fl	I
j I
'-J
Časopis slovenskih delavcev
Ljubljana, 8. avgusta 1996	☆ številka 37	☆ letnik 55	☆ odgovorni urednik: Ciril Brajer
Pročelje Doma sindikatov v Ljubljani so prejšnji teden ogradili z Gradisovimi plankami. Čeprav so se nekateri ustrašili, da je Tomšič že začel preurejati »svoj« del stavbe, so preurejevalce najeli v Gorenjski banki, kije od Cimosa odkupila njegov del sindikalne stavbe. Menda samo ta banka v Ljubljani še ni imela svojega predstavništva, zato so za izjