R AV Leto XV St. 11 Ravne na Koroškem, 15. junija 1978 y~ Izdaja delavski svet Železarne Ravne Ureja uredniški odbor: Janko Dežman, Vida Gregor, Avgust Knez, Marjan Kolar, Franjo Miklavc, Helena Nerat, Rudolf Rajzer, Ivan Vušnik, Milan Zafošnik Glavni in odgovorni urednik Marjan Kolar Telefon 86 031, int. 304 Tiska CGP Mariborski tisk Glasilo je po 7. točki prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 33/72) in mnenju sekretariata za informacije SRS št. 421-1/72 prosto plačila prometnega davka Usmerjeno izobraževanje v občini Ravne in koroški regiji Gradivo za razpravo Koncept usmerjenega izobraže-Ške^a-v °bčini Ravne na Koro-skih1 ^afa iz »skupnih programov osnov v usmerjenem izobra-anju« — jZ fez za Zakon o u*Tn< s°lu, erjenem izobraževanju ter re-(j‘Uc*je za VIII. kongres ZKS Vf» 37 ■, 38., 39. in 40. točka) ter star ■ dokumentov, ki so kon e^e0a datuma. Resolucija X. je Oresa ZKJ vsebuje stališče, da treba v začetku usmerjenega izobraževanja zagotoviti skupno vzgojno izobrazbeno osnovo, ki zajema splošno kulturno, družbo-slovno-ekonomsko, naravoslovno-matematično in proizvodno-teh-nično vsebino. Iz skupne vzgojno izobrazbene osnove, ki je politehnično zasnovana, pa izhajajo programske usmeritve, ki po vsebini, trajanju in organizaciji izobraževanja temeljijo na zahtevah in spremem- K bah v strukturi dela tako v temeljnih poklicih kakor tudi v osebnih in družbenih potrebah po permanentnem izobraževanju. Temeljna naloga skupnih programskih osnov pa je v tem, da daje na začetku usmerjenega izobraževanja vzgojno izobrazbeno podlago za vsakršno poklicno izobraževanje ter možnost horizontalnih in vertikalnih prehodov v usmerjenem izobraževanju. Učencem daje možnost za aktivno vključevanje v samoupravne procese ter da se lahko hitro prilagodijo spremembam v delitvi dela in sodobnim življenjskim razmeram, ki jih porajata družbeni in gospodarski razvoj. Skupne programske osnove zajemajo naslednja vzgojno izobraževalna področja: — splošno kulturno: slov. jezik, tuji jezik, umetnostna vzgoja, telesna in zdravstvena vzgoja ter obramba in zaščita; — družboslovno ekonomsko: samoupravljanje s temelji marksizma (STM), zgodovina, geografija; — naravoslovno-matematično: matematika, fizika, kemija, biologija; — proizvodno-tehnično: osnove tehnike in proizvodnje ter proizvodno delo. Predmete skupne programske osnove razvršča predmetnik, ki določa tudi število ur po predmetih in po letih. V drugem letu izobraževanja so poleg skupne programske osnove v naši republiki za razliko od drugih republik že tudi primarne programske usmeritve, ki so za vse učence obvezne. Vsak učenec izbere eno izmed njih v skladu s svojimi sposobnostmi in dosedanjim uspehom pri obvladovanju skupne programske osnove v I. letu, v skladu s poklicno željo in potrebami združenega dela. Primarne programske usmeritve pomenijo vzgojno izobraževalno orientacijo. S primerno programsko usmeritvijo se nadalje preizkušajo in potrjujejo poklicne želje in odločitve ter interesi in sposobnosti učencev v drugem letu usmerjenega izobraževanja. Po uspešno končani programski usmeritvi učenec nadaljuje izobraževanje za poklic. Primarna programska usmeritev je torej podlaga in izhodišče za finalno poklicno izobraževanje. Primarne programske usmeritve predstavljajo programi, ki izhajajo iz ustreznih kombinacij predmetov skupne programske osnove, vključujejo pa tudi druge usmeritvene programe. Sola omogoča učencem, da si v skladu z možnostmi in interesi izberejo tudi prostovoljni izbirni (Nadaljevanje na 3. strani) Proizvodnja slovenskih železarn v aprila Beton osvaja obalo Po štirih mesecih izvrševanja nalog gospodarskega plana sta samo dve delovni organizaciji v SOZD SZ, ki sta letos dali tržišču več proizvodov kot v enakem obdobju lani. To sta Železarna Jesenice in Žična Celje. Njun prispevek je tolikšen, da znaša letošnja blagovna proizvodnja za SOZD SZ 107 %> proizvodnje ob koncu aprila lanskega leta. Ob upoštevanju letošnjih planskih nalog pa presega načrtovano količino blagovne proizvodnje edino »Žična«, v vseh drugih DO pa zaostajajo za planom. Velik skok so prejšnji mesec naredili pri proizvodnji traktorjev v Železarni Štore. V marcu so jih izdelali 270, aprila je pa znašala proizvodnja 385. Vse tri železarne so letos po štirih mesecih izvozile več kot v enakem obdobju lani, predelovalci žice pa manj. Zbirni plan izvoza so presegli samo v Železarni Ravne, kjer je znašala dosežena vrednost izvoza v aprilu 148 %> poprečno mesečno načrtovane vrednosti. V aprilu so tudi v Plamenu presegli poprečno mesečno načrtovano vrednost izvoza za 46°/o. Pri vrednosti prodaje so na slabšem kot ob koncu aprila lani samo v Tovilu in Verigi. Več sredstev, kot je poprečno načrtovano za mesec, so pa zbrali za prodano blago v Železarni Jesenice, v Tovilu in v Žični. Kratek povzetek stanja je: z doseženimi rezultati po štirih mesecih dela v letošnjem letu ne smemo biti zadovoljni. V aprilu so bili doseženi naslednji rezultati izvrševanja linearnega načrta. Proizvodnja surovega železa je bila dosežena 100 °/o, vendar zaradi zadovoljive proizvodnje jeseniških plavžev, kjer so mesečni načrt presegli za 4 °/o. V Železarni Štore niso obratovali ves mesec na elektroplavžu po zastoju in (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) so izvršili le 83 %> mesečnega načrta, po njihovem operativnem planu pa 68 %>. Proizvodnja surovega jekla je bila dobra in so v vseh treh železarnah presegli poprečno načrtovano proizvodnjo. Boljši rezultati so bili pri proizvodnji SM jekla, kjer je bila izvršitev plana 108 %, pri elektro jeklu znaša skupna izvršitev za SZ 98°/o, ker so v elektro jeklarni na Jesenicah izvršili plan samo 93 %>. Proizvodnja surovega jekla je tudi zbirno za prve štiri mesece letošnjega leta 2°/o nad načrtovano količino. Plan blagovne proizvodnje so izvršili v Železarni Jesenice 95 %>, v Železarni Ravne 108 °/o in v Železarni Store 87 °/o. V Železarni Jesenice je glavna količina zaostanka pri proizvodnji v novi hladni valjarni, v Železarni Store pa pri proizvodnji surovega železa za prodajo. Navedeni postavki predstavljata tudi glavni vzrok za zaostajanje v Izvrševanju plana blagovne proizvodnje v preteklih mesecih in tako tudi za zbirne podatke prvih štirih mesecev. Med predelovalci žice so izvršili mesečni načrt blagovne proizvodnje: v Plamenu 95°/o, v Verigi 80%>, v Tovilu 80 %> v Žični 116 Vo in skupno 93 %>. Odprema blaga za tržišče poteka ugodno in je večina delovnih organizacij odpremila celo več proizvodov, kot so jih izdelali v aprilu. Mesečni načrt vrednosti prodaje so presegli v Železarni Jesenice za 12 %>, v Železarni Ravne so zaostali za malenkost, kar daje zaokroženo 100°/» izvršitev, v Železarni Store so pa zaostali 9 */o za načrtovano vrednostjo. Zanimiva je primerjava izvrševanja zbirnih in poprečnih mesečnih količinskih načrtov proizvodnje in zbirnih ter mesečnih vrednosti NAŠ INTERVJU: Pred tremi leti se je naša organizacija združenega dela, TOZD pnevmatični stroji, pričela dogovarjati s švedsko firmo Atlas Copco, da bi ta sofinancirala izgradnjo tovarne pnevmatičnih strojev, da bi naša TOZD pričela izdelovati pnevmatična kladiva po licenci Švedov. Kako ti pogovori potekajo in kaj je našo OZD privedlo k tem razgovorom, je povedal Vinko Trafela, ravnatelj TOZD pnevmatični stroji. »Tovariš ravnatelj, kako potekajo razgovori z inozemsko firmo Atlas — Copco?