter Potnih listov, se bodo že kako strmi nekaj časa molče v Gri- Pomešali med druge!" meni la. Tisti "toda", s katerim je Majsler. bil ta prenehal svoj govor, mu Tako gladko pa stvar vendar je vzbudil neko misel ... Se- ni šla, kakor si je mislil agent, daj sam natoči Grllu kozarec, Res je bilo dosti ljudij vkup, a in ko ga izpije, še drugič in to redarjev ni zapeljalo, da bi tretjič. bili postopali površno. Zahte- "Zastonj ne bo, če primes vali so od vsakega posamezni- dekleta v strah!" mu reče bolj ka izkaznico. Kadar se je pri-" po tihem. "Zastonj ne bo! . . bližal kak redar kateremu iz- Samo kmalu mi jo izpametuj! med onih, kojim oblastvo ni bi- Veš, kmalu! . . ." lo dalo potnega lista, ker so bi- Izpila std še par meric, po- li podvrženi še vojaški dolžno- menc, potem pa odšla. "Lahko nočko, lahko noč-ko!" je klical oštir za njima, dasi bi mu brlo ljubše, če bi bila že davno Šla. - Ko sta bila Pust in Gril dospela do razpotja, sta se ločila navidezno V prijateljstvu, a komaj je bil / Gril storil pet, šest korakov v stran, j«,siknil skoz zobe., "Sema šeMAstal" ^ Pust sta se ločila*-pa do svojega doma najmanj desetkrat ponavljal besede: "Govedo govedasto!" TRETJE POGLAVJE. Pot do Ljubljane ni prinesla našim izselnikom nič posebne-ga. Kakor je bilo videti, se jim ni tožilo kdo ve kako po domu. Peli so in vriskali, da je bilo veselje. Gotičevski Tonček pa je skoro neprenehoma igral na harmoniko, tako da ga je j eden potnikov že opozoril: "Tonček, daj harmoniki nekoliko počitka, če ne, bo do-služila prej, ko 6omo v Brazi-, liji." "Prej poide tebi sapa nego moji harmoniki!" se odreže Tonček in zaigra še živahneje nego je bila sicer njegova navada, prav kakor bi hotel klu-bovati. Skoro v vsaki vasi, skoz katero je privedla pot naše potnike, se jim je pridružil kdo. Majsler je nabijal po vsem Stf, vselčj je stopil komar naprej ter je izkušal premotiti redarja. Predstavil se je bil že več stražnikom, vsakemu z vedno istimi besedami: "Jaz sem pa gospod Komar, ho-ho, rejen Komar, kakor vidite, ho-ho-ho!" Mislil je, da bo vzbudil več zaupanja, če bo delal take do-vtipe. 1 ; ; ; Toda njegovo prizadevanje ni imelo pravega uspeha: Naposled so prišli vendarje tudi za vsakega posebej, koliko mi je dal, in stvar je v rfedu! Ho-ho, kij pravite? Ni Ii pametna ta?" "Pametna, pametna!" mu pritrjujejo od vseh strani in je-den za drugim začno jemati iz svojih žepov denarnice ter mu odštevati denar. "Ho-ho-ho, denarja dosti!" se smeje Komar. 'Le sem, le sem z njim! He-he, velika odgovornost za me! če mi bo denar ukraden, ga moram založiti jaz! Prijetno to ni, kaj? Hudirja, kako me to obsipuje-te z bankovci! Le počasi, da ne bo kake zmote! Najprej zapišem tebe, Pustov France! Dve sto goldinarjev! Po materi dobil, kaj ne? Hoho! No in zdaj prideš, čampa! Tudi dve sto goldinarjev! Ti si jih pa na Hrvatskem pristradal, mar ni res? Ho-ho, kako ti jaz vse vem, kaj n£ da? • Zdaj si pa ti na vrsti, Dragarjev Janez! Sto in osemdeset goldinarjev! Ho-ho, ali nisi mogel iztisniti Še par desetakov svojemu staremu? No, potem pa vidva, Martinov Blaž in Jakob! sL Kaj ? Samo po sto dvajset goldinarjev? Mislita, da bosta izhajala? Pa saj vaju čaka svak Luka v Braziliji, ki sedi že na celih kupih srebra in zlata! Nanj se zanašata, ho-ho, kaj ? Pa je res tisto! Da le do tjakaj prideta, pa bo. Najprej vama ne bo treba skrbeti! No ih ti Mica, žena Luketova? Tebi ni treba kdo ve kaj. Ko prideš do moža, se bodeš vsedla kar na gorko. Ho-ho-ho, ti bos še velika gospa. Toda dve sto petdeset goldinarjev za te in za oba otroka je vendar malo majhno. Ali nisi mogla dra-že prodati voličkov? Ali misliš, da boš izhajal? No bolho videli. Kje pa sta mala dva? Hoj, Nejče in Nežika, pokaži ta se. Glejta Vendar, tako majhna, pa že gresta v Ameriko. Kaj pa ti tetka teh dveh, ti" MMtarrjeVa- TtoVčika ? Vsi