informator Številka 7 Leto XX. Titovo Velenje, 19. februar 1986 List za obveščanje delavcev gorenje Gospodinjski aparati Notranja oprema Procesna oprema Elektronika Široka potrošnja Commerce Servis Raziskave in razvoj Interna banka DSSS Gorenje SOZD DS Splošni posli DS Informatika in organizacija Odločno uresničevanje nalog Vodilnim delavcem sozda Rek Franc Leskošek Luka Velenje, med katerimi je bil tudi Slavko Janežič, predsednik poslovodnega odbora sozda Rek, Alojz Diaci, predsednik poslovodnega odbora RLV in Vili Jelen, predsednik poslovodnega odbora Eso, so v petek predstavniki Gorenja Procesna oprema prikazali elektronsko upravljanje nove drobilnice in klasirnice RLV v Resju. Izvajalca del, ki zagotavljajo popolno elektronsko krmiljenje in nadzor nad delovanjem vseh strojnih in elektro naprav v tej drobilnici in klasirnici z letno zmogljivostjo 5 milijonov ton, sta Eso in Gorenje Procesna oprema. V razgovoru z gosti, ki jih je pozdravil tudi predsednik poslovodnega odbora sozda Gorenje Herman Rigelnik, je Božo Lednik, predsednik poslovodnega odbora Gorenje Procesna oprema izrazil prepričanje, da bodo izkušnje skupnega nastopanja obeh delovnih organizacij lahko s pridom uveljavili tudi pri drugih podobnih delih. gorenjegespodliiiisIknspfflMi Prejšnji četrtek, 13. februarja, so obiskali sestavljeno organizacijo združenega dela Gorenje Vinko Hafner, predsednik Skupščine SR Slovenije, Martin Mlinar, predsednik zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije in Rudi Kropivnik, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije. Predstavniki Gorenja so goste seznanili s trenutnim družbenoekonomskim položajem našega poslovnega sistema. Ob predstavitvi uspehov, doseženih pri uresničevanju sanacijskega programa pa so opozorili, da utegnejo odmiki od dogovorjenih usmeritev upočasniti uresničevanje druge, to je razvojne faze sanacije. Govora pa je bilo še o Gorenjevi usmeritvi za gospodarjenje v letošnjem letu in v novem srednjeročnem obdobju. Poročano je bilo, da spremljajo januarske proizvodne in izvozne dosežke pritiski za občutno povečanje cen reprodukcijskih materialov in sestavnih delov. Med pogovorom so tovariši Vinko Hafner, Martin Mlinar in Rudi Kropivnik posebej opozorili na pomen nove Gorenjeve tovarne v Bihaču, ki je eden največjih, če ne celo največji dosežek sodelovanja združenega dela dveh socialističnih republik — Slovenije ter Bosne in Hercegovine. Zanimali pa so se tudi za usmeritve druge, to je razvojne faze sanacije Gorenja ter za težave, s katerimi se srečujejo v Gorenju pri uveljavljanju nove devizne zakonodaje. Po besedah predstavnikov Gorenja bi bilo potrebno kar najhitreje operacionalizirati nov devizni zakon, pretežnim izvoznikom bi bilo treba omogočiti uvoz prepotrebne opreme, uveljaviti pa bi bilo treba realni tečaj dinarja. Opozorili pa so še na cenovna neskladja ter na potrebo oblikovanja jasnih meril za oblikovanje osebnih dohodkov. Osnovno vodilo Gorenja je in ostaja za naprej — opiranje na lastne sile ter odpiranje v svet, so poudarili predstavniki Gorenja. Vsem, ki so pomagali pri sanaciji, se je v imenu delavcev Gorenja zahvalil predsednik poslovodnega odbora sozda Herman Rigelnik. Poudaril je, da bodo tudi v prihodnje tako odločno kot doslej uresničevali naloge iz sanacijskega programa. Storili bodo vse, da bo ugled Gorenja kar največji. Tovariši Vinko Hafner, Martin Mlinar in Rudi Kropivnik so si po končanih pogovorih z zanimanjem ogledali proizvodnjo v Gorenjevih tovarnah malih gospodinjskih aparatov in talnih keramičnih ploščic. Lep uspeh V tozdu Mali gospodinjski aparati Nazarje bodo v petek, 21. februarja 1986, izdelali desetmili-jonti izdelek. Ta lep delovni uspeh bodo na priložnostni slovesnosti obeležili ob 12. uri, predtem pa bodo v tej tovarni Gorenja pripravili tudi tiskovno konferenco. Proizvodnja v tovarni malih gospodinjskih aparatov je stekla pred petnajstimi leti. Doslej so izdelali kar nekaj milijonov posameznih malih gospodinjskih aparatov, med katerimi prednjačijo mešalniki, tehtnice, kavni mlini, va-rilniki folij in drugi. Gorenje je tudi