« Razgovori s švedsko firmo Atlas — Copco trajajo že dolgo. V tej smeri je bilo vloženega že precej napora, pravih rezultatov pa še ni. Na zadnjih razgovorih v marcu letošnjega leta je prišlo do zaviralnih momentov na področju obsega investicije, proizvodnega programa in na področju spremembe zakona o sovlaganju tujih partnerjev. Velik prodaje. Železarna Jesenice zaostaja po količini 3 “/o za zbirnim planom, vrednostno ga pa presega 13 °/o. Železarna Ravne količinsko izvršuje 98 '°U plana, vrednostno pa zaostaja 8 °/o, Železarna Store izvršuje količinski plan 92 0/0, vrednostno pa 89 °/o. Skoraj enak ali vsaj močno podoben je odnos izvrševanja količinskega plana in vrednosti proizvodnje za vse tri delovne organizacije tudi v aprilu. Predelovalci žice, razen Verige, kjer so v aprilu dosegli samo 75 % načrtovane vrednosti prodaje, so načrtovano vrednost dosegli ali presegli, največ seveda v Žični. Po štirih mesecih jez vrednostjo prodaje pretežno bolje kot v izvrševanju količine proizvodnje, le v Verigi je vrednost prodaje v večjem zaostanku. V teku aprila je bilo zaznati nadaljevanje pritoka naročil in problem pomanjkanja naročil nastopa samo še pri manjšem številu izdelkov. Predvsem za večino proizvodov črne metalurgije nastopa določeno pomanjkanje na domačem tržišču zaradi omejenih možnosti uvoza. Oskrba z osnovnimi surovinami je dobra in obstajajo pogoji za boljšo proizvodnjo, če ta ni ovirana zaradi okvar in neplaniranih zastojev. Na svetovnem trgu jekla se stanje nekoliko ureja in umirja, bistvene spremembe glede cen in možnosti prodaje pa še ni mogoče pričakovati. Prodaja izdelkov nadaljnje predelave in finalizacije zahteva za precej izdelkov še vedno več angažiranosti pri prodaji in seveda tudi težav. Prav ta del proizvodnje pa prinaša višjo vrednost prodaje in bi z boljšo prodajo izboljšali sedanje stanje primerjave količine in vrednosti prodaje, ki kaže, da v večini delovnih organizacij zaostajajo za načrtovano poprečno vrednostjo. Milan Marolt, dipl. inž. vpliv na razvoj dohodkov ima t. i. »B« program, ki zajema del današnje proizvodnje TOZD pnevmatični stroji, in ki zaradi nizkih prodajnih cen na jugoslovanskem trgu v nobenem primeru ni vzpodbuden za Švede. Vendar je »B« program komplementaren in ga ne moremo in ne smemo opustiti. Do zadnjega obiska Švedov je bil izdelan investicijski elaborat z vsemi potrebnimi elementi in bo še v maju posredovan Atlas — Copcu v angleščini. Ko bodo Švedi preštudirali ta elaborat, se bomo ponovno sestali in poskušali najti skupne optimalne rešitve.« »Kaj je vašo TOZD navedlo, da ste se pričeli dogovarjati o sovlaganju v tovarno pnevmatičnih strojev?« »Kot sem že omenil, trajajo razgovori zelo dolgo, skoraj tri leta. Na začetku razgovorov še nismo bili organizirani v TOZD, tako da je iniciativa od vodstva prejšnje velike TOZD mehanska obdelava, zato lahko odgovorim na to vprašanje le s svojega zornega kota: zastarela konstrukcija posameznih izdelkov, nizke cene, zastarel strojni park, neugodna lokacija, vedno večje potrebe jugoslovanskega trga po pnevmatičnih strojih in vpliv tuje konkurence. To je nekaj parametrov, ki dokazujejo tako potrebo. Zelje in cilji, ki smo jih si zadali s srednjeročnim načrtom razvoja železarne Ravne, so posledica omenjenih vzrokov. Z reorganizacijo železarne smo se delavci TOZD pnevmatični stroji še posebej zavzeli za uresničitev Ciljev iz srednjeročnega plana razvoja. Vinko Trafela Poskušal bom podkrepiti upravičenost take ali drugačne investicije s stališča stopnje finalizacije. Kilogramska cena valjanega jekla znaša okrog 20 din, kilogramska cena listnate vzmeti 30 din, (kg) cena stiskalnice znaša 90 din, (kg) cena ravenske pnevmatike znaša okrog 200 din, kilogramska cena švedske pnevmatike pa okrog 700 din.« »Kako je s proizvodnjo pnevmatičnih strojev in orodij v OZD železarna Ravne? Ali je dovolj dobro zastavljena prodaja? Kaj nameravate storiti neodvisno od razgovorov s Švedi?« »Lahko bi citiral nekaj podatkov iz plana razvoja rudarstva in gradbeništva v Jugoslaviji do leta 1985, ki kažejo naslednjo sliko: Do leta 1985 je predvideno, da bomo v Jugoslaviji zgradili 5500 kilometrov cestnega omrežja, štiri aerodrome in 2,500.000 stanovanj. Predvidena je tudi izgradnja 1200 kilometrov plinovodov in 600 kilometrov naftovodov. V rudarstvu je s srednjeročnim planom v obdobju 1976-1980 predvideno, da se bo proizvodnja premoga podvojila. Tudi proizvodnja železove rude se bo podvojila. Kot vidite, lahko na osnovi teh podatkov ugotavljamo, da je Jugoslavija veliko gradbišče. S prodajo pnevmatičnih strojev in orodij ni in še nekaj časa ne bo problemov. Prodamo »toplo« vse, kar naredimo, vendar mnogo premalo naredimo. Prodali bi lahko vsaj še za 50 odstotkov več. Naša današnja prodaja nima potrebe po agresivnosti, kar dovolj zgovom0 pove o stanju na jugoslovanske^1 trgu. Ker nimamo dovolj močne?3 razvojnega oddelka, ki bi vsak3 leto lansiral v izdelavo izdelek »n + 1«, je treba iskati rešite1' | pri drugih, ki imajo tak izdelek Neodvisno od rezultatov razg°' I vorov s firmo Atlas — Copc‘ Atlas — Copco.« Pogovor vodil: F. Rot31 POUDARILI SO ! NA 8. KONGRESU • Politika neuvrščenosti daj odgovore na bistvena vprašani ’ I ki se zastavljajo človeštvu v se‘ danjem času. • Z K Slovenije je prav v Vree teklem obdobju dosegla bistven premike pri osveščanju deloVV* ljudi o mednarodnem položaj#■ • Slovenski komunisti se P*® | ramo zavedati, da pomeni sod* j lovanje s komunističnimi P° I jami in naprednimi silami v s sednjih državah enega pome1n \ nih dejavnikov v boju za miv 1 enakopravno sodelovanje v ™ ropi in s tem tudi v boju za W . j Ijavljanje politike neuvrščenOs j • Manjšinska politika Avst^J* in Bolgarije predstavlja obj3 j tivno oviro za razvoj vsestra , skega sodelovanja s sosednji j državami, za kakršnega se zav! mamo. Skarpa ft Kdaj nova tovarna pnevmatike SINDIKAT MORA V AKCIJO ZA ZMANJŠEVANJE NADURNEGA DELA k ,redsedstvo sveta Zveze sindi-t°v Jugoslavije je sredi marca narfravlial° ° P°Sostem pojavu g0 Urnega in dopolnilnega dela v , sPodarstvu in negospodarstvu, in r Povzro^a nezaželene družbene SQ ekonomske posledice. Opozorili aa Podatek, da v Jugoslaviji nan ani 1° 0/,° zaposlenih dela leti]Ur°’ zato ie bH0 v preteklem rnir •na tei osnovl izplačanih 4,5 se IJjFde din. Po drugi strani pa 5o,2 dopolnilnim delom bavi okoli Por uab°slenil1. Za to delo pa se abijo neprimerno večja sred-saj je bilo v preteklem letu stva, ” ta a hamen porabljenih 12 mili-"'a din. durno delo se v večini pri-(j,. r°v pojavlja v industriji, ru-dei U’ prometu, v komunalni gos Vn°Sti *n gradbeništvu, v ne-kuit>0darstvu pa v izobraževanju, vars't^’ zdravs*-vu in socialnem Regionalno gledano je nadurno re 0 ha j bolj razširjeno v razvitih Hal . h. kjer se sicer opaža jvečje pomanjkanje ustreznih okovnih kadrov, del aFakteristično je dopolnilno (jj a izven TOZD, seveda pa pre-Sti?e nzionirano. Znotraj sociali-tja n°Sa sektorja je znan pojav, ki ^azne posle zaupajo delavcem, oSn ,° zaposleni v OZD. Na tej {^a^i je bilo leta 1977 izplačanih \%l milijard, kar je v bistvu Sf-^j°d mase izplačanih OD v hi r®dsedstvo sveta ZSJ meni, da akc'je sindikalnih organizacij Mo«8 j? zmanjževati te pojave, delih ^ zavzeti stališče, da pri sta.h> kjer je priznan beneficiran Peg’ ne ^ smeli dopuščati nadur- w dola Cmrlilrof ci mrvrol dela. Sindikat bi si moral adevati za skrajšanje delov- nega časa za dela v težkih pogojih, namesto da zahteva priznanje beneficiranega staža. Možnost za zmanjšanje nadurnega in dopolnilnega dela je treba iskati v boljši organizaciji dela in v razporejanju delovnega časa. Primer: v OZD, kjer so uvedene nove izmene, je dejansko ukinjena potreba po nadurnem delu, ki je bilo dotlej množično. Nadurno delo otežuje zaposlovanje novih strokovnih kadrov, tudi ustrezno zaposlenost že zaposlenih delavcev v določeni OZD. Ponekod je velik problem, kako zaposliti invalide dela, ki jim polni delovni čas (8 ur) ne ustreza. V nekaterih OZD so ta problem uspešno rešili na ta način, da so za invalide uvedli dve skrajšani izmeni po štiri ure. Predsedstvo ZSJ opozarja na dolgoročno orientacijo v smislu zmanjševanja in morebitne definitivne ukinitve nadurnega dela z doslednim izgrajevanjem sistema razdelitve osebnih dohodkov v primerjavi z rezultati dela. Logično je torej, da se v takih pogojih (namesto kot doslej) naloge izvršujejo v delovnem času. Najbolj neposredna naloga sindikatov je, da analitično in konkretno preučijo vzroke, potrebe in posledice nadurnega, podaljšanega in dopolnilnega dela ter nato v vsaki OZD zavzamejo konkretne mere za zmanjšanje ali eliminiranje teh nekoristnih pojavov. Mere morajo biti ustrezne za vsako posamezno OZD, ker so vzroki in posledice bržkone specifične. (»Informator za sredstva in-formisanja OUR i komuna, br. 19, 23. 3. 1978. Prev. - ar) Usmerjeno izobraževanje v občini Ravne in koroški regiji (Nadaljevanje s 1. strani) Ukatu>ni) predmet, če to že- ‘bo, hteTtrn.arnih programskih usme-Die predvidenih pet, in to: teR^dno-tehnična; proizvodno ma'tna in naravoslovno-mate-ti{- na; naravoslovno matema-iik0a *n proizvodno tehnična; je-1ar0 °’ družbeno ekonomska in n0st v°slovno matematična; umet-Za občino Ravne na Kori e uerri’ za- koroško regijo najbrž Usn,0 Prišla v poštev umetnostna peritev. 9ra° Proizvodno-tehnični pro-sfce usmeritvi se bodo v šol-eentru Ravne izobraževali ko^ni profili metalurških in /|arskih. delavcev; šolanje bi - l° Praviloma dve leti. aibol j zanimiva za gospodar- n .