drugi so že odrajtali denar. Kaj po ti? Ne boš li tu tiatti na vrsto, ki niso imeli iz kaznic; in bilo se je nabralo iz j di zaupaIa meni svojega bo-raznih krajev precejšnje krdel- g^a? Pokaži, pokaži svojo ce takih,, ki niso smeli naprej in so jih redarji odpeljali -s seboj. Med rijimi sta bila tudi Mihec in Jakec, oba daljna sorodnika Pustovega Franceta. Ker sta se nameravala izseliti, ne da bi bila poprej doslužila vojaščino, čakala ju je zdaj z drugimi takimi vred kazen. Nekateri izmed znancev so ju pomilovali, ker jima je iz-podletela namera, drugi pa so se norčevali iz njfju. Vsi pa so jitna narcrčali pozdrave za svoje, ko prideta domu. Tudi Pustov France je porabil priliko in naročil Mihcu, da naj pozdravi očeta, akoravno sta se bila ločila v kregu. Za Lojzi-ko pa je napisal celo nekoliko vrstic ter mu jih izročil, da jih da njej sami v roke. Redarji so razvrstili ponesrečene izletnike v pare in potem so jih pozvali, da naj gre- doto. Bomo vsaj vedeli, koliko imaš." "Na-a, tisto pa že ne!" odvrne Toftčika odločno. "Denarja pa ne dam jaz nikomur iz rok." "Ho-ho, kakor hočeš, he-he —tvoja glava, tvoj svet!" "Daj mu, daj," ji prigovarja nujno Mica. "Zameril ti bode." • "Naj zameri, če hoče," se odreže Tončika. "Da bi dala komu drugemu denar—saj nisem neumna." "Kakor hočeš, kakor hočeš," ponavlja Komar. "He-he, še kesala se boš. Kdo je še od nas doma? flh Tonček ti Go-ričevski. K a Ko sem mogel pozabiti nate. Daj, daj, če imaš kaj. Pa ti imaš menda vse v mehovih svoje harmonike skrito. No tebe bi spravili naprej, tudi če bi bora ne imel. Toda mal ter butal s svojo glavo ob trde stene. Sicer njegova glava ni bila občutljiva in prenesla je že marsikateri udarec, vendar pa je včasi nevoljno za-rentačil, kadar je le prehudo butnil kam. ' . Umevno je torej, da so se vsi jako oddahnili, ko .so po dolgotrajni vožnji prišli vendarle v Bremen. Zdelo se jim je, kakor bi bili prišli iz ječe. Zdaj so se mogli vsaj pošteno pretegniti. Vsled dolgega sedenja so jim bili udje tako o-dreveneli, da so s početka je-dva mogli gibati. Toda počasi so se jim udje zopet razmajali. Sicer pa ni bilo več časa, misliti na prestane težave. To; kar se je pokazalo zdaj njihovim začudenim očem, jih je zanimalo tako, da so pozabili na preteklost. Najbolj pa jih je mikal pogled na mOrje. Neka sveta grožflT jih je iz-preletavala, ko so videli nepre-zirno morsko planoto pred sabo, in skoro iz prsij vsakega se je izvil kak "oh!" spričo nenavadnega prizora. Marsikomu je pač tudi nekoliko vztrepeta-lo srce, ko je pomislil, da ga bo kmalu ta velikanska voda ločila od njegovih dragih in od ljubega domačega kraja. Toda do tedaj, ko je bilo treba iti na morje, so imeH zaradi neke zamude še celih štiriindvajset ur časa. Ta prosti čas so hoteli porabiti naši potniki v to, da si ogledajo mesto. Naj poprej so si poiskali neko gostil-rto, kjer so se pošteno pokrep-čali, nato pa so se odpravili na pot po mestu. f ~ Komar sam se jim. je pridružil in na svoje stroške je najel človeka, ki jim je"l-'azkaizoval zanimivosti po mestu. Slovenec je pobožna duša, ih umevno je, da'ga* mikajo pred vsem cerkve, le pride v kak tuj kraj. ' Tako: so se začeli tudi -naši znanKi'^ezifati najprej Jpo zvtoirfkiA ftl'cerkvah. -J#ko-So-Se-eticMlr sto hi petdeiet methjv vtt^Keftiti tankemu stolpti '"pri'cerkvi-siv.'As-gariji. Blaž in FVande" b! tla vr -'r/ujejr idi.ivjo v diu. .iia!i. Hripavost in kašelj at« zelo neprijetna simptoma. Da preprečite Udje posljedice vzemite Severa'« Cough •2 ikf.lii ki prinaša zaželjeno in hitro pomoč. I maj te ga pri roki v hi* za zimska mesece. Cena 25 in 60 centov. Vprašajte po lekarnah. Severov Almanah za leti 1024 je natistupn. Dcfbe se po.ys«h lekarnah zastonj, ali pišite nam. i M ZASTONJ dobite lepi rterioki koled&f, na katerem ao Označeni Cerkveni in država" p^azfllftl, posfi, in iu ui.aiiu ,/ia/.iiiiM, j svejniki celega leta, itd. ; si i, aloga te satn6 Si ti. pošfriirto. slov: etri lsaročite si ga takoj, predno nam zaloga potde. Pošlji-Na- 1849 #. 