uspešen izvoznik teh iskanih izdelkov. Več o tem uspehu v prihodnji številki Informatorja. Gostje so si z zanimanjem ogledali proizvodnjo malih gospodinjskih aparatov v Nazarjah. Poslovanje TOZD PRALNO—POMIVALNA TEHNIKA Pomembne delovne zmage Zaradi spreminjanja razmer na trgu sprotno prilagajanje proizvodnje tržnim zahtevam, zato tudi začasno premeščanje delavcev. Uspešno realizirani operativni plani, odprtje novega obrata prirezo-valnice in izdelan petmili-jonti pralni stroj. Lani smo se v tozdu srečevali s precejšnjimi nepredvidenimi ovirami, prav tako kot vsa jugoslovanska elektropredelo-valna industrija, ki pa smo jih sorazmerno dobro obvladovali. Največ težav smo imeli zaradi nestabilnega trga. Tako smo morali dvakrat spreminjati dinamiko proizvodnje, zaradi česar so bile nujne začasne prestavitve delavcev na druga delovna mesta, iz obrata v obrat, pa tudi v druge tozde. Večina delavcev je, kljub nekaterim težnjam po klasični razporeditvi na delovna mesta, razumela, da le tako lahko sledimo zahtevam tržišča. Ravno razumevanje trenutnega položaja in sprotno zastavljanje operativnih planov pa je omogočilo dobre rezultate v preteklem letu. Lani smo izdelali tudi petmilijonti pralni stroj, konec novembra pa smo odprli tudi nov obrat prirezo-valnice. Tako smo operativne plane presegli za 3 %, saj smo izdelali skupaj 332.148 pralnih strojev, od tega 140.286 ali planirano količino za izvoz. Izdelali smo tudi 2.482 korit. Čeprav smo imeli sredi leta na zalogi še okrog 60.000 pralnih strojev, smo jih imeli konec leta le še nekaj več kot 10.000. Zmanjševati pa smo pričeli tudi zalogo reprodukcijskega materiala in pločevine. Lani je bilo v tozdu Pralno-pomivalna tehnika 784 zaposlenih, večina ali 70,9 % je žensk, prevladujejo pa tudi nekvalificirani delavci. Teh je kar 628, le dva delavca pa imata višjo izobrazbo. Zaskrbljujoča je približno 10 o fluktuacija, ki precej negativno vpliva tako na proizvodni proces kot tudi na kakovost dela. Lani so se za 1,1 % povečali tudi bolniški izostanki, ki so pomenili že 9,6 % vseh ur. Skupni časovni fond ur je bil nekaj manjši kot smo planirali, seveda je vzrok nepredvideno premeščanje delavcev, zato je bilo manj tudi efektivnih ur. Razveseljivo je zmanjšanje nadur, skupni izostanki pa so se po večali kar za 18 %. Lani smo izboljšali izhodno kakovost pralnih strojev, vendar še vedno ne toliko, kot smo načrtovali s sanacijskim načrtom. Vsi podatki pa kažejo, da se na vseh področjih, na katera lahko vplivamo neposredno v tozdu, razmere izboljšujejo. Čeprav smo izboljšali izhodno kakovost naših izdelkov za skoraj 8 %, pa je zanesljivost izdelkov na tržišču manjša. To pa predvsem zaradi slabše kakovosti materiala posameznih dobaviteljev. Da bi letos še naprej izboljševali kakovost izdelkov, bomo morali opredeliti napake, regulirati pogodbe z dobavitelji in prenehati sodelovati s slabšimi dobavitelji. Lani smo pričeli tudi z novim načinom dela pri konstruiranju in tehnologiji, saj smo s tehnologi in konstruktorji imeli tedenske sestanke in mesečno zastavljali operativne plane dela. Na ta način smo lahko tudi hitreje izboljševali konstrukcijske pomanjkljivosti in funkcionalnost stroja, zmanjševali stroške servisiranja in števila delavcev ter izboljšali humanizacijo dela. Vsi pa si bomo v prihodnje morali tudi prizadevati za izboljšanje delovne discipline, saj je disciplinska komisija lani izrekla kar 94 ukrepov, od tega kar 24 s prenehanjem delovnega razmerja. Največ prekrškov je bilo zaradi nerednega prihajanja na delo, kraj, malomarnosti, slabe kontrole podrejenih, neupoštevanja požarnovarstvenih predpisov in pa vinjenosti na delovnem mestu. Poleg prilagajanja dinamike proizvodnje razmeram na tržišču smo lani uspešno sledili tudi trendu designa na svetovnem trgu. Konec leta smo brez večjih težav pričeli z izdelavo belih pralnih strojev na eni proizvodni liniji, izdelali pa smo tudi 250 pralnih strojev s 1000 obrati, ki jih zdaj še testiramo. Ker smo zmanjševali proizvodnjo pralnih strojev, smo povečali število uslug ostalim tozdom. Vsem spremembam pa smo lahko sledili predvsem zaradi