^ne Ravne na Koroškem vOslo0i2vodno-tehlliena 'n nara-D)-0d Vn° matematična primarna ^srnpaTnska usmeritev. Po tej se bodo šolali KV de-* kot so kovinarji: ključav- predmetni učitelji, profesorji raznih strok, zdravniki, pravniki, ekonomisti, psihologi, sociologi, farmacevti ter eventualno tudi razni profili inženirjev, če si bodo izbrali prirodoslovno usmeritev. Pri tem moramo vedeti, da predmetniki še niso dokončno izdelani, še manj pa učni programi, zlasti za 3. in 4. leto izobraževanja. Pri izdelavi programov in predmetnikov mora biti vključeno združeno delo prek delegatov in strokovnjakov v okviru posebnih izobraževalnih skupnosti. Ti strokovni teami so imenovani, zato lahko upamo, da bomo do naslednjega leta dobili ustrezne nove programe. c) občina Ravne na Koroškem: SC — Ravne na Koroškem V Šolskem centru na Muti se bodo izobraževali nekateri osnovni poklici kovinarskih KV delavcev (strojni ključavničar, strugar, ........), kmetijski poklici (kmetovalec, gospodinja). Če bodo potrebe po gozdarskih in lesarskih poklicih, bi lahko to delo opravljal tudi ta šolski center v povezavi z izobraževalnim centrom Lesne, ki že sedaj deluje na območju občine Radlje za vso regijo. V SC Slovenj Gradec se bodo šolali za vso regijo in delno tudi za občino Velenje naslednji profili KV delavcev: prodajalec, administrator, natakar, kuhar, skla- 1ZCBRAŽEVALNA ZASNOVA ŠC - RAVNE NA KOROŠKEM Meta urška amer Kov inarska - strojna smer Prirodoslovno matemat. družbena jozik.-splošna s Speci ali metal tirani Lrgi “ ‘ E 1 1 o 1 KV meta- lurgi meta- lurški KV c o v i n a r j i strojni i Is 11 •beno jezi eritev " "&■ E 3 3 tehniki tehniki "S E £ 3 !i -■ -*£■ ■ S Opomba: Učenci se že v osnovni šoli odločijo v skladu s potrebami združenega dela za določen poklic oziroma za glavne smeri šol. Usmerjanje pa bo tudi v 1. letu izobraževanja in se bodo lahko v 2. letu vpisali v kako drugo usmeritev ali šolo, če bodo hoteli in če jih bodo šole sprejele. ničar, kovač, strugar, rezkalec, kalilec, varilec, skoblar itd.: rudarji; inštalaterji itd. Šolanje bo trajalo predvidoma tri leta. Tretje leto bo predvsem usmerjeno izobraževanje za konkreten poklic. Tehnik i se bodo šolali po nara-voslovno-matematična in proizvodno tehnični usmeritvi. Za nas je zanimiv poklic strojnega in metalurškega tehnika. Šolanje bo trajalo štiri leta. Tretje leto je namenjeno izobraževanju za poklic. Po sličnih programih se bodo šolali tudi drugi poklici tehnikov, ki pa za šolstvo na Ravnah zaenkrat najbrž ne pridejo v poštev. Za občino Ravne na Koroškem in Koroško regijo je zanimiva tudi jezikovna, družberio-ekonomska in naravoslovnomatematična usmeritev. Po predmetnikih te usmeritve se bodo šolali predvsem profili poklicev, ki se končajo na višjih in visokih šolah (razredni in Predmetniki in programi so za planiranje učnih kadrov in za organizacijo šolstva nujno potrebni. Brez njih ne moremo ničesar jasno prikazati. Prav tako so nam potrebni podatki o potrebah raznih vrst kadrov iz organizacij združenega dela. V naših OZD bodo morale zaživeti dobre kadrovske službe, če bomo želeli realizirati usmerjeno izobraževanje v skladu z zahtevami dokumentov ZK in zakoni. V koroški krajini bomo morali v skladu z reformo sedanjega srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje do 1. septembra 1978 organizirati tri šolske centre za izvedbo usmerjenega izobraževanja. Poleg teh šolskih centrov pa bosta še nadalje delovala dva izobraževalna centra, in to pri Rudniku Mežica in pri Lesni na območju občine Radlje. Namen take organizacije usmerjenega izobraževanja je v tem, da se: — šole približajo učencem, delavcem in občanom; — dosežejo boljši učni in vzgojni uspehi; —• zmanjša osip na najmanjšo možno mero; — boljše izkoristijo kadrovske in materialne osnove; — delovne organizacije neposredno vključujejo v izobraževanje in vzgojo bodočih svojih kadrov. Šolski centri za usmerjeno izobraževanje bodo delovali v naslednjih občinah naše regije: a) občina Radlje ob Dravi: SC —• Muta b) občina Slovenj Gradec: SC — Slovenj Gradec diščnik; po potrebi pa tudi bolniški strežniki. Na nivoju tehnikov pa: ekonomski, administrativni in upravno administrativni tehnik in medicinska sestra. Po potrebi pa še: komercialni tehnik, turistični tehnik, trgovski poslovodja itd. V SC Ravne na Koroškem se bodo izobraževali: a) specializirani delavci zlasti za metalurško in kovinsko dejavnost (talilec elektro peči, strojni kalupar, jedrar, strojni kovač ...) »Satovje« PREDSTAVLJAMO NAŠEGA INOVATORJA: Delo zahteva inovatorje b) KV delavci — kovinarji (strojni ključavničar, strugar, rez-kalec, brusilec, orodjar, kalivec, kovač, livar ....) •— metalurgi: topilec, valjar pa tudi KV — elektrikarji (jaki tok), KV — inštalaterji in KV — zidarji, če bodo potrebe po teh kadrih v naših OZD in če bo to smotrno in gospodarno. c) Tehniki: (strojni tehnik, metalurški tehnik; po potrebi tudi gradbeni tehnik). č) Za poklice, ki se oblikujejo šele na višjih in visokih šolah pa bodo predvidoma delovale tri usmeritve: — prirodoslovno matematična, —• družbeno jezikovna, —• splošna. V vsaki od teh usmeritev pa se bodo morali učenci 3. in 4. leto usposabljati tudi za konkretna dela in opravila, da se bodo lahko po potrebi tudi zaposlili. Na Ravnah smo si zamislili, da bi deloval en »šolski center Ravne na Koroškem.« V njega bi se združila sedanji šolski center in gimnazija Ravne na Koroškem ter po potrebi tudi delavska univerza. Taka realizacija bi bila možna tudi sedaj, če bi se organizirali kot delovna organizacija z dvema ali tremi tozdi in skupnimi službami. Novo — usmerjeno izobraževanje pa prinaša zlasti v 1. letu veliko novosti v programih. Tu bi se lahko vsi lepo medsebojno strokovno dopolnjevali, saj sedanjemu šolskemu centru manjkajo ustrezni kadri za splošno izobraževanje, gimnaziji pa za teh-nično-strokovno izobraževanje. Menimo, da bi bilo najbolj prav, če bo to dopuščal novi zakon o usmerjenem izobraževanju, da bi se obe šoli združili v enovito OZD brez TOZD, ampak s programskimi smermi (šolami). Osnova za menjavo dela med posameznimi izobraževalnimi skupnostmi bi bil program dela vsake smeri šole oziroma enote. Uprava bi bila v takem primeru bolj ekonomična, strokovne službe bi lahko delo učinkovito in ekonomično organizirale. Tako možnost organizacije je podprl tudi tov. Emil Rojc na seji MS ZK za Koroško v Dravogradu. Zal pa take organizacije ne predvidevajo teze za zakon o usmerjenem izobraževanju. 51. teza pravi o tem takole: »Izobraževalna organizacija je funkcionalna celota, sposobna za pedagoško učinkovito in racionalno izvajanje vzgojnoizobraže-valnih programov za poklice na različnih stopnjah zahtevnosti, sorodne po stroki in vsebini dela. Organizira se tako, da je mogoča svobodna menjava dela z ustreznimi področji združenega dela in usmerjanje študentov v sorodne programe ustrezne zahtevnosti v skladu z njihovimi sposobnostmi, interesi in nagnjenji ter doseženimi izobraževalnimi rezultati. Osnovna oblika združevanja dela in sredstev za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela je izobraževalna temeljna organizacija, ki jo organizirajo delavci za trajno izvajanje vzgojnoizobraže-valnih programov za skupine sorodnih poklicev oziroma za določen poklic in za izpopolnjevanje v teh poklicih ter za opravljanje s tem delom povezanih storitev, ki se dajo izraziti kot vrednost v svobodni menjavi dela.« Teza torej podpira izobraževalne organizacije »sodobne po stroki in vsebini dela.