2SMt Si. CHICAGO, ILL. .-■t ..... JOS. KLEPEC.: i lnyiranče, Red Eetate, Loan«. I 215 N. Chicago St. (Nad Woolworth 5 & lOe Prodajalno.) JOLIET, tel. 47C4-R. poža- ^^ Prodaje bile ia ček je pustil v miru svojo har" j jSQ Pri^SoSt m ^SSmL y monrko in je' v jednomer le dre St. (Nad W Prodajalno.) etTill. ^Sh^j;bila lotiTa neka1gSg^g memost. Celo Goričevski Ton-! ni ia nevihti. Prodaje hite in DOMAČA ZDRAVILA. V zalogi imam jedilne dišave, Knajpovo ječmenovo kavo in impdrtirana domača zdravila, katera priporoča Mgr. Knajp v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK PiSite po brezplačni cenik, v katerem je • nakratko popisana vsaka rastlina za kaj se rabi. Britfjevfc jagode, vreča 130'fUn- * y» » •fehMU lafaM**«. akfaa MbM ymti. • iuJiiuiU ■■lil h>- OMthl J«** j« faimcapo- a. Zal* a* > u ■ ha ,1 Mi HM^ ■ |i|wli ■ ■ pulal ■. •ka|n4> MM*. 51. ČLANEK. OMAME IN ZDRAVILA. . ys£ zdravnik lahko, predpiše zdravila zA vaše dfcte. To pa stori le po ekrbi preiskavi,- da ve, kakšno jc splošno »tanje. Z drugimi besedami on ve, kaj je napačno in tudi ve, kaj predipše. Cjravilo jc izrecno za vaše dete, da idpravi gotove, določene bolezni. Vsled tega ni vrjemo, da bi isto zdravilo pomagalo otroku vašega soseda, i , Dosti detet pride popolnoma iz red« vsled zdravil, ki so bila namenjena kakemu drugemu otroku, (sto zdravilo ima lahko nasprotne učinke pri različnih otrocih. Edino vaš zdravnik vam lahko pravilno pove. kaj potrebuje va-iš dete. Porabil jc leta in leta napornega učenja, da si je pridobil to vednost. • Kadar vase dete fcriči, skušaite naj-:i vzrok tega kričanja. Nc pohitite k omarici z zdravili po kake vrste "bla-iflni sirup". Prepogosto vsebujejo taki sirupi kako omamijivo sredstvo, ki ni varno za vkšc dete. če je va^c dete zbolelo, pokličite svojega zdravnika "f)omača Zdravljenja" so preveč ne-varna. Ce ne veste, kaj je detetu, kako mu morete dati zdravilo , 2e reč generacij je na tisoče sloven. slih mater vzgajal« svoje otroke z Borden-ovim Eagle Mlikom. To so storile, ker so jim Eagle Mleko priporoči; U nlib prijatelji jn ker so našle, da J?"skrajno zadovoljivo. •iNa nesrečo pa ni bilo dosti slovenskih mater nikdar v polni meri informiranih, zakaj se je doseglo te izvrst i ne trsp«he. Eagle Mleko je 'najfinejše in najčistejše mleko, sladko in bogato ■ ter skrbno izšči£čen sladkor primerno primešan, da se ustvari otroško hrano, ki je 'najboljša stvar za deteta, če ni materino mleko zadostno ali 6e mu manjka redilnih snovi. Da izve slovenska mati, kako uporabiti Eagle Mleko, je dala natisniti Borden-ova kompanija v slovenskem jeziku popolna prehranilca navodila, ki pripovedujejo kako pripraviti Bor- denovo Eagle; Micko za otroke različnih starosti, če hočete kopi^" teh Aavodil, izpolnite kupon, katerega boste zapazili v enem oglasov v svojem listu ter ga pošljite kompaniji, ki vam bo z veseljem poslala brezplačno navodila obenem s krasno otroško knjigo. Čitajtc te članke skrbno vsak teden ter jih imejte za bodočo uporabo. VABILO na CERKVENO SLAVNOST V CERKVI SV. JURIJA V SO. CHICAGO, ILL. v nedeljo dne 17. febr. 1924 bo naselbina sv.