dobre notranje organizacije, pomemben delež je imela predvsem priprava proizvodnje. Na dobre re- če vsakdo opravi svoje delo kakovostno, so zagotovljeni vsi pogoji za uspešno gospodarjenje. Zagotovljena je kakovost proizvoda, ki je odraz naše kulture in obnašanja v tem prostoru. Nekaj podatkov, ki predstavljajo proizvodnjo in uspehe tozda Štedilniki v letu 1985. Za izvoz je bilo narejeno 375.647 proizvodov od sku- V tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika izdelali le 5 odstotkov manj proizvodov kot so načrtovali. Obnovitev lakirnice. Izpolnjevanje in dodatno izobraževanje delavcev. V tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika smo izdelali v lanskem letu 816.026 zamrzovalnikov in hladilnikov, kar je 5 % manj kot smo načrtovali tako v naravnih kot v pogojenih enotah. Najvišja je bila proizvodnja zamrzovalnih omar, kjer smo presegli letni plan, manj pa je bilo izdelanih zamrzovalnih skrinj. Od 243.243 zamrzovalnih zultate pa so nedvomno veliko vplivali tudi dobri medsebojni odnosi med vodstvenimi delavci in delavci v neposredni proizvodnji. Bistveno za nadaljnji razvoj Gorenja bo novo srednjeročno obdobje in potrebni bodo veliki napori za uresničitev v predinvesticijski študiji zastavljenih ciljev. Gorenje se mora tako po konstrukcijski kot tehnološki plati priključiti svetovnim proizvajalcem bele tehnike, delo pa mora postati lažje in zanimivejše pnega števila 517.973 proizvodov. Produktivnost je v primerjavi z lanskim letom porasla za 5 %, obnovitve v garancijski dobi pa so se zmanjšale za 14 %, kar kaže, da se kakovost naših proizvodov še izboljšuje. Čeprav je sanacija Gorenja v prvih korakih prinesla dobre rezultate, pa moramo zaposleni iskati vedno nove motive, ki nas združujejo v prizadevanjih za doseganje še boljših rezultatov. omar, kolikor smo jih lani izdelali, smo jih 126.477 izvozili, medtem ko je bil izvoz zamrzovalnih skrinj za 3 % višji kot smo načrtovali, saj smo od 211.742 zamrzovalnih skrinj za tuji trg izdelali 62.688. Največ pa smo lani izvozili hladilnikov, 249.148 ali 95 % načrtovanega izvoza. V proizvodnji zamrzovalnih omar smo imeli največ težav v lakirnici, kjer smo z zamenjavo žgalnih peči in ročne kabine končno uspeli doseči boljšo kakovost in manj izpadov v proizvodnji. V prvi polovici letošnjega leta pa naj bi odpravili še ostale pomanjkljivosti v lakirnici tega obrata. V surovinskem oddelku so Andrej Glušič TOZD ŠTEDILNIKI Vsak naj opravi svoje delo kakovostno Jože Piki TOZD ZAMRZOVALNA IN HLADILNA TEHNIKA Načrtovano vzdrževanje še vedno naj večje težave s kakovostjo pločevine, za nemoteno delo v montaži pa je premalo ustreznih sestavnih delov. Proizvodnjo zamrzovalnih skrinj smo morali prilagajati razmeram na trgu. To pa je terjalo tudi uvajanje delavcev za specifična dela in naloge ter nepriljubljeno prerazporejanje. Težave nam je povzročala tudi slaba kakovost pločevine, pa tudi oskrba ni bila vedno tekoča. Iztrošena oprema, slaba plo čevina in čistila pa so krivi za precejšnje število zastojev v proizvodnji hladilnikov. Slaba je bila tudi oskrba in pogosto smo morali delati nadure, da smo lahko dosegli plan. Pohvaliti pa je treba vse tiste, ki so ali pa še pomagajo pri zagonu proizvodnje v Gorenju Bira v Bihaču, še posebno so se izkazali naši vzdrževalci. Tudi pri vzdrževanju smo šli korak naprej, zlasti pri njegovem načrtovanju. Izdelali smo potrebno tehnologijo vzdrževanja, ki ima za vsak objekt določeno, kaj je treba vzdrževati, kako in kdaj. Začeli pa smo tudi z določevanjem vzdrževalnih posegov, časa, ki je zanje potreben, materiala in orodja ter kdaj naj poseg opravimo. V glavnem smo vsa dela opravili kot smo načrtovali, zamiki so nastali le zaradi prilagajanja prostim zmogljivostim proizvodnje. V lanskem letu se je v našem tozdu precej povečalo nadurno delo, predvsem zaradi dela ob dodatnih sobotah in nočnih izmenah, pogostejših okvar delovnih sredstev, ki so obratovala neprekinjeno, ter zaradi selitve obrata Plastike in ekstrudorjev. Preventivno in načrtno vzdrževanje seveda zmanjšuje zastoje in zagotavlja bolj nemoteno proizvodnjo. Z