« Take probleme bodo glede smotrne organizacije šolskih centrov v zvezi z novim zakonom imele vse manjše regije na območju SRS. Na Ravnah bomo v okviru šolske mreže v SRS sigurno lahko izobraževali večino kovinarskih in metalurških poklicev, ki jih potrebujejo delovne organizacije v občini in regiji. Verjetno tudi ne bo ovir za izobraževanje strojnih tehnikov, po potrebi pa tudi metalurških tehnikov. Prepričani smo, da bo tudi nadomestilo za sedanjo gimnazijo splošne in pedagoške smeri. Verjetno bodo to nadomestilo tri smeri za poklice, ki se profilirajo na višjih in visokih šolah. Te bodo predvidoma naslednje: splošna, družbenojezi-kovna in prirodoslovno-matema-tičrua; za vsako smer računamo po en oddelek vpisa vsako leto. Za zadnji dve smeri so že izdelani osnutki predmetnikov. V skladu s 36. točko resolucije VIII. kongresa ZKS, ki pravi, da morajo tako preoblikovane gimnazije »obenem dajati tudi ustrezna praktična znanja s politehnično usmeritvijo, potrebna za vključitev v delo in delovne procese v posameznih področjih družbenega dela«. Taka praktična znanja bi lahko na primer za prirodoslovno matematično smer bila računalništvo in programerstvo ter laboratorijska oblika dela na področju anorganske in organske kemije in biologije. Za družbeno-jezikovno smer npr. tajniška opravila z znanjem strojepisja in stenografije, knjižničarstvo itd.; za splošno smer pa določena znanja s področja vzgojiteljske smeri ali kaj podobnega. Iz vsega tega sledi, da bo na Ravnah ostal odprt predvsem problem deklet, ki se ne bodo mogle ustrezno vključiti v šolanje doma in v regiji. Najbrž bodo morale na šolanje tudi izven regije. Zaradi ženske delovne sile bomo morali v občini Ravne kaj več narediti. Nujno bomo morali pospešeno razviti tako industrijo, ki bo zaposlila dekleta (npr. farmacevtska ali elektro industrija). Ce tega ne bomo storili, bomo imeli na tem področju vedno večje probleme. Prav bi bilo, če bi teze za zakon obravnavale vse TOZD, saj to ni zgolj šolski zakon, temveč zakon celotnega združenega dela. Do začetka generalne uvedbe usmerjenega izobraževanja je zelo kratek čas. Vsi, od zakonodajalca, prek strokovnih organizacij, ki pripravljajo predmetnike in učne programe pa do nas izvajalcev programov — šol bomo morali zelo pohiteti, da se bomo do začetka šol. leta 1979/80 pravilno in smotrno organizirali, si oskrbeli kadre, opremili najnujnejše prostore itd. Upajmo, da bodo usmeritve in zaključki VIII. kongresa bistveno vplivali na to, da bomo vsi dejavniki premaknili stvari čim-prej z mrtve točke, na kateri se trenutno nahajamo. Gradivo pripravil Tone Golčer, član MS ZKS Na Ravne je leta 1957 prišel s Hrvatskega mladi D j ura Andrej, da bi se tu izučil poklica ter si ustvaril boljši jutri. To mu je tudi uspelo, pa še nekaj več. S pridnim delom in izobraževanjem je postal inovator v centralni delavnici (v strojnem remontu). Ko smo ga obiskali, skoraj ni hotel privoliti, da bi ga slikali in o njem pisali v časopisu. »Kaj bi, nisem tak inovator, da bi lahko bil za to rubriko,« je dodal, potem pa se je le razgovoril: »Takoj po končani poklicni šoli za strojnega ključavničarja sem se zaposlil v železarni v remontni delavnici. Tu je delo takšno, da slehernega delavca prisili k razmišljanju o tem, kako bi lahko odstranil povzročitelje okvar in zastojev. Delo nas prisili, da moramo spoznavati stroje in povzročitelje okvar. Tudi mene so stalne okvare motile in me Andrej Djura prisilile, da sem pričel razmišljati o inovacijski dejavnosti, če temu lahko tako rečem. Prvo Inovacijo sem prijavil okrog leta 1964. Takrat si je neki brusilec med delom težko poškodoval prste, ko je brusil luščilni nož. Da do tega ne bi več prišlo, sem izdelal pripravo, ki je omogočila varno brušenje. Se danes jo uporabljajo.« »Kako ste še naprej ustvarjali kot inovator?« »V strojnem remontu opravljam delo vzdrževalca strojev. Zato ni težko priti do zamisli oziroma kako bi tehnično zavaroval in izboljšal delovanje stroja. Tako sem pred leti izboljšal na stroju za globinsko vrtanje način centriranja vrtalne glave. Te tehnične izboljšave takrat nisem prijavil. Zakaj ne? Predvsem zato, ker se mi ni zdelo pomembno trošiti delovni čas za tekanje sem ter tja, kot se to zahteva, da lahko inovator sploh prijavi nekaj, kar je ustvaril. Sem pa s to tehnično izboljšavo precej prihranil železarni, saj je sedaj eno- stavna priprava stroja za vrta' nje.« »Kaj ste v teh letih še naredi kot inovator?« »Pred sedmimi leti sem v sta11 mehanični delavnici prevzel raj01! ostrega brušenja. Tu je že nekaJ let nagajal brusilni stroj. Imel le drsna vodila, ki se rada hitro rabijo. Na dveh takih strojih J bilo letno okrog 700 ur zastoja, pa že nekaj pomeni. Na ob° strojih sva s tovarišem D j uro® Antonom opravila tehnično lZi boljšavo, s tem da sva v cel° predelala glavo brusilnega stroP' To inovacijo sva tudi prijavil®' »Ali ste bili za svoje inov&ev sko delo dovolj dobro nagrajen'' »Nisem eden tistih, ki bi rek°jj da mi ni do nagrade. Ce nekaj že prijavil, sem zato, kj je ta stvar prinesla železarni k celoti dobiček oziroma prihranj Če bi v železarni 'izpolnjevali ločila pravilnika o nagrajevani, inovatorstva, menim, da se n®. inovatorji ne bi pritoževali % nagradami, kot se danes. res ni prav, da lahko na nagr®0 vplivajo tudi drugi.« »So pri vašem delu tudi *e zave?« »Ze pri izboljšavi na brusila0 stroju so se pričele težave. prvo tehnično izboljšavo sva ^ sodelavcem prejela nagrado višini 1000 din. Menim, da tok denarja n'i veliko, da bi vredno nevoščljivosti. Tudi d*", brusilni stroj že nekaj časa obr tuje z najino izboljšavo, za k®"/ ro vsi dobro vedo. Kljub terna P nobeden od komisije noče ali P ne vidi potrebe, da bi dali in10 ,v torju tudi za drugo tehnično ^ boljšavo nagrado. Ne bom L ' prosil za denar. Dobro vedo, delam in kje sem lahko ustv® tehnično izboljšavo.« »Verjetno zaradi tega ne na^. ravate opustiti inovacijske javnosti?« »Nikakor ne! Se naprej \ ustvarjal in mislil kot inova11 ; Samo delo me v to sili, kakor tu , vse druge sodelavce, ki snJ°5t' i osebnimi dohodki na repu j vice. Kljub temu pa to ne Jf.jj; toliko vplivati, da bi zanerna*' j nekaj, kar me veseli in je treba današnjega dne.« , F. Rota* O PICASSU Ko sem bil še otrok, mi je rekla: »Ce postaneš vojak, general. Če boš duhovnik, ^ končal kot papež.« Namesto sem postal slikar in končal Picasso. * * * se^ Pablova definicija za donr u nedeljo po španskem standa r zjutraj maša, popoldne t»!k° ji ba, zvečer javna hiša. Preb* ^ brez prvega in zadnjega, koride — nikakor. L Zakaj za nekatere poklice ni zanimanja i2 |64 e2arni In v širši družbeni skupnosti ttio Ja .v •eto ponovno rezignirano ugotavlja-š0|’le med mladimi, ki so končali osnovno tlvllJ2,.*n med mladimi nasploh, ki so pred ea vUi]S °dločitvijo, vse manj zanimanja ni^ Ju^evpnje v nekatere proizvodno teh-fi|0v H P°klice. Pomanjkanje nekaterih pro-liklno i?VC6v *e z*ast* v metalurški stroki to-v0j a r®sno ogroža nadaljnji celovit razje nQ, fnu> ga dolgoročno zastavili, in celo neqa malno funkcioniranje tekočega proizvod-u9odn pr?ceaa- Tudi z nudenjem posebnih doSej0st' u£encem metalurških poklicev ne *mera®ni? bistvenih rezultatov in je odziv še iutno «? 0k- Po drugi strani pa opažamo ob-izvodm ^tuacijo delavcev prav v tej pro-Pa na steri, kar situacijo še zaostruje. Sicer °bfato 9re samo za beg iz praviloma težjih ifere j' temveč za zapuščanje proizvodne naSD|ni!.n vključevanje v neproizvodno sfero °dliu d , ^ železarni je še posebno značilen ^enah vcev iz tozdov, ki delajo v štirih iz-v V tozde 2 eno al' dvoizmenskim de-v neo e ve^ delavcev, usposobljenih za delo *ujePOsredni proizvodnji, se dodatno izobrazi qr t*8*° na nePr°'2V°dnem področju. To-tudj ® aaruo za izobraževanje ob delu, ne pa Večern ga °Pravliai°- Samo vpis na ten, p H e^onomsko srednjo šolo je alarman-V »pl bnih primerov pa je še več. Ijati o sjtuaciji je torej nesmotrno razmlš-dr0v * tvi problema šolanja deficitnih ka-P.°,* ca .obenem ne analiziramo »bega« iz sledjo ji® nasploh, saj gre tu za vzročno po-Hii rejJ,|t°^jnos *n Proces 2 znanimi negativnl- P°^ice ,iUi,je g,edal? na določena dela in z.°čmi starejših, kar je razumljivo in 'terneii’ 'n menda ni treba tega še posebej o*,ok Javati. Praviloma dajejo starši svojim ^ m se vedno nasvete v stilu: »Uči se, če Jtllio* !