- Jurija v cerkvi in zunaj cerkve slavila srečno dokončano slikanje cerkve po slovenskem umetniku g. J. N: Gosar-ju. 28 slik krasi lepo, prostorno cerkev. Dragni! hočeš videti zares kaj lepega, pridi ta dan na slavnost! * V S P O R E D : Ob 10. uri slovesna sv. mrša. Ob 3. uri popoldne sluvesni blagoslov cerkve in cerkve-. nih slik. Ob 5.30 zvečer pričetek slavnostnega banketa v E\ving Hali — dvorani na 95th Str. OPOMBA: Vabilo jc splošno in velja kot prijazno povabilo za esnjene ckeličane, za prijateije So. Chicaške naselbine in za vse domačine. Brez privatnih vabil. CERKVENI ODBOR. mm a -£*IlltllllllllIIIIIIIIItl!IIIItlllIilIllllli;i|||3IKIIIIHlIIIItIIIi;nilII!l|f||HIIISIIIIEIIIIIIIIir«Ilits Priporočilo. Vsem ccnj. slovenskim gospodinjam toplo priporočam moje sve-ifi GROCERLISKO BLAGO. Cene zmerne, postrežba točna. V zalogi imam tudi vsakovrstno kuhinjsko posodo, nože za S ihcso rezati iij klobas delati, ter "ringerje" za perilo ovijati in vse S to po znižani ceni. Se uljudno priporočam ž FRANK LESKOVIC, 3 _ 6303 GLASS AVE., CLEVELAND, O. riiiiMniiiiiiiaHHMiniiiHiiiiiHaii:iiiiiiiHnHiii:iinuiiniiiniMMiiiniii:Hitiiiii:iiiihr mm Established 1857 Kadar pošiljate denar v Evropo boste pronašli da je naša svetovno-znana zveza te banke velike vrednosti za vas. Mi lahko ižposlujemo, da bo poslan denar vaš sorodnik ali prijatelj prejel prav na domu. Ko torej pošiljate denar v Evropo, ne pozabite nas najprvo vprašati za cene. Mr vam bomo ponudili najnižjo ceno pri poši-Ijatvi denarja. Premoženje te banke znaša $12.000.000.00 t® S2SMOT mi) Lično in poceni! Cenjena društva, trgovci in posamezniki, kadar potrebujete kakoršnekoli vrste tiskovine, obrnite se vselej na najve-jo slovensko unijsko tiskarno v Ameriki "AMERIŠKA DOMOVINA" 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. Pri nas ste sigurni, da dobite jako lične tiskovine, po nii-jih cenah kot drugje ter točno postrežbo. V naši tiskarni m tiska "Glasilo K. S. K. Jednoto". OTOK ZAKLADOV Angleško spisal R. L. Stevenson. Poslovenil J. M. (Nadaljevanje) Ostali so bili oboroženi na kako pol milje ter smo se bli-različne načine; nekateri so žali robu planote, ko je začel nosili tudi lopate in krampe— mož na skrajni levici glasno in kajti to so bile najbolj potreb- prestrašeno vpiti. Klic za kline stvari, ki so jih prinesli s cem je prihajal od njega in so Hispaniole na suho—drugi so stekli ostali proti onemu kraju, nosili svinjino, kruh in žganje "Vendar ni mogel najti za-za popoldansko kosilo. Vsa klada," jer ekel stari Morgan ta živila so bila iz naše zaloge, in hitel z desne mimo nas. kakor sem opazil, in uvidel J "Kajti to je čisto zgoraj." sem resničnost Silverjevih be- Ko smo dospeli tudi mi tja, sedi iz prejšnje noči. Ako bi je bilo v resnici nekaj drugega, ne bil sklenil kupčije ali po- Ob vznožju velike smreke in godbe z zdravnikom, bi' bil on sredi zelenih ovijalk, ki so celo in njegovi uporniki sedaj, ko dvignile nekoliko manjših koso bili brez ladje, primorani sti, je ležalo človeško okostje živeti ob sami vodi in lovu. z nekoliko raztrganimi kosci Mornarji navadno niso dobri obleke po tleh. Mislim, da je strelci in vrhu vsega tega, da vsakega izmed nas za trenutek so bili tako na slabem z žive- obšla zona. žem. ni bilo verjetno, da bi "Mornar je bil to," je rekel bili dobro preskrbljeni s smod- Jurij Merry, ki je bil bolj po-nikom. gumen kakor ostali, in stopil No. tako opravljeni smo od- bližje ter preiskoval obleko, rinili—celo oni z razbito glavo, "saj to je dobro mornarsko ki bi bil moral gotovo ostati v blago." senci—in korakali raztreseno "Da, da," je rekel Silver, drug za drugim proti obrežju, "bo že tako; mislim, da ven-kjer sta nas čakala čolna. Ce- dar nisi pričakoval najti kake-lo na t6h je bilo videti sledove ga škofa tukaj. Kako pa leže brezumnosti pijanih roparjev; te kosti? To ni naravno?" v enem je bila polomljena In v resnici se je pokazalo klop, oba pa polna blata in vo- pri natančnejšem preiskova de. Morali smo jih radi varno- nju, da je bilo nemogoče, da bi sti vleči seboj in potem, ko smo ležalo truplo v naravni legi. se razdelili med njima, smo se "Nekaj mi je prišlo v mojo napotili proti sidrišču. staro glavo," je opomnil Silver. Ko cmo veslali čezenj, se je "Tukaj jc kompas in tamkaj vnel razgovor glede zemljcvi- vrh Otoka okostij, ki štrli v da. Rdeči križ je bil seveda ziak kakor zob. Določite, pro-prcvelik, da