izpopolnjevanjem, dodatnim izobraževanjem in načrtnim delom bomo skušali letos kar najbolj zmanjšati zastoje, pa tudi stroške vzdrževanja. Čeprav nismo v celoti uresničili plana investicij, lahko ocenjujemo, da prestavitev obrata Plastika, nabava modernih strojev in nekatere organizacijske spremembe, pomenijo velik korak naprej. Prinašajo nam namreč precejšnje prihranke pri materialu. Dolgoročne ostajajo naše naloge na področju kakovosti. Dober nivo kakovosti lahko namreč dosežemo le z vztrajnim delom, poučevanjem, izvajanjem tehnološke discipline, skratka s skupno vzgojo za boljšo kakovost. Franc Krajnc kar 406.017 kosov, od tega za izvoz kar 268.474. Kavnih mlinov so izdelali 273.962, za izvoz 160.024, tehtnic so izdelali 103.627, varilnikov folij 85.330, rezalnih strojev 14.660, podstavkov za mešalnik 39.715 in 37.536 ur S tem so letni delovni načrt presegli za 5 %. Dnevna proizvodnja je bila v letu 1985 kar 3640 izdelkov ali za 6 % več kot leto dni poprej. Za toliko odstotkov so tudi povečali produktivnost proizvodnje. V oddelku za brizganje plastike je proizvodnja organizirana v treh izmenah. Zaradi velikih obremenitev strojev in okvar orodij imajo več zastojev v tem oddelku. V oddelku stiskalnic delajo v dveh izme- nah, še več skrbi pa bodo mo-! rali nameniti vzdrževanju orodij za izsek lamel elektromotorjev. V oddelku avtomatni-ce, kjer je delo prav tako v dveh izmenah, so Stružni avtomati kar precej iztrošeni, kar predstavlja dodatne težave. V oddelku elektromotorjev so delo organizirali v eni izmeni, po potrebi pa delajo tudi v dveh ali treh. Imajo težave z dobavami lakirane žice in polizdelkov, zaradi česar so morali proizvodnjo tudi prekiniti, delavce prerazporejati v montažo ali pa.delo organizirati v nadurah. Zaradi tega so učinki nižji. Proizvodnja v montaži je bila organizirana v eni izmeni. Glavna značilnost je bila prerazporeditev delavcev po montažnih linijah, zaradi prilagajanja tržišču. TOZD GALVANA Zmanjšanje nadur Več izdelkov za izvoz V proizvodnji malih gospodinjskih aparatov so morali delo prilagajati razmeram na domačem in tujem trgu. Učinkovitost poslovanja je bila slabša od pričakovane, vendar so lani povečali proizvodnjo za izvoz. V letu 1985 so v tozdu Mali gospodinjski aparati izdelali 960.847 malih gospodinjskih aparatov v skupni vrednosti 2,096 milijarde din. Za tuja tržišča so izdelali 485.053 aparatov, kar je v primerjavi z letom 1984 za 24 % večja proizvodnja za izvoz. Lani so izdelali največ mešalnikov. Prilagajanje proizvodnje potrebam tozdov finalistov. Izboljševati kakovost in zmanjševati izmet, popravila in defekt.____________ Že med letom smo se srečevali s težavami zaradi sprememb proizvodnje tozdov finalistov. Kljub temu pa lahko trdimo, da smo tem tozdom nudili zadostno količino polizdelkov in drugih uslug površinske zaščite. Na posameznih montažnih trakovih smo imeli nekaj zastojev, predvsem zaradi nepravočasne dobave polizdelkov kooperantov in pa zaradi večjih okvar na strojih in napravah, predvsem prvo polletje v prašni lakirnici. Zastojev bi lahko bilo še manj, če se v posameznih oddelkih ne bi srečevali s precejšnjimi težavami. Tako so v žičnem oddelku nekateri stroji obratovali skoraj neprenehoma in je za njihovo tekoče vzdrževanje ostalo premalo časa. Ker je s planom za letošnje leto predvideno precejšnje povečanje po polizdelkih iz žice, bomo morali čimprej izpeljati projekt, predviden v predinvesticijski študiji, saj bomo tozdom finalistom le tako zagotovili potrebne polizdelke in zmanjšali usluge kooperantov. Težave smo imeli tudi v oddelku stiskalnice, zlasti z za- gotavljanjem polizdelkov za tozd MGA v Nazarjah, zaradi izrabljenosti galvanskih linij ter slabšega vzdrževanja in izpopolnjevanja obešal pa tudi v oddelku galvane. Po nakupu novega obešalnega dela prašne lakirnice in po rekonstrukciji žgalne peči se je v drugem polletju obratovalna sposobnost tega oddelka precej izboljšala. Delo vzdrževalcev vsekakor ni bilo lahko, saj so morali v vzdrževanje opreme, 90 % opreme v Galvani je starejše kot 10 let, vložiti precejšnje napore. Še vedno si bomo