-e redko se tako življenjska vizija bilo ♦ c*ovel(a orientira in ustali tam, kjer d°. q t0 2 družbenega vidika najbolj korist-Nbrž f ~toreJ 2a družbeni pojav, ki ga je *** analizirati in opredeliti, še težje *t|. Qaieme reševati v vsej njihovi celovito-'d re§en°vu| vzrok, da se problem poglablja ^ D .Vanie odlaša, je nesporno v necelovi-% Da °Pu pri ocenjevanju. Necelovit prl-Sania L.4°bjektivno zmanjšuje možnost dose-Kadar elših rezultatov. e*arn’9°Vor'mo 0 Problemu četrte izmene v n*’ se’ razen z redkimi izjemami, kot avci avaJai° neurejeni osebni dohodki. Ko v«i|ni ZaPuščajo železarno, pa kot vzrok v * Zve? i navaiajo nizkih osebnih dohodkov, °> ie Sti dru9e dejavnike. No, kot že re-°Cedjei , Pr°blem v tem, da vsaka sredina, en a'ec, običajno premočno poudarja sa-*di UlcrV2r°k* Parcialni in neceloviti pa so f}fn 2a dolgoročnejše rešitve. Ob vsem K,iub ok?1?10, da je iskanje trenutnih rešitev prav jektlvni potrebi jalov posel. ?jkovVjj®’ da zadevo osvetlimo z različnih visi l*1'' te ana*'zirani0 različne, vzroke, ne da a Posamezne sovzroke primarno ali ia ja b;rn° tre*irali. Pogosto čujem trditve, » ydemStV° Pr°blema v nagrajevanju, stimu-t ruktu?l na9rajevanju. Te trditve posamezne i ddar»rf ZaP°slenih skrajno širijo, često prav ift2H° ,n demagoško, skupaj s trditvi-) ejavec v proizvodnji v primerjavi °dnim, umskim delavcem, preslabo ^ 0sebnih dohodkov pobijajo takšne l j ledenel1 Kažeio na splošne uravnilovske v i v ® ,n nadpoprečno visok osebni doho- r tanrH?g|b delih neposredne proizvodnje. L. h ii or n® nameravamo trditi, da je y rta hfle, itye OD in da so delitvena raz* y ! Jooljša in idealna, dejstvo pa Je, da za zapuščanje težjih del in proizvodnih del nasploh praviloma ni osnovnih vzrokov v nagrajevanju. Nasprotno, delavci odhajajo s štiri izmenskega na dvoizmensko delo celo za nižje osebne dohodke. Delno velja to tudi za prehod na dela na neproizvodnem področju. Relativno visoki osebni dohodki in uravni-lovska miselnost vsekakor dajeta misliti, da nikakršen sistem nagrajevanja tega problema ne bo rešil, kvečjemu lahko v določeni meri pripomore k njegovi rešitvi. Iskati rešitev izključno v zvezi z reševanjem problema nagrajevanja pa je nevzdržno že zaradi tega, ker je vsako delo ne samo materialno, temveč tudi moralno vrednoteno, česar pa naš sistem nagrajevanja zaenkrat še ne upošteva. Sicer pa je v osnovi zgrešeno že to, da pri analiziranju problema izhajamo iz vrednotenja dela posameznika, dejansko pa gre za vrednotenje položaja človeka v družbi, za mesto, ki ga zaseda na družbeni lestvici, saj še nismo dograjena komunistična družba. In ravno v naši delovni sredini ni težko najti za primer dva delavca, in takih primerov je mnogo, ko sta si po višini prejetih osebnih dohodkov enaka, po družbenem položaju pa bistveno odstopata. Bistvo človeka je delo. V njem se sprošča njegova ustvarjalna sila. Edino v delu lahko najde človek pravo srečo in zadovoljstvo, ko začuti splošni učinek svojih kreativnih sposobnosti. Edino v delu lahko človek potrjuje lastno osebnost, kadar pa ne dela z zadovoljstvom, proti svoji volji, le zaradi pridobivanja sredstev za goli obstoj, dobiva delo negativen prizvok; človek prihaja v nasprotje s svojim bistvom in dejansko postaja omejeno svoboden. V bistvu gre torej za določeno obliko odtujenosti, ki se sicer v določeni obliki izraža tudi skozi način življenja sodobnega človeka nasploh. Pustimo ob strani nekatere subjektivne momente, ki pa so lahko v posameznih primerih sicer zelo bistveni, in poglejmo nekatere, zlasti objektivne vzroke, ki nesporno pogojujejo preveč diferenciran položaj posameznih članov družbe. Sedanji šolski sistem nosi precejšnjo krivdo, ker ne daje vsej strukturi delavcev v združenem delu enake startne osnove, ne za uveljavitev na delovnem mestu, temveč pred vsem za uveljavitev posameznika v širšem smislu, za njegovo splošno človeško afirmacijo, ki pogojuje in določa njegov dejanski položaj v družbi. Usmerjena šola bo nesporno korak naprej, vendar bo dosegla v bistvu premalo. Dosegla bo to, da bo imel vsak delavec poleg strokovne tudi širšo splošno izobrazbo ter se bo lahko lažje uveljavil na samoupravnem, političnem in kulturnem področju. No, ne gre negirati tudi določene boljše osnove za nadaljnji razvoj izpopolnjevanja na strokovnem področju, vendar tudi ta ni v celoti pravilno zastavljen. Zaradi vse detajl-nejše delitve dela in ustvarjanja vse ožjih profilov strokovnjakov pa je delavčev horizont objektivno omejen, kar je stvarna zavora njegovi kreativnosti in inventivnosti, šola in šolski sistem, kakršenkoli že bo, bo slejko-prej dajal takšne kadre, kot jih zahtevata sodoben tehnološki razvoj in pogojujejo veljavne metode organizacije dela. Te metode pa slejkoprej vodijo v dehumanizacijo dela in medsebojnih odnosov. Delavec, ki opravlja enostavna, težka In monotona opravila; delavec pri avtomatskem stroju, ki samo pritiska na gumbe upravlja z napravo s stalno ponavljajočimi se ročnimi operacijami in stalno isto stopnjo umske obremenjenosti in iz dneva v dan 30 let ali še več. K temu še stalne tendence za večjo rast produktivnosti, za čim večje izkoriščanje de- Odsevi lovnega časa, skratka, človek objektivno postane tudi sam otopel avtomat, nesposoben pristnih človeških odnosov niti v delovni sredini niti v sredini, kjer živi. Posledic za delavčevo zdravje, ki jih prinaša tempo sodobnega tehnološkega procesa in razvoja, niti ni treba posebej omenjati, so pa porazne. Nujna je torej humanizacija dela in delovnega procesa, čeprav za ceno nekoliko počasnejšega družbenoekonomskega razvoja. S humanizacijo smatramo seveda tudi urejenost in kulturo delovnega okolja, izboljšanje pogojev dela in še kaj, kar je pomembno, vendar vse navedeno ne predstavlja bistva pojma humanizacije dela. Bistveno in verjetno najtežje uresničljivo pa bo, da bo vsak delavec imel približno enake možnosti razvijanja svoje kreativne sposobnosti, zlasti pa uveljavljati lastno iniciativnost in se v tem potrjevati ter najti notranje zadovoljstvo ob delu. Na žalost pa je sistem vodenja in organiziranja ter nadzorovanja dela marsikje še vedno tak, da se delavcu sproti odreja in kontrolira vsaka delovna operacija, da dela v administraciji še marsikje ne dopuščajo nikakršnega odstopanja od začrtanih zasnov dela. Taki principi so nehumani, ne glede na to, če so objektivno ali subjektivno pogojeni. Tako ugotavljamo, gledano skozi humanizacijo dela, da tudi položaj delavca na administrativno strokovnih delih, razen izjem in v celoti gledano ni bistveno drugačen od položaja delavca v neposredni proizvodnji. Kljub temu pa je splošno vrednotenje položaja teh delavcev le boljše, kar je sicer posledica tradicionalnega pojmovanja še iz časov, ko je bila med umskim in fizičnim delom bistvena razlika. S tem zadnjim sicer ne nameravamo pobijati prvotnih trditev, temveč samo predočiti, da ni iluzornega in idealnega stanja nikjer, tudi tam ne, kjer ga nekateri iščejo in kamor bežijo. Nesporno pa so problemi v proizvodnji povečini močneje poudarjeni in težje rešljivi. To pa zahteva še bolj vsestransko in bolj celovito razmišljanje ter ukrepanje, da bi zgradili stabilno, predvsem pa humano socialistično družbo. deja MNENJA DELAVCEV: Komunalne usluge v bodoče Po malici Komunalna dejavnost tudi v naši občini zadnje čase dobiva svoje pravo mesto. Preskrba z zdravo pitno vodo, toplovodno ogrevanje, asfaltirane lokalne ceste, pešpoti, urejene zelenice, pokopališča, javna razsvetljava itn. Vse to omogoča našim delovnim ljudem in občanom prijetno bivanje v njihovih domovih, pa naj bo to v družbenih ali zasebnih stanovanjih. Naselja so urejena tako, da se delavec rad vrne po končanem delu domov, da se sprosti ter v prijetnem okolju nabere novih moči za naslednji »šiht«. Vse to je nedvomno delo nas vseh delovnih ljudi in občanov. Kar imamo, je v zadnjih nekaj letih lepo znal zasnovati in organizirati delo prejšnji komunalni sklad, danes SKIS. Tudi za to leto je skupščina SKIS sprejela finančni plan komunalnih del. Strokovna služba je skupaj z odbori za posamezne dejavnosti pripravila terminski plan, ki ga je obravnaval in tudi potrdil izvršni odbor na svoji zadnji seji. Sestavljen je iz dveh delov, in sicer iz dohodkov, ki znašajo 82,264.000 din, ter izdatkov, ki so porazdeljeni po posameznih dejavnostih. Naj na kratko obrazložim nekatere postavke. V tehnični dokumentaciji so planirani stroški 2,000.000 din za naročilo idejne študije za kolek-tor in čistilno napravo Ravne, za programske osnove zazidalnega načrta Polje — Prevalje, za sofinanciranje novelacije urbanističnega načrta aglomeracije Ravne — Prevalje, za študijo toplovoda Prevalje ter za naročilo manjših lokacijskih dokumentacij, ureditev pokopališč v zaselkih itn. Za občino Ravne se ustanavlja komunalno podjetje splošnega družbenega pomena. Ustanovitelj je SKIS, zato je skupščina namenila v finančnem planu za leto 78 pokritje zagonskih stroškov komunalnemu podjetju v vrednosti 1,000.000 dinarjev. Za ureditev javne razsvetljave v občini je namenjenih 300.000 din. Ureditev semaforskega križišča pred glavnim vhodom v železarno naj bi stala 2.000.000,00 dinarjev. Pri ureditvi potoka Fara na Prevaljah, ki bo stala 1,000.000.00 din, nastopa kot sofinancer Območna vodna skupnost Maribor s 50 odstotki udeležbe. Zaradi razmeroma visokih stroškov bo treba dela izvesti v dveh letih. V tem letu SKIS namerava nadaljevati izgradnjo toplovodnega omrežja na Ravnah in v Kotljah. Za ta dela že tudi ima zagotovljena sredstva. Vprašanje je le, kako bo uspela uskladiti dela na terenu. To je le delni pregled letošnjih opravil, ki jih ima v svojem programu samoupravna komunalna interesna skupnost Ravne. Nekatera bo verjetno že pričelo op- ra vij ati novo komunalno podjetje, ki naj bi prevzelo v naši občini komunalno ureditev in usluge. Kaj o tem menijo, smo vprašali nekatere naše sodelavce v železarni. Takole so povedali: Franc Rus, TOZD ETS: »Komunalno podjetje je bilo že prepotrebno. Razdrobljenost dela in sredstev ni bila gospodarsko sprejemljiva. Novo komunalno podjetje bi nujno moralo zajeti tudi opravila malega gospodarstva, saj je to področje v naši občini močno zanemarjeno. Menim, da bo tako podjetje zagotovilo kvalitetne usluge, ki jih občani pričakujemo, predvsem pa na področju komunalnih storitev. Verjetno pa so odgovorni razmišljati, da bi v končni fazi organizirali dejavnost na področju malega gospodarstva. Mislim, da so bile do danes komunalne usluge dokaj zadovoljive, vendar ne pri urejanju parkov in zelenic. Z ustanovitvijo komunalnega podjetja bo prišlo do reorganizacije krajevnih skupnosti. To je prav. KS naj ne bi imela prido-bitniške dejavnosti, saj bi tako drobili delo in sredstva. Kako se bomo povezovali z novim komunalnim podjetjem občani? Prek delegatov SKIS je povezava tako široka, da drugega povezovanja ni treba. Nujno pa se moramo delegati v SKIS povezovati z delegatsko bazo in tu iskati predloge in rešitve vseh komunalnih storitev. Namreč, red in čistoča nista le stvar komunalnega podjetja ali SKIS, ampak nas vseh občanov. Več pozornosti bomo morali Franc Rus posvetiti vzgoji mladine na šolah, kakor tudi v delovnih organizacijah organizirati akcije čiščenja okolja. Kultura naroda se vidi tudi v urejenosti in skrbi za zdravo in čisto okolje.« Dušan Brankovič, TOZD energija: »Od novo ustanovljenega komunalnega podjetja pričakujem vse, od odvoza smeti, čiščenje ulic in cest do urejevanja parkov in zelenic itn., ne moremo pa se strinjati, da ne bi opravljalo servisov za malo gospodarstvo. Prav to je našemu občanu namreč vsakodnevna potreba. To sem že večkrat poudaril na sestankih krajevne skupnosti ali KK SZDL, Dušan Brankovič da ni moč v občini urediti npr. vodoinstalaterskih, ključavničarskih, mizarskih, kleparskih, steklarskih in še drugih del. Vse, kar sem naštel, pa še najbolj manjka na Ravnah, kjer stanuje največ občanov, ki nimajo možnosti takih servisnih posegov. Tisti pa, ki obstajajo in so registrirani za taka obrtniška dela, se raje ukvarjajo z večjimi, bolj donosnimi posli ali celo z investicijskimi deli. Kako sem bil do danes zadovoljen s komunalnimi uslugami? Ce pri tem mislimo na odvoz smeti in čiščenje ulic, je bilo kar v redu. Tudi z reorganizacijo krajevne skupnosti se strinjam, da se bodo te sedaj ukvarjale izključno s krajevno samoupravo, s problematiko kraja, kakor je pač zapisano v ustavi. Mislim, da se mora komunalno podjetje samostojno registrirati in da deluje kot samostojna delovna organizacija s svojimi samoupravnimi organi in organizacijskimi enotami, katere naj bi imele zajete že prej naštete servisne usluge za občana. O SKIS pa naj bi razpravljali SZDL, ZK in sindikat. Tudi jaz se strinjam, da je stvar čistoče in reda v naši občini naloga nas vseh. Ce za to ne bomo zainteresirani občani, ni podjetja, ki bi lahko vzdrževalo red in čistočo. Zato pokažimo, da nam je do čistoče.« Roman Haber, TOZD SGV: »Dejstvo je torej, da krajani dobimo novo komunalno podjetje, ki bi moralo opravičiti obstoj s svojo ekspeditivnostjo pri izvajanju opravil, ki jih zahteva taka občina, kot je naša. Lepo in prav. Vendar menim, da obseg ne zadostuje. Vse preveč je zanemarjeno malo gospodarstvo (čevljarstvo, vodne Instalacije, steklarstvo in pleskarstvo). Nekoč je ta obrt cvetela, danes pa vse bolj odmira. Sprašujem se, ali je naš človek že dorasel temu, ali je tako popoln, univerzalen in sposoben, da lahko odigra vlogo malega obrtnika v lastnem domu? In če ni, kaj mu preostane? Podati se mora na pot izven kraja, poiskati vsakršno rešitev (večkrat tudi šušmarsko — nestrokovno), jo preplačati in ostati v svoji tihi jezi brez moči. Kaj pričakujem od tega »novorojenega otroka«? Želim, da bi čimprej »shodil«, da sprejme to, kar je dobro in koristno za naš kraj, zavrže slabosti iz preteklosti, da jasno in pogumno pogleda v prihodnost in da s svojo rastjo čim bolj ustreže nam vsem, občanom Mežiške doline. Pravimo, da ni nič tako dobrega, da ne bi moglo biti boljše. Od vsake reorganizacije pričakujemo nekaj novega, dobrega, boljšega. Ali ni »ukvarjati se izključno le s krajevno samoupravo« premalo? Po novem bo treba zavihati rokave, poprijeti za delo In storiti mnogo več kot doslej, da bo nam in našim zanamcem lepše. Sprašujete o povezavi s komunalnim podjetjem? Cas bo pokazal, ali delegati za to povezovanje zadostujejo. Kolikor ne, bomo morali sistem dopolniti in poiskati ustrezno rešitev. Komunalno podjetje ni samo odgovorno za čistočo in red. Odgovorni smo vsi, od našega najmlajšega občana, ko začne logično razmišljati in ki ga moramo že v rani dobi pravilno usmerjati, prek staršev in šole, pa vse do pozne jeseni našega življenja. To, kar smo se lepega naučili in ustvarili, moramo znati tudi pokazati in ohraniti.« Roman Haber Filip Merkač, TOZD kontrola kakovosti: »Ce bo novo komunalno podjetje svojo zadano funkcijo opravljalo, kot zahtevajo potrebe, in pri tem usluge ne bodo dosti dražje, bo kar v redu. Zgodi se tudi lahko, da bo to podjetje ustanovljeno zato, ker ga pač potrebujemo in ga moramo imeti. Skoda je le, da ne bo opravljalo malega gospodarstva. Že sedaj smo morali občani iskati usluge v drugih krajih. Kot kaže, jih bomo morali še v bodoče. Do danes v Kotljah, kjer stanujem, nismo bili preveč zadovoljni s komunalnimi uslugami KS Ravne. Sedaj vsi pričakujemo, da bo boljše z novim komunalnim podjetjem in novo krajevno skupnostjo Kotlje, ki je tudi v ustanavljanju. Ne morem pa kaj reči o tem, kako je bilo s tem na Ravnah in v drugih krajih po dolini. Rečem lahko le, kar vidijo tudi drugi, da je pri odvozu smeti neresnosti in nemarnosti. Tam, kjer je stal avto smetnjak, je za njim ostal velik kup smetja, ki ga nihče ni odstranil. Za to je vselej po- Filip Merkač skrbel veter, ki je papir in drdž0 raznašal po Ravnah. Tudi oddvojitev komunalne o javnosti od krajevnih skupno, j bo imelo svojo dobro plat. Se® se bodo KS dosti lažje ukvarj®j s krajani, z njihovimi težava^ in željami. Mislim, da bomo tu^_ pri povezovanju občan— kori ) nalno podjetje kaj izbolp. Sami delegati ne bodo d°, .{j Nemudoma bo treba komuni®11"^ s širšim krogom ljudi, saj podjetje le tako neposredno ® delo za želje in težave občan za katere se tudi ustanavlja- ® veda pa občani nikakor ne sin mo misliti, da bo za red in čis^o sedaj poskrbelo samo komuna .j podjetje. Pri tem bomo 1° j velik del vloge odigrati s®j občani. Predlagam, da še nap t organiziramo čistilne akcij otroki osnovnih šol, pa četudi 1 jj bomo ob zaključku akcije kokto ali oro.« Adolf Žnidaršič, centralna d lavnica TOZD SGV: ,, »Od novega komunalnega P\ji jetja pričakujem večji reC* opravljanju komunalnih n®1 , pri vzdrževalnih delih in ne ^ zadnje bolj strokovno opravil j, delo. Tega danes ni bilo zm® pjj Prav tako bi moralo komuna podjetje opravljati tudi de) y nosti malega gospodarstva. ® $ nujem v Mežici in vse, kar ® j povedal, velja za to kraj® m skupnost. Kar se tiče vodovod | kanalizacije, sta v redu urej ^ Bolj šepa odvoz smeti v ziri® ^ mesecih, saj se ne odvažajo no, kot je bilo obljubljeno. 1 center Mežice je dokaj d®^, urejen. So pa zanemarjeni n® ^ teri zaselki. Ti se vselej radi stijo pri razdelitvi sredstev ž® obravnavajo se preveč naač®® se sko. Ne morem razumeti, d® j-dandanes še dogajajo take «|i like. Saj nekaj so tudi n v teh zaselkih. Kaj pa Por%n ko pa so dela bila opravljen® j,| strokovno, da ne rečem P°Yig fl' I nezainteresirano. Tako poCet) odgovorno. Občani, ki stanu) j(j v teh zaselkih in ki prav ^ plačujemo krajevni samopy ,,«■ vek, se počutimo zapostavi) j Upam, da bo z novim podj® j tudi na tem področju boljše- . V bodoče naj bi se kraj^-l skupnosti poleg krajevne 53 ! k Adolf Žnidaršič f»f/'aVe ukvarjale tudi s posred-“Ivom med krajani 'in komu-na^im podjetjem. KS mora še Pred 6 °Pravljal* kontrolo, dajati Odloge komunalnim podjetjem u/v°ja območje, npr. naročanje Ho v’. ia^ljanje raznih nepravil-Pr K’ 'n udobno, da ne bo treba lin m z8°rnie Mežiške do- pre za vsako malenkost iti na j. ,evalie. Menim tudi, da bi mo-novo komunalno podjetje sanizirati svoja predstavništva sedežih KS za dogovarjanje .Reševanje komunalne proble- te H°i'm se le> da se ne I30 s°dilo tako, kot se je z dimni-ejr^kim podjetjem, ki uslug ne WaVlia redno, plačilo pa kljub u zahteva. Mislim, da je v ftaJ^ečji meri za red in čistočo v pjj1. občini odgovorno komunalno ^~ietje. Kako bo organiziralo jj. °z odpadkov, starih gospodih strojev itn., je stvar or-£?12acije. Prav tako namestitev tj aric za odpadke. Ko bodo dani Pe K-g°J i’ se nam ni treba bati, da Piti • 0^ani znali tega tudi ohra-ln varovati naše okolje.« ,0*e Jurak, TOZD jeklarna: t^^ri ustanavljanju komunalne Pn^ielja smo naredili vse To govorili pa vse preveč. etj e bi moralo imeti ob-*Ptai° registracijo za opravila ega gospodarstva«, za kar so IZREKI -“mično je stalna negacija na- gotovo zainteresirani vsi občani. Nuja pri tem se kaže že vrsto let, saj v naši občini primanjkuje uslužnostnih dejavnosti za popravila vseh vrst v gospodinjstvih. Potrebno je, da ta pereči problem takoj odpravimo, možnost za to pa nam daje ustanovitev komunalnega podjetja. Če se to ne bo uredilo, nas bo situacija prisilila, da postanemo sami »mojstri« za vse. Morda pa odgovorni pričakujejo od revije »SAM«, da bo ta problem dokončno rešila? Potrebno, res nujno potrebno je, da bo komunalno podjetje zajemalo opravila »malega gospodarstva«, saj ga v nasprotnem primeru ne potrebujemo preveč nujno. Komunalne usluge niso na takšni ravni, kot bi lahko bile, za kar pa so objektivni kakor tudi subjektivni vzroki. Preveč se v to področje ne mislim spuščati, saj uslug kot občan nisem veliko deležen. Reorganizacija krajevnih skupnosti je s stališča krepitve krajevne samouprave nujno potrebna. Le tako bomo lahko res vsi krajani sodelovali in odločali o zadevah, ki so pomembne za vse nas. Poraja pa se vsekakor vprašanje financiranja le-teh, saj kolikor vem, to še ni sistemsko rešeno. Pri povezovanju delovnih ljudi in občanov s komunalnim podjetjem bo treba storiti še večji premik. V SKIS bo treba poleg dosedanjih delegatov delegirati še določeno število delegatov iz vsake nove krajevne skupnosti, saj se bo le s tem lahko na os- Drnga stran o ..mnenjih delavcev44 Hebbel %iniaunizern nl ljubezen. Ko-r pili so recitatorji in godba je i8r la. Pohod po Vorančevi poti se j. nato nadaljeval v Kotlje In tam na K ogel, kjer je bil kultu* ni program. . Z otvoritvijo spomenika smo Hotuljci Kuharjevemu Anza3 vsaj malo oddolžili za nj žrtev. Da se je spomenik postavil, gre zahvala vsem, ki delali in pomagali pri delu. P, sebna zahvala gre predsedm. KO ZZB NOV Kotlje tov. viku Pavlinu. Ivan Kuhar, poznan kot Kub3^ jev Anza, je bil rojen 30. 12. kot sin bajtarskih staršev. Vj, novno šolo je obiskoval v h ^ ijah, nato pa kmetijsko š°l° 0 Šentjurju pri Celju in zadrU3 šolo v Ljubljani. Mladost je P , življal v boju za vsakdanji kP^ spoznal je krivico tedanje dru^, in zgodaj tudi mišljenje nap1., nih ljudi, ki so videli svojo ps ^ boditev le v razrednem boju pravičnejši red. Z bratom Vorancem je tesni povezavi, zato je bil zg° x vključen v napredno delavsko j kmečko gibanje. Po Voram t emigraciji je imel tesne stikg(I1 naprednim prosvetnim delavc ,, Karlom Doberškom, ki je utnj' jeval na Lešah, in Benom K'0 kom — Lubasom. Delal je skUP^ z očetom in materjo na zemu1' je pripadala Kuharjevi bajti- Poročil se je leta 1930 z j kačevo Lojzko, kmečko hčerk S tekmovanja varilcev Izbirno tekmovanje kovinarjev in livarjev Odkritje spomenika Kuharjevemu Anzanu Pomlad, na ruševinah fci v r razišča nad Prevaljami, s kate-s'a imela štiri otroke. Med nji-l,a ie bilo razumevanje in polno 3°ezenske sreče, vendar način Wnega življenja je bil morda iz-Ort ?n Za na^e razmere- Zena je Dri • na P°'seslvu svojih staršev; Pa* nje3 so Poraščali otroci, Anza Je živel pri svojem očetu in 'ial ’ *cme^'5:a dela pa oprav-let na °d°b posestvih. Zadnja je a Pred drugo svetovno vojno jlr_0Pravljal uradniške posle v v atlUnici, ki je imela svoj sedež IjJ^pblni, sedaj imenovani »Pod Jo«, v takratnem Guštanju. lem času je napisal tudi igro jgj^pčka ohcet«, ki so jo prvič let 1 V Kotljah. Pri ljudeh je na-3e k ? na zel° dober odmev. Igra ter • 7'družena s tombolo, na ka-j0 *. Je bila prvi dobitek krava in igrle dobila Dularjeva Micka. To ijj.0 .so z uspehom igrali tudi v krojih, saj je prikazovala j? ke običaje. ZeJ/j?. Je sovražnik vdrl na našo Ven -*n za^e' preganjati Slogo^’ je Anza vedel, kje je nje-borj?. Paesto in zakaj se mora Okupatorju in njegovim po-^sačem je bila Anzanova pri-let^ost poznana, zato je bil že iw 1*12 aretiran in je štiri me-swece preživel v znanih begunj-zasj. ZaP°rih. Tu je bil mnogokrat je J af}i mučen, pretepan in se sVov lzčrpan. Nadaljeval je s iz hleva in jih zagledal na dvorišču. Doma je bil sam z materjo. Zena je takrat odšla s hčerko Nežko na Jesenice — na obisk k bratu Guštinu. Ta dan je Anza nameraval oditi od doma, zato je odšel tako zgodaj v hlev. Mater so gestapovci odgnali na Rimski vrelec in od tam naprej na ge-stapo na Prevalje, Anzana pa v gozd, nedaleč od domačije, kar se je ugotovilo z najdbo njegovega trupla leta 1947. Ko se je žena vrnila z Jesenic, je našla prazen dom. Zvedela je, da je njegova mati na Prevaljah in je odšla tja. Zena je dobila strogo prepoved od okupatorja, da ne sme prihajati na moževo posestvo v Kotlje. Zagrozili so ji, če jo tam dobijo, jo bodo ustrelili. Rečeno ji je bilo, da je mož zaprt v Celovcu. Nosila mu je perilo in pakete v Celovec. Prosila je, da bi ga videla. Končno so ji ustregli in ji pokazali v celici res nekega moškega, po imenu Kuharja iz slovenske Koroške. Ko je rekla, da to ni njen mož in razložila, koga išče, je dobila odgovor, da je že davno ustreljen — ni pa ji bilo povedano, kje. Na Rimskem vrelcu je nadalje zvedela, da je usmrtitev izvršila policija po nalogu Legnerja iz Guštanja. Leg-ner je to potrdil, ni pa povedal, kje je Anza pokopan. Neki gestapovec, ki so ga partizani ujeli, in je sodeloval pri usmrtitvi, je povedal, da je Anza pokopan nekje ob vodi. Povedal je tudi, da si je moral grob sam izkopati. Domači so ga iskali vsepovsod, toda zaman. Policija 'je iskanje prepovedala. Decembra 1944 so nato ženo z otroki izselili in odgnali v Nemčijo v taborišče, odkoder so se vrnili šele dva meseca po osvoboditvi. Po vrnitvi so iskanje nadaljevali, vendar dolgo zaman. Leta 1947, ko so nekoč delali v gozdu pri Kuharju les, je Anton Goren-šek — Lužnik na robu nad vodo, ki teče po globači, naletel na korenino, ki je molela iz tal in bila odžagana. To mu je bilo sumljivo in je kopal na tistem mestu. Najprej je naletel na coklo. Kopal je dalje in našel še klobuk. O tem je obvestil še druge in nato so Anzana skupno izkopali. Za ženo je bil to strašen udarec, kajti do tedaj je v njej še vedno tlela iskrica upanja, da je še živ. Po pogrebu moža pa jo je čez dva dni zadel ponoven udarec. Umrl ji je sin zaradi posledic taborišča. Kazalo je, da jo bo zlomilo, vendar je njena trdna kmečka narava premagala tudi to. Vedela je, da mora otrokom nadomestovati še očeta. Ivan Kuhar je padel kot žrtev — borec za svobodo. Vendar je bila samo njegova žrtev premalo. Koliko je morala prestati družina, je težko povedati. Spomenik Kuharjevemu Anza-nu naj bo pomnik mladim, da se je tu končalo življenje kmeta — borca za svobodo za pravičnejši in lepši jutri, za to, kar danes uživamo mi v svobodi. J. G. r Nove knjige v strokovni knjižnici fnil k svoji družini do skraj-sv0!- ^-črpan. Nadaljeval je s lrn delom. Dajal je navodila io astanovitev OF na Stražišču t>(U' Kotljah. Bil je poznan poli-aktivist OF in obveščevalec Sv°ie območje. Djft? So se pri nas pojavili prvi jvJZani. je bil z njimi v tesni OguJ’ Posebej pogosto pa so se kjer • ’.na domačiji pri Merkaču, bi]a 'e živela njegova žena. Tu je Jafe.7nana partizanska javka, v Da ,rVu “Pri aeroplanu«, pozneje p P°d lipo«. v°ihiKmek KUHAR je v tistih t>rec]v časih bil zelo sumljiv, liti^ Sern zaradi Vorančevega po-Wnega delovanja. Gestapovca 0r, io Hauptman sta obljub-Aa2a aa bosta Kuharja uničila. biernj6. kil posvarjen, da ga na-Drgv).aJ° gestapovci ubiti. Pri-n ie k'' za odhod k parti-Dt; U1’ vendar so ga gestapovci 'em prehiteli. bsoaf* 'e zgodaj zjutraj tistega s° se cjne’ 26- junija 1944, ko 86St Pfi Kuharjevi bajti pojavili Povci. Anza je prišel ravno 5996 Taschenbuch der Stahl — Eisen — Werkstoffblatter 1977. 5997 Stahlfehlerfibel I, II, 1974. 4104/11 Metals Handbook 11, Non- destructive Inspection and Quality Control 1976. 4104/10 Metals Handbook 10, Fai-lure Analysis and Preven-tion 1975. 