bi mogel služiti sira, lego tega okostja." kot navodilo, in opazke na zad- In zgodilo se je. Truplo je nji strani so bile nekoliko dvo- kazalo naravnost proti otoku umne. Kakor se utegne čita- in korapa3 je kazal čisto IJI telj spominjati, so se glasile proti L tako-le: j "Sem si mislil," je zaklical "Visoko drevo, greben Dalj- kuhar, "to tukaj je kažipot, nogleda, eno točko od SSIJ Ravno tamkaj pa drži naša pot i tako da glas njihovih besedi ni proti S." proti severni zvezdi in lepim motil tišine, ki je vladala v go "Deset čevljev." denarcem! Toda grom in stre- zdu. Kar naenkrat je sredi Neko visoko drevo je bilo to- la! Kar mraz me spreletava, irevja med nami tenak, visok, rej glavno znamenje. Ravno kadar se 3pomnim na Flinta. pred nami je bilo sidrišče, ob- To je ena njegovih šal. On in dano od planote, ki je bila dve ona šestorica po bili edini tu-do tristo čevljev in združena kaj; pobil jih je vse pO vrsti; na severni strani s strmim brc- tega tukaj pa je privlekel sem-gom Daljnogleda in ki se je kaj ter ga položil po kompasu, proti jugu zopet vzdigovala v da! Dolge kosti so to in lasje divjo in skalnato goro imeno- so bili rumeni. Da, to bi uteg-vano Gora srednje jambori?, nil biti Allardyce. Ali se spo-Vrh planote so rasle smereke minjaš na Allardyce, Tom različne velikosti in povsod so Morgan?" se dvigala druga drevesa štiri- "Da, da," je odvrnil Mor-deset do petdeset čevljev nad gan, "spominjam se ga; dolžan sosede; katero je bilo potem mi je bil in je vzel seboj moj ono posebno "visoko drevo" nož, ko je šel na suho." kapitana Flinta, se je lahko "Ker že govorimo o nožu," dognalo 3amo na mestu in s je dejal drugi, "čemu ne pogle-pomočjo kompasa. damo, ali ne leži njegov kje Po Silverjevem navodilu blizu tukaj? Flin ni bil člo-smo veslali počasi, da se ne bi vek, ki bi stikal po mornarskih prezgodaj utrudili, in po pre- žepih, in ptice so ga gotovo pu-cej dolgi vožnji smo stopili na stile pri miru." suho pri izlivu druge reke— "Preklicano, to je resnica!" one, ki teče po gozdnati grapi je vzkliknil Silver. Daljnogleda. Odtod smo kre- "Nič drugega ni tukaj," je nili na levo in začeli stopati po rekel Merry in še vedno tipal hribu navzgor proti planoti. okoli med kostmi, "niti beliča V začetku so težavna in niti škatlje za tobak. To se mi blatna zemlja in divje močvir- ne zdi v redu!" nate rastline zelo ovirale našo "Ne, v resnici ni,".je pritr-pot; polagoma pa je bil hrib dil Silver, "in naravno, niti le-bolj strm in kamenit; gozd je po. Preklicano, tovariši, če bi vsak posebej in vpili po gozdu, temveč so se držali bolj skupaj in se r&zgovarjali oblj tiho. Strah pred mrtvim morski roparjem jih je popolnoma pre vzel. XXXII. POGLAVJE. Lov na zaklad—glas izmed drevja. Kakor hitro je dospela cela družba do vrha planote, so vsi posedli naokoli. Ker se je planota nagibala nekoliko proti zapadu, je bilo videti s tega kraja daleč na obe strani. Pred seboj nad vrhovi dreves smo zapazili Predgorje gozdov, obdano z valovi; zadaj smo videli doli na sidrišče in Otok okostja, pa tudi ravno čez podgorje in vzhodne otoke—velik del odprtega morja na vzhodni strani. Ravno nad nami se je vzckigoval Daljnogled. Nobenega drugega glasu ni bilo slišati kakor daljno šumenje valov, ki so prihajali od vseh strani, in pa cvrčanje neštevilnih žuželk po grmovju. Niti enega človeka, niti enega jadra ni bilo videti na morju. Ko se je Silver vsedel, je začel mferiti s kompasom. "Tukaj se nahajajo tri visoka drevesa," je rekel, "nekako v ravni črti proti Otoku okostja, 'Greben Daljnogledad,' mislim, pomeni nižjo točko tamkaj. Sedaj je naravnost igrača najti celo stvar. Mislim, da bi bilo dobro, če bi prej obedovali." "Ne čutim, da bi bil lačen," je godrnjal Morgan.. "Te misT li na Flinta, se mi zdi, so mi pokvarile slast." "Oj, dobro, sin moj, zahvali Boga, da je mrtev," je rekel Silver. "Ostuden človek je bil," je vzkliknil tretji ropar in se stresel. "To je bila posledica ruma," je pristavil Merry. Odkar so našli okostje in zabeli na ta način razmišljati, so govorili vedno bplj tiho fn so sedaj prešli skoro v šepetanje, :resoč glas zapel dobro znano pesem : "Petnajst mož na mrtvega moža zaboju— Juhuhu in steklenica ruma!" Nikdar nisem videl bolj pre strašenih ljudi, kakor so bili ti roparji. Barva je izginila iz njihovih kakor začaranih obrazov; nekateri so skočili na noje, nekateri pa so se prijeli drugih; Morgan je pekaj mrmral na tleh. "Flintje! Da, Flint je!" je zavpil Merry. Petje je prenehalo zagonetno, kakor se je začelo—bilo je takorekoč pretrgano sredi note, kakor bi bil kdo položil roko na pevčeva usta. Ker je prihajalo daleč skozi list, solnčni zrak in med drevesnimi vrhunci, se mi je zdelo zvon-ko in čisto, vtis na moje tovariše je bil pa toliko bolj čuden. "Pojdite," je rekel Silver in s svojimi bledimi ustnicami skušal spregovoriti besedo, "tako ne more biti. Pripravite se na odhod, čuden začetek to in ne morem reči, kakšen glas je to: vendar nekdo postal bolj redek. V resnici je bil Flint še živ, to bi bil vroč, se mora šaliti s tem petjem. bil zelo prijazen del otoka, ka- kraj za vas in zame! šest jih mor smo sedaj prišli. Močno je bilo in šest je tudi nas, in dišeče bodičevje in množice sedaj so vsi same kosti." cvetočega grmovja so nadome- "No, jaz sem ga videl, ko je ščale travo. Gosto drevje ze- ležal mrtev," je rekel Morgan, lenega muškatnega oreha je Billy me je peljal notri. Tam-bilo tu in tam pomešano s kaj je ležal in vinarje je imel smrekami. na svojih očeh." zDuržba se je razprostrla, "Mrtev—da, gotovo je rar-vpila in skakala semtertja. tev in v krtovi deželi," je re-Nekako v sredi in precej daleč kel oni z obvezano glavo, "to-za ostalimi sva hodila Silver da če je kdaj kak duh hodil in jaz—jaz privezan k svoji okoli, je Flintov. O nebesa! vrvici, on pa s težavo stopajoč Toda umrl je težko ta Flint!" in globoko hropeč. Od časa V tem se.oglasi Silver rekoč: do časa sem mu moral podati "Sedaj pa naprej za dub-roko, ker bi mu sicer izpodrs- Ioni!" nilo in bi padel vznak po hribu Odšli smo dalje, pa kljub dol. Na ta način smo hodili ne- vročemu solncu in jasnemu dnevu roparji niso več hodili Njegov pogum se mu je vračal, ko je tako govoril, in ob enem se je vrnilo tudi nekoliko barve v njegov obraz. Tudi ostali so začeli poslušati njegove besede in se nekoliko zavedli, ko se je isti glas zopet oglasil—vendar sedaj ni pel, temveč slabotno klical kakor iz velike daljave, tako da je še bolj odmevalo po skalah Daljnogleda. "Darby McGraw," se je glasilo s tožečim glasom—s to besedo se najboljše označi glas— "Darby McGraw! Darby Mc-Graw!" In zopet in zopet in zopet in nato z nekoliko višjim glasom in kletvico, katero moramo tukaj opustiti: "Prinesi mi ruma, Darby!" Roparji so obstali kot pribiti k tlom in njihove oči so stopile iz očesnih jamic, še dolgo potem, ko je glas utihnil, so molče zrli pred se. "Sedaj je gotovo," je zinil eden. "Pojdimo!" "To so bile njegove poslednje besede," je ječal Morgan, njegove poslednje besede v življenju." Dick je izvlekel sveto pismo in goreče molil. Bil jo dobro vzgojen, ta Dick, predno je prišel v slabo tovaršijo. Silver pa še ni bil premagan. Slišal sem, kako so šklepetali njegovi zobje, vendar se vseeno ni podal. "Nikdo tukaj na otoku ni nikdar slišal o Darbyju," je mrmral, "nikdo drugi kakor mi tukaj." Nato je z velikim naporom zaklical: "Tovariši! Prišel sem semkaj, da dobim zaklad, in ittti človek niti zlo-dej me ne odvrne od tega. Nikdar se nisem bal Flinta živega in preklicano, zato se tudi mrtvega ufe!" Tam se nahaja sedem sto tisoč funtov šterlingov komaj četrt milje od tukaj. Kdaj je pač kak gospod sreče pokazal svoj hrbet toliki množini denarcev zaradi pijanega starega mornarja z modrim nosom—in ki je vrhu tega mptev!" Vendar ni bilo opaziti nobenega znamenja, da so se njegovi tovariši zopet ojunačili; njihov strah se je vzpričo njegovih brezbožnih besedi celo povečal. Ne govori tako, John!" je rekel Merry,. "Ne nasprotuj duhu!" Ostali pa ao bili preveč prestrašeni, da bi odgovorili. Najrajši bi pobegnili na vse strani, če bi se upali; toda strah jih je držal skupaj in blizu Johna, kakor da bi jim njegova drznost lahko pomagala. Kar s« pa njega tifte, se je precej otre-ael svoje slabosti.' "Duh? i Ni mogoče," je rekel. "Samo;ena stvar je tukaj, ki mi je jasna. Odmev je bilo slišati; no, hikdo še ni videl duha, da bi imel senco, in prav rad bi vedel, kaj dela on z odmevom? To ni naravno, gotovo." •<•'■ T • Ta dokaz se je zdel meni zelo slab. Vendar človek ne more nikdar reči, kaj bo vplivalo na praznovernega človeka, in v moje veliko začudenje je Jurij Merry zopet dobil pogum. (Dalje sledi) V JUGOSLAVIJO V » DNEH na morskih' velikanih, ki vocijo vsako soboto SUITANIA _____________ 45.647 ton AURETAN1A _________ 90.704 ton BERENNGARIA ........... 52.022 ton Luksuriozne kabine tretjega razreda s 2-4-6 posteljami. Krasne jedilnice, kadilnice in počivališča. Pokrit krov. Izvrstna hrana: Domača ugodnost. Nobenih skrbi. Cunard denarne nakaznice izplač-Ijive v Juc-Mlaviji. Hitro, varno, zanesljivo. Za vozne listke in druge informacije obrnite se do najbližnega zastopnika. CUNARD, UNB Hotel Cleveland Bldg. Clevetmd, O ZASTAVE, BANDERA, REGA LIJE in zlate znake za društva ter člane K. S. K. J. Izdeluje >■« EMIL BACHMAN < 2107 S. Hamlin Ave. Chicago, IU. KJE JE JOHN PAVLOVCIČ, rojen leta 1884. v Idriji na Kranjskem. Zadnji njegov, meni znani naslov je bil Eveleth, Minn., kjer je živel leta 1911. Za njegovo sedanje bivališče bi rada »vedela Mina MAKIE PAVLOVCIC. 280 Central Ave. Hightand Park. Ul. ANTON ZBASNIK Javni notar, 206 Bakewell Bldg., Pittsburgh, Pa. (Nasproti sodnije) Se priporoča rojakom v vseh notarskih poslih. Registriran pri jugoslovanskem generalnem konzulatu. Pišite ali pridite osebno. Prva slovensko-hrvatska MLEKARNA F. GRILL'S DAIRY 1818 W. 22nd SL, Chicago, IIL Pozor gospodinje! Ako rabite pri gospodinjstvu svete mleko, dol sladko, aH kislo smetano, (Cream) ali okusno, doma narejeno maalo, Butter, oglasite se v moji mlekarni. Jaz prodajam mleko, ki je pasterili zirano; dobivam ga naravnost od far marjev. Mleko je preje natančno pre-skušeno in pregledano od Mestnega zdravstvenega urada (Health Department) predno gre iz mlekarne; torej garantiram ali jamčim, da je naravno. Mleko take vrste jo posebno priporočati otrokom rejencem. Mleko razvažam po hišah točno vsak dan o pravem času. Za obilna naročila se toplo priporočam FRANK GRILL, •lov.«»ko-hrv»tski mlekar 1818 W. 22nd St, Chicago, UL PRISELJEVANJE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO j« zopet odprto. Piiite meni da Vam naredim pravilno ia dobre prošnje Črn No odlaiajto da ne bo kvota MATIJA SKENDER Javni ootsr m Ameriko in stari kraj 5227 Butler St. Pittsbtrgfc, Pa. NAZNANILO IN ZAHVALA. S tužnim srcem naznjamo sorodnikom znancem in prijateljem tukaj v Ameriki in v starem kraju, da je po dolgi in mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal naš soprog in oče Jožef Petrich, umrl dne 18. decembra, 1923, ob 7. uri zvečer v Chisholm, Minn. Neusmiljena smrt ga je ugrabila v najlepši moški dobi, v starosti 37 let. Pokojni je bil rojen v vasi Vrhnika, fara Stari trg pri Ložu na Notranjskem dne 28. februarja, leta 1886., V Ameriki je bival 13 let. Tukaj zapušča mene, žalujočo soprogo in 4 otroke te? enega brata; v starem kraju pa mater, 3 brate in 3 sestre. Po-t kojni je spadal k društvu Friderik Baraga, št. 93, K. S. K. J. in k društvu Kari Liebknecht, št. 110, S. N. P. J. Pogreb se je vršil dne 21. decembra, 1923 