morali prizadevati za izboljšanje kakovosti in s tem k zmanjševanju izmeta in popravil ter zlasti v prašni lakirnici zmanjšati porabo laka in delovnega časa. Precejšnje probleme imamo s planiranjem, predvsem s prilagajanjem planov tozdov finalistov. V Predinvesticijski študiji so tudi za naš tozd predvidene nekatere pomembne investicije, ker pa bodo potekale več let, ne bomo mogli kmalu odpraviti nočnega dela žensk in olajšati dela kot bi si želeli ter povečati produktivnosti. Poslovanje tozda Galvana v letu 1985 lahko ocenimo kot uspešno. Poprečno smo imeli zaposlenih 272 delavcev, kar je 2 % več kot leta 1984. Ko- riščanje časovnega fonda je glede na leto poprej boljše, zlasti spodbudno pa je zmanjšanje nadur kar za 19 %, Za 8 % v primerjavi z letom 1984 se je zmanjšalo število bolniških izostankov, ki pa kljub vsemu še vedno predstavljajo 6,4 % skupnega časovnega fonda. Nekoliko manjše kot leta 1984 je bilo doseganje norm, še vedno pa je 109,9 %. Povečalo pa se je število disciplinskih ukrepov, lani jih je bilo 44, med njimi večje število težjih kršitev, ko je disciplinska komisija kršiteljem izrekla začasno ali stalno prenehanje delovnega razmerja. Delo samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij je bilo dokaj uspešno, glede na problematiko pa je potekalo tako znotraj tozda kot tudi v delovni organizaciji in celotnem sozdu Gorenje. Tudi v bodoče bomo lahko le s "sodelovanjem vseh delavcev kos nalogam, ki so pred nami. Roman Terglav gorenje sems Vsi problemi so problemi človeka! komu izvijač. Če se serviserju dalo je prepričanje, da mora pokvari avto, ne more izpol- biti pravilnik tako širok, da niti dnevnega delovnega na- zajame tudi nenavadne situa-črta. Pojasnili so, da je v pri- c i j e. Vseh seveda ne more. pravi pravilnik o vzdrževanju Poudarili so, da okvare avto-in uporabi službenih vozil, ki mobilov ne smejo vplivati na bo kmalu v obravnavi. Prevla- izpolnjevanje letnega načrta! V četrtek, 13. februarja 1986, je bila redna seja delavskega sveta Gorenja Servis. Pregledali so sklepe zadnje seje in ugotovili, da so vse zastavljene naloge uspešno opravili. Med drugimi pomembnimi vprašanji so obravnavali poročilo o opravljenem delu centralne inventurne komisije in ga tudi sprejeli. Delegati so opozorili na napake, ki se pojavijo pri novem načinu poslovanja s šiframi. Komisija je ugotovila, da do napak pride zaradi napačnega označevanja s šiframi vsakega posameznega izdelka. Zato morajo delavci v skladišču še bolj tekoče spremljati tekoče izpise iz računalnika in jih primerjati z lastnimi dokumenti. Samo sprotna, nenehna kontrola in opozarjanje na napake, ki se pojavljajo pri šifriranju, lahko odpravita napake v poslovanju. Bodočnost je seveda v računalniško vodenem poslovanju skladišča. Delo komisije je bilo končano dva dni pred sejo. Prav zaradi prepozno pripravljenega poročila je seja delavskega sveta trajala dalj časa. Pozno pripravo gradiva lahko opravičimo z napornim dvomeso čnim delom,seveda pa ne sme postati stalna praksa, da delegati dobijo poročila v roke tik pred sejo. Na drugi strani pa samoupravljanje ne sme biti papirnata vojna. Odbor za poslovanje je delegatom predlagal povišanje regresa za prehrano serviserjev za 15 % v prvem tromesečju. Vedeti moramo, da narava dela serviserjev ne omogoča urejeno prehrano, kot jo imajo delavci v proizvodnji. Serviserji se nenehno srečujejo s podražitvijo prehrane in zato je povečanje nujno. Delegat iz Zagreba je opozoril, da še vedno ni rešeno vprašanje uporabe službenih vozil. Nikoli se namreč.ne ve; kdaj se bo avto pokvaril, kljub sprotnemu vzdrževanju. Avto serviserju pomeni osnovno delovno sredstvo, kot ne- Aktiv krvodajalcev POVERJENIKI AKTIVA KRVODAJALCEV V KLINIČNEM CENTRU Strokovne ekskurzije ak tiva krvodajalcev Gorenja v Kliničnem centru v Ljubljani se je udeležilo 45 članov. 12 krvodajalcev je na oddelku za transfuzijo tudi darovalo kri. To strokovno ekskurzijo smo načrtovali že lani decembra, na ogled Kliničnega centra pa smo se odpeljali v soboto, 1. februarja ogledali smo si oddelek za transfuzijo krvi, dvanajst članov pa je darovalo tudi kri. Na oddelku so nas seznanili s potrebami krvodajalstva v Sloveniji ter z načinom dela na njihovem oddelku pred odvzemom krvi, o postopku od odvzema do predelave krvi ter s končno kontrolo kakovosti in neoporečnosti krvi. Povedali so nam tudi, kako hranijo predelano kri in tudi kako jo nato transportirajo v operacijske dvorane. Vsi zaposleni na tem oddelku se zavedajo, kolikšna je nevarnost okužb v vseh fazah postopka. Se posebej pa pri pregledih odvzete krvi pazijo, da pravočasno odkrijejo morebitne okužbe z nalezljivimi boleznimi, saj je lahko transfuzija takšne krvi usodna za bolnike, ki kri sprejemajo. Vsi si podobnih akcij še želimo, saj bomo tako še laže pridobivali nove člane — krvodajalce. Alojz Meterc Prejeli smo ... POHVALE IN DOBRE ZELJE ,,Napravili ste vse, da bi odpravili okvaro pralnega stroja. Vsi smo bili prijetno presenečeni." Tako bi lahko na kratko povzeli pismo Sladane Stojanov-ski, naslovljeno na Gorenje Servis. Zapišimo, da to ni edino pismo, ki sporoča zahvalo za kakovostno opravljeno storitev in želje za uspešno delovanje Gorenja Servis. Tako sta nam pisala tudi Branko Ristovski iz Skopja in Kruna Čulibrk iz Bosanske Krupe. Kruna med drugim piše: Zahvaljujem se, ker ste mi v najkrajšem času popravili pralni stroj in vam želim uspešno prodajo vaših izdelkov in uresničitev začrtanih ciljev." Takšnih pisem si vsi želimo čim več. S pohvalo pa sprejemamo tudi novo obveznost, delovno dolžnost. Zadovoljitev potrošnika naših proizvodov je naša prva naloga, če hočemo doseči razlog več za nakup. To pa ni samo naloga delavcev Gorenja Servis, ampak vseh nas. 8. bralna akcija Letošnja bralna akcija teče nekoliko počasneje kot dosedanje, zato je začelo primanjkovati knjig v obtoku. Kot kaže, ste letos pri branju bolj pozorni! Od 14 februarja dalje pa je v obtoku nova kolekcija knjig 8. bralne akcije Tako je dobrih knjig za branje ob dolgih večerih in vikendih dovolj Dobite jih lahko pri kulturnih animatorjih in v knjižnici INDOK centra Delovne skupnosti splošni posli. Naj vas še enkrat spomnimo naslovov: Ure mojih dni Mire Mihelič, Pohojeni obraz Antona Slodnjaka, Portret revolucionarja Malusa Iva Zormana, Srečne zvezde prašičev Frančka Rudolfa, Enajsta šola Andreja Klasa Milana Apiha, Jesen v soteski Mimi Malenšek^ Sijoče mračine Severina Salija, Ciklamen jn Agitator Janka Kersnika, Življenje in nenavadne prigode vojaka Čonkina Vladimira Vojnoviča, In besede so razkrile Marie Cardinal. Vse nove člane družine sodelujočih v bralni akciji pa obveščamo, da si lahko izposodijo knjige prejšnjih bralnih akcij v Oddelku za rekreativno in kulturno dejavnost. Janez Pušnik Poslej smo v več zaporednih številkah Informatorja predstavili vsebine posameznih del, ki so uvrščena v akcijo Danes predstavljamo še delo Frančka Rudolfa Srečne zvezde prašičev. ženirke Silve. Tej druščini se pridruži še nov Lijanin oboževalec Lars Razlog, boksar in gledališčnik, ki proti koncu stvari zaplete, da mora poseči vmes tudi milica. Vendar pri vsem tem zgodba ni najpo membnejša, poglavitne so si Franček Rudolf: SREČNE tuaci*e'v kate/ih se Posamez ne osebe razkrivajo, pogosto skoz humorne, iskrivo duho- ZVEZDE PRAŠIČEV Najnovejše delo Frančka Rudolfa Srečne zvezde prašičev bi lahko na kratko označili kot erotični roman iz življenja današnje mlade generacije. Njegovo prizorišče je Ljubljana in še posebej nekoč popularna gostilna Pri Cinkoletu, kjer se zbirajo mladi izobraženci in umetniki. Ozadje pripovedi predstavlja ljubezenska zgodba, ki jo v prvi osebi pripoveduje svobodni umetnik Hubert, ,,genialni" filmar, alkoholik in filozof. Popisuje nam svoja občasna srečanja z igralko Dijano, katere ljubimec in Poznejši mož je gozdarski inženir Grega Pikec, središče kroga zgovornih gozdark in °če nezakonskega otroka in- vite detajle. Rudolfovi junaki žive, če uporabimo avtorjevo prispodobo, kot drevesa od lasnih koreninic v humusu do krošenj, ki se upogibajo v vetru bivanja. Žive nenavadno, mejno, na robu, med navidezno resnobnostjo in navidezno razigranostjo, med postavljašt-vom in opravljanji ter med najrazličnejšimi medsebojnimi čutnimi in erotičnimi križanji. Rudolf seveda ni nikakršen moralist, sveta v njegovi majhnosti in povprečnosti ne obsoja, ampak se mu smeje in ga skoz ta smeh tudi ljubi. S to pristno humorno potezo lahko nedvomno računa na naklonjenost bralcev. Poškodbe pri delu Lani 473 poškodb pri delu ter na poti na delo in z dela, kar je najmanj v zadnjih štirih letih. Največ nesreč ob ponedeljkih in četrtkih. Večina nesreč se je tudi lani delavcem pripetila na delovnem mestu, le 69 ali 10 % jih je bilo na poti na delo ali z dela. Poškodovalo se je 272 moških in 201 ženska. Število poškodb na delu bi verjetno lahko še zmanjšali, predvsem tiste, ki se zgodijo zaradi neupoštevanja varnostnih predpisov, saj je bilo teh nesreč kar 119 ali 25 %, 111 ali 23,4 % se jih je zgodilo zaradi nepazljivosti, 49 ali 10,3 % zaradi neurejenega okolja, ostale poškodbe pa so bile zaradi napačne tehnologije, neuporabe obveznih zaščitnih sredstev, krivde sodelavca, nepoučenost in okvare stroja. Po vrsti poškodb je bilo največ udarcev, 216 ali 45,6 %, vreznin 145 ali 30,6 %. zlomov in zvinov je bilo 88, 33 pa opeklin. Delavci si najpogosteje poškodujejo roke, lani 206, in noge, 147 teh poškodb, manj pogosto pa trup, oči in glavo. Kot že nekaj let se je tudi lani največ nesreč pripetilo delavcem, ki imajo od enega do pet let delovne dobe. Lani je bilo teh nesreč 159 ali 33,6 % Po enem letu se namreč delavci na svojih delovnih mestih priučijo in hitro tudi precenijo svoje sposobnosti. Največ nesreč je tudi med nekvalificiranimi delavci, teh je bilo lani 278, 135 nesreč je bilo med kvalificiranimi, 57 med tistimi s srednjo izobrazbo in le tri ..med tistimi z visoko ali višjo izobrazbo. Največ poškodb je že vsa leta tretjo uro dela, ko so delavci že izčrpani ter prvo uro, ko je še slaba koncentracija ob začetku dela. Več nesreč pa je nato spet sedmo uro, ko so delavci ponovno utrujeni, najmanj pa jih je zadnjo uro. Zveza sindikatov Jugoslavije je leto 1986 predlagala za leto humanizacije dela. Tako bi tudi delavci varstva pri delu morali še bolj poskrbeti za dobro počutje delavcev na delovnem mestu in za zmanjšanje poškodb. To pa jim bo uspelo le s sodelovanjem vodstev delovnih organizacij in tozdov. V službi za varstvo pri delu so tudi izračunali, da je bilo lani v delovnih organizacijah in delovnih skupnostih v Titovem Velenju na milijon opravljenih ur 33 nesreč in 350 izgubljenih delovnih dni, zdravljenje ene poškodbe pa je poprečno trajalo deset in pol dni. Resnost in pogostost poškodb se je lani nekoliko povečala v Gorenju Notranja oprema in Gorenju Procesna oprema. Vsi delavci, ne le tisti iz varstva pri delu ter vodilni in vodstveni, pa si bomo morali tudi v prihodnje prizadevati, da bi čimbolj zmanjšali možnosti za nastanek nesreče. Zato bo treba v posameznih organizacijskih enotah urediti splošne pogoje za varno delo. V proizvodnih tozdih predvsem primerno urediti tla, prehode, skladišča in skrbeti za red in čistočo. Vsi morajo tudi pravočasno sporočati o nastalih poškodbah. Uvesti bo treba evidenco o zadravniških pregledih, opravljenih preizkusih znanja iz varstva pri delu, pregledanih delovnih pripravah in napravah, saj se težje poškoduje več delavcev, ki niso opravili preizkusa o varstvu pri delu in tistih, ki delajo z neustreznimi delovnimi pripravami. gorenjerotemp ©prema 10,000.000 m2 keramičnih ploščic V obratu Keramika tozda Gradbeni elementi so 10. februarja 1986 izdelali 10,000.000 m2 keramičnih ploščic. Delovni uspeh je plod prizadevanj vseh zaposlenih v tej tovarni Gorenja, ki se ponaša tako s kakovostjo ploščic kot tudi lepimi vzorci, ki pritegnejo najzahtevnejše kupce pri nas. To so priznali tudi gostje, ki so bili minuli petek na obisku v Gorenju. Planinci SPOMINSKI POHOD NA STOL V spomin na junaški boj Cankarjevega bataljona februarja 1942 organizirata osnovna organizacija Zveze borcev Jesenice in planinsko društvo občine Jesenice vsakoletni tradicionalni pohod na Stol. Tokratnega pohoda se bomo planinci Gorenja udeležili v nedeljo, 23. februarja. Avtobus bo izpred Rdeče dvorane odpeljal ob 4. uri zjutraj. Vse udeležence opo- ZBIRALCI, POZOR! Klub zbiralcev značk, znamk in starega denarja vabi na 9. in 10. tradicionalno srečanje. Zbiralci značk in starega denarja ter ostalih drobnih et- zarjamo, da vzamejo s sabo primerno opremo, predvsem topla oblačila, primerne planinske čevlje, rokavice, kape, smučarske palice in temna očala. Imejte tudi primerno hrano. Vzpon na Stol bo v težkih zimskih razmerah, zato naj bi se ga udeležili res le izkušeni in telesno dobro pripravljeni planinci. V Titovo Velenje se bomo vrnili ob 19. uri, prijave za ta pohod pa sprejema Rezka Vocovnik v blagajni vzajemne pomoči, telefon 142, II.ACT. Cena izleta je 500 dinarjev, s sabo pa vzemite tudi izkaznico pohoda. nografskih predmetov iz raznih krajev Jugoslavije se bodo zbrali ,,prvič" v nedeljo, 23. februarja in ,.drugič" 18. aprila 1986. Srečanji bosta v posebni sobi hotela Paka od 9 do 13. ure. Pridite in obogatite si vaše zbirke. AO Prvenstvo Gorenja VELESLALOM V torek in sredo, 25. in 26. februarja 1986 ob 16.30 bo na Pungartu prvenstvo Gorenja v veleslalomu. Tekmovanje bo v torek za vse ženske kategorije ter za moško C kategorijo, v sredo, 26. februarja ob istem času pa za moške A in B kategorije. Tekmovalci bodo imeli organiziran avtobusni prevoz ob 15 uri izpred Rdeče dvorane Vsi nastopajoči bodo pre Ieli smučarsko vozovnico. Tekmovanje, ki bo ekipno in za posameznike v vseh treh starostnih kategorijah, bo izvedeno z enim tekom, ki bo štel v ekipni in delno v posamezni konkurenci. Število tekmo- PAŠE TO! V zadnji številki Informatorja je imel precej sreče tiskarski škrat. Grafično pripravo smo v tiskarni opravili na pustni torek in ta presneti škratek se je kar nekajkrat priplazil na naše strani. Tako smo razpisali tekmovanje v ,,mini odojku" in glej ga zlomka — oddelku za rekreacijo in kulturo se je prijavilo kar rekordno število ekip - sto sedemnajst. Naj — da ne bo zamere — povemo, da bomo igrali mini odbojkol Nazadnje pa je tiskarski škrat upokojil naši - upokojenki! Seveda se za neljube napake uredništvo opravičuje. ŠAHISTI GORENJA Šaleško šahovsko društvo Titovo Velenje razpisuje 6. šahovsko ligo moških in ženskih ekip. Liga se bo pričela 3. marca ob 16. uri v kavarni REK, prijavite pa se lahko pri Milanu Goršku do 28 valcev je neomejeno, razglasitev rezultatov pa bo v samopostrežni restavraciji na Pungartu. Najboljši posamezniki si bodo pridobili pravico nastopa na dodatnem, zahtevnejšem te kmovanju, ki bo štelo kot absolutno prvenstvo Gorenja. To tekmovanje naj bi bilo v nedeljo, 2. marca 1986 na Golteh Nastopilo bo lahko prvih deset A in B kategorije ter prvih pet iz C kategorije. Tekmovali pa bodo lahko tudi vsi vaditelji in učitelji, ki bodo nastopili na prvi tekmi. Prijave sprejemajo v oddelku za rekreativno in kulturno de javnost do petka, 21. februarja do 10. ure, ko bo tudi žrebanje in razdelitev startnih številk Aleš Ojsteršek START MINI ODBOJKE V sredo, 19. februarja 1986, se je pričelo prvenstvo Gorenja v mini odbojki za letošnje leto. S tekmovanjem so pričele ženske ekipe, ki bodo merile moči v mini odbojki vsako sredo in četrtek do 5. marca, ko bo še finale ženskih ekip A kategorije. Nato bodo na vrsti moške ekipe. V sedmih tekmovalnih dneh, tudi ob sredah in četrtkih, naj bi dobili zmagovalce v posameznih kategorijah. Vsa tekmovanja bodo v telovadnici osnovne šole An ton Aškerc v Pesju, nastopiti pa morajo vse prijavljene ekipe, sicer se jim od skupnega seštevka točk za pokal Gorenja odšteje 10 točk. AO februarja. Za moško ekipo igra 6 članov, za ženske pa le dve. Najboljše ekipe bodo prejele pokale, najboljši posamezniki pa praktične nagrade. Za šahiste pa še presenečenje: jutri, v četrtek.se bodo pomerili v veleslalomu v Mislinji. INFORMATOR - UST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA V TITOVEM VELENJU. Družbeni organi: Izdajateljski svet — predsednik: dr. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Kranjc. Ureja: Uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: GRAFIKA Prevalje, 1986. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421 — 1 /72 z dne, 23. 1. 1974.