5998 Fromm E., E. Gebhardt, Ga-se und Kohlenstoff in Metal-len 1976. 5999 David W. Hoeppner, Fracture prevention and control 1974. 6000 Halmshaw R., Industrial Ra-diology Techniques 1971. 6001 Mahkovec A., Sistem ekonomskih odnosov s tujino 1977. 6002 Mathews D. K., E. Fox, The Physiological Basis of Physi-cal Education and Athletics 1976. 6003 Rocco F., Eksportni marketing 1977. 6004 Kostič J. S., Digitalne elektronske računske mašine 1976. 6005 Mak Adams V. H., Prostira-nje toplote 1969. 6006 Degremont, Tehnika preči-ščavanja vode 1976. 6007 Osnovi nauke o društvu 1976. 6008 Moody G. J., J. D. R. Thomas, Selective Ion sensitive Electrodes 1971. 6009 Giacoletto L. J., Electronics Designers Handbook 1977. 6010 Fruth M., Industrijski dizajn 1976. 6011 Jovanovič A., Komercijalno poslovanje 1977. 6012 Navodnik F., Izračun in konstrukcija mostnega dvigala nosilnosti 250 kN 1977. 6013 Kožuh B., Zasnove in razvoj grupne tehnologije za proizvodnjo valjev za hladno valjanje 1977. 6014 Jen Woug YU, W. E. Ott, Function circuits. Design and Applications 1976. 6015 Stout D. F., Kaufman M., Handbook of Operational Amplifier Circuit Design 1976. 5956/2 Werkstoffkunde der ge-brauchlichen Stahle 1977. 6016 Wehrmann W., Korrelations-technik ein neuer Zweig der Betriebsmesstechnik 1977. 3587/413 Prešeren A., Tehničko — tehnološki i ekonomski fak-tori ko ji nameču svu bržu i OB ROBU: ALI SE UČIMO TITOVEGA IZRAŽANJA MISLI Praznovanje Titovih jubilejev je prineslo tudi objavo njegovih del — govorov in člankov. Ob njihovem prebiranju se znova potrjuje staro spoznanje: Tito govori in piše tako preprosto in jasno, da ga razume vsakdo. Čisto vseeno je, ali sega v zgodovino ali sedanjost, v svetovno ali našo politiko, v gospodarstvo ali kulturo. Njegove misli dosežejo včasih takšno globino in jedrnatost, da so lahko gesla za politično akcijo ali modrosti s trajno veljavo. Tito uporablja razmeroma malo tujk, a še tiste so že davno znane vsakomur. In v času, ko si lomimo jezike z zmeraj novimi, večinoma okornimi jezikovnimi sklopi in ko je npr. domala greh reči »podjetje«, namesto »organizacija združenega dela«, Tito na prvomajskem sprejemu pred TV kamerami preprosto vpraša delavce: »A koliko imate plate?« Pa mislite, da ne ve, kako je bolj prav (ali: edino prav) »lični dohodak«? Ali nam ne kaže Tito tudi tu na nevsiljiv način, kako je treba govoriti in pisati, da nas bodo delavci razumeli? Ali ni osupljivo protislovje, da Tita zmeraj razume vsak delavec, delegatskih gradiv, referatov in sestan-karske latovščine pa pogosto ne? Ali si torej ne otežujemo sami živih stikov z delavci, če neomajno trdo vztrajamo pri pravkar skovanih, iz ljubljanskih (ali katerihkoli) pisarn uvoženih »učenih« samoupravnih terminih? Seveda jih bomo vnašali v vse akte, kamor spadajo. Seveda bomo seznanjali z njimi delavce, posebej še delegate v ustreznih oblikah. Jasno je tudi, da žive nove besede s časom same po sebi nadomestijo stare. A vsaka skovanka in sleherni okorni besedni sklop še ni zlat in nedotakljiv samo zato, ker je nov. Osnovni smisel jezika je še zmeraj sporazumevanje. Tito to ve, zato ga zmeraj razumemo. Ali pa ga ne bi kazalo tudi posnemati? Marjan Kolar .J POTREBE PO PRAKTIKANTIH TOZD IN DS V maju še kadrovska služba ni imela zbranih potreb po praktikantih iz posameznih TOZD in DS, zato jih nismo objavili skupno s sporočilom o počitniški praksi. Potrebe so dane glede na možnost koristne in polne zaposlitve praktikantov. Taka je tudi naša želja. Povedati moramo, da je povpraševanje za opravljanje obvezne prakse učencev ekonomske srednje šole zelo veliko. Sprejeli smo že 57 prijav, od teh le trije želijo opravljati prakso v avgustu. Razumljivo je, da glede na omejeno število potreb ne bomo mogli vseh sprejeti v juliju. Praktikantov, ki so že ali bodo do nastopa prakse izpolnili 15 1®; je sedaj prijavljenih 34, med njimi so pretežno dekleta. Verjetno tud vsem ne bomo mogli ustreči. Ze v prejšnjem članku smo omenili veliko povpraševanje P° opravljanju prakse kemijskih tehnikov. Potrebe so že polno zaseden6' dvanajstim prosilcem pa smo že odgovorili, naj si poiščejo praks0 drugje. V tabeli prikazujemo potrebe po praktikantih po TOZD in DS za meseca julij in avgust. G. M- JULIJ AVGUST TOZD — DS 01 a' “«1 <01 0« —-VI 01 m A B . <0 w a' «1 s O) 0 A! O ■d 01 01 01 01 B 0Joj <01 u Ul 01 H o 6 > m g m S vi 0 ■d 0) > O O Pw 01 H >w -*j O k % > > 1. Družbeni stand. 1 1 1 1 2 1 1 1 . 1 2 2. K S Z 1 6 6 1 — — — 1 1 — 2 7 7 1 — — — — 1 2 — 3. Komerciala 4 3 9 3 2 4 3 9 3 2 4. Gospodarjenje — — 1 — — — — — 1 2 — 1 — — — — — — — 1 2 5. Jeklolivarna 13 20 2 13 20 2 6. Jeklovlek — 3 — 3 — — — — 1 1 — 3 — 3 — — — — — 2 2 7. Jeklarna 1 3 — 3 — — — — 2 3 — 3 — 3 — — — — — 2 2 8. Kovačnica 2 2 — 2 1 2 2 2 — 2 1 2 9. S G V 1 2 3 12 — — — 4 — — 1 1 2 3 12 — — — 4 — — 1 10. E T S — — — — 6 — — — — 6 5 — — — — 6 — — — — 6 5 11. Stroji in deli 2 12 — 5 — — — — — 2 1 — 10 — 5 — — — — — 2 — 12. TRO 8 1 8 1 13. Raziskave in razvoj 1 2 3 1 — 1 __ __ 2 1 2 3 2 1 14. Pnevmatični stroji 2 15. Industr. noži 2 — 2 4 — — — — — — — 2 — 2 4 — — — — — — — 16. Vzmetarna 2 4 2 4 17. Kalilnica 18. Energija — — 1 1 19. Valjarna 20. Transport 1 21. Priprava proizv. — 5 3 6 — 1 — — — 5 4 — 5 3 6 — 1 — — — 5 4 22. Kontrola kakov. 1 3 1 1 — 3 — — — 1 2 — 3 1 1 — 3 — 1 2 23. Finance — — 12 — — — — — — — — — — 12 — — — — — — — — Skupaj: 42 66 45 47 6 5 1 8 1 27 23 39 66 44 43 6 4 1 8 1 29 23 _Skupaj: Vsega: 271 264 SKUP- 6 16 21 4 35 8 12 9 23 17 22 9 1 10 11 8 6 2 2 1 1 24 12 12 fi 1 ✓ 1 14 11 1 i $ 535 stalnu zamenu zastarelih kapaciteta i tehnologije u jugo-slovenskoj metalurgiji 1974. 3587/414 Prešern A., Krundare F., Študij razvoja sintetičnih talil za jeklarsko tehnologijo 1977. 3587/415 Žvokelj J., Vpliv hladnega preoblikovanja in toplotne obdelave na lastnosti hladno vlečenih palic in žice iz legiranih jekel 1976. 3587/416 Korušič B., Razvoj modificirane tehnologije izdelave jekel po EPZ postopku z uporabo T-kokile 1977. 3587/417 Mutapčič N., Razvoj ra-čunskog modela za vodenje postupka izrade Čelika u raz-ličitim agregatima 1977. 3587/418 Sicherl B., Energetika železarne z različnimi viri energije 1977. 6017/6 Duden Aussprachew8rter-buch 1974. 6018/5 Duden Fremdw8rterbuch 1974. 6019 Rodič J., Zilavost in značilnosti loma legiranih orodnih jekel 1977. 6020 Miškovič N., Praktikum iz teorije plastične prerade metala 1976. 6021 Miškovič N., Teorija plastične prerade metala 1977. 6022 Saper R., Automatska regulacija procesa 1975. 6023 Kalibrovanje valjaka u va-ljaonicama 1976. 6024 Dujmovič I., Marketing 1975. 6025 Kresze G., Physikalische Me-thoden in der organischen Chemie 1, 2. 1962. 6026 Laskowski Max, Praktische Blechabwicklungen 1965. 6028 Osborne A., Einfuhrung in die Mikrocomputer technik 1977. 6029 Warren J. M., International Advances in Nondestructive Testing 1977. 6030 Požar D., Gospodarjenje v poslovni logistiki 1976. 6031 Rajkovič J., Marketing i seg-mentacija tržišta u proizvod-noj potrošnji 1977. 6032 Strukturnij mehanizm fazo-vih prevraščenij metallov i splavov 1976. 6033 Kvader A., Preiskava materiala 1966. 3587/419 Velkovrh A., Primerjalna študija o možnosti določevanja nizkih koncentracij legi-ranja in dodatnih elementov v jeklih 1977. 3587/420 Lavrič T„ Ca in Mg v metalurških surovinah in proizvodih z AAS 1977. 6034 Popič R., Naučno tehnički rečnik, englesko-srbsko-hr-vatski 1977. 5876/2 Štern A. C., AIR Pollution 2. 1977. 3587/421 Grešovnik F., Razvoj raziskovalne metodike na področju rentgenske difraktome-trije v kombinaciji s TEM 1978. 6035 Winefordner J. D., Trače Analysis Spectroscopie Me-thods for Elements 1976. 6036 Hofmann F., Sicheres Aus-chlagen von Lasten 1974. 6037 Wuppermann C. D., Verfah-renswege zur Herstellung von Stabstahl und Walz-draht 1975. 6038 Abbott M., Theory and Pro-blems of Thermodynamics 1972. 6039 Hughes W. F., Basic E09 e tions on Engineering ScieP 1964. i- 6040 Sewastjanow B. A., Ver gungsprozesse 1975. m 6041 Steidle H. G., Transisto^ priročne tabele 1978. vj< 6043 Slavkovič D., Osnovi nr° Tuškova in Po- (e^ ^nrski Soboti je bilo zaklju-tn]ao. republiško prvenstvo za s<^' nke, na katerem je nastopilo ekip. Prvo mesto je brez DfedZa osvojila ekipa Branika M c .Merkurjem iz Nove Gorice ^lekcijo Raven. frU^i-Pnlfinalnem pionirskem re-Drv0 em prvenstvu Slovenije so °Atriimesto osvojili koroški pi-slta ki so nastopili kot občin-Šov . ®kcija z imenom osnovne 0 lz Mežice. ATLETIKA ^en*t?5radu je bilo državno