ob 9. uri zjutraj s sveto mašo. Na tem mestu se najlepše zahvaljujem društvu "Friderik Baraga," št. 93 K. S. K. J. za krasni venec, katerega je društvo položilo na krsto pokojnega, tudi sc zahvaljujem članom obeh društev, ker so se u-deležili pogreba in pokojnega spremili k večnemu počitku. Nadalje se zahvaljujem Mr. in Mrs. Anton Urbiha, Mr. in Mrs. Frank Petrich, Mr. and Mrs. John Champa, Mr. in Mrs. 1 Frank Cerar, Mr. iWMrs. Frank Orešek, Mr. in Mrs. Rudolf Stornik, Mr. in Mrs. Jakob Petrich in mojemu bratu, John Pirman za darovane vence. Dalje se zahvaljujem Mr. in Mrs. Urbiha iz Eveletha, ker sta se udeležila, pogreba. Hvala lepa vsem, kateri ste mi pomagali ob času bolezni, posebno hvala Mr. in Mfs. Anton Urbiha, katera sta nam priskočila na pomoč v vsaki sili za časa njegove bolezni. Lepa hvala tudi vsem prijateljem in znancem, kateri ste nas obiskali in tolažili v uri nesreče. Tebi dragi, nepozabni soprog in oče pa naj sveti večna luč in naj ti bode lahka ameriška grud*, v katero so te tako prezgodaj zagrebli. Upamo, da se tvoja duša veseli pri Bogu v nebesih, kjer upamo, da se vsi skupaj enkrat združimo. Saj vera sveta nas uči, da vidi-dimo se nad zvezdami, žalujoči ostali. Mary Petrich, soproga. Amalia in Ana, hčeri. Stanislav in Frank sinova. 415 W. MapleSt, Chisholm, Minn. ; Chisholm, Minn., 14. jan., 1924 Za vse bančne posle, kakor tudi za vse druge potrebe v zvezi s takimi posli je najbolje, da se obrnete 'na avoj domači zavod, Kjer bodo Vaii nalogi najvestnejše in najbolje izvršeni. Vati prihranki so sigurni in nosijo 4% obresti, ako jih naložite pri nas na "SPECIAL INTEREST ACCOUNT." Glede denarnih pošiljatev, potovanja v domovino, dopre-me oseb iz domovine, izstavljanja "affidivitov", pooblastila i. t. d. posluži Vas naš zavod ceno, brzo in solidno. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St. New York, N. Y. GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE. Našim trgovcem je dobro znana uljudna postrežba naše banke. Ugodnosti, ki jih prejemajo od nas potom svojega čekovnega računa so mnogovrstne. Tudi vi ste lahko istih deležni ako imate ULOZEN DENAR NA ČEKOVNI RAČUN ter bi nas veselilo vam dati nadaljna pojasnila v ti zadevi. Mnoga naša društva plači?,ejo svoje izdatke na našo banko, isto-tako K. S. K. Jednota v svojo popolno zadovoljnost. Kadar potujete, vzemite na pot naše potniške čeke, katere . izmenjate lahko povsod kskor navadni papirnati denar. Vendar so bolj varni kot denar, ker je vsak ček registrovan z Vašim podpisom, ako bi ga v slučaju izgubili. Nas kapital in rezervni sklad v vsoti več kot 1740,000, je znak varnosti za vaš denar. JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO IN CLINTON STS. JOLIET, ILL. Wm. Redmond, preds. Chas. G. Pcarce, kasir. Joseph Dunda, pomož. kasir. na domači zabavni večer ■ ■) Z..-JI/ i " , banketom katerega priredi DRUŠTVO SV. JOŽEFA št. 41. K. S. K. j: Pittsburgh, Pa. V SOBOTO, DNE 2. FEBRUARJA '24. V SLOVENSKEM DOMU NA 57. CESTI. Na banketu bosta sedelovala tudi Pevsko društvo "Prešeren" in Slov. tamburaško društvo "Ilirija". f Vstopnina za moške 50c. za žensk« 25c. Priporočamo se za obilen obisk. ODBOR. = Važno, pametno in pravilno ravna oni, ko svojega denarja ne dr« doma brez obresti, ampak ga nalaga v varne, državne, okrajne, mestne (municipalne) ter Šolske bonde in bonde občezna-nih korporacij, ki mu donašajo od 5% do 6% obresti na leto. Te obresti se lahko, z odstriženimi kuponi lahko, zamenjajo vsakih 6 mesecev. Ce rabite denar, lahko bohde vsak dan morda celo z dobičkom prodate. Način kupovanja bondov je priporočati tudi podpornim organizacijam in društvom. Skoro vse bonde, katere lastnje K. S. K. J. smo jih MI prodali v popolno zadovoljnost. Pišite nam za pojagnila, da vam dopošljem ponudbene cirkularje. A. C. ALLYN & CO. 71 W. MONROE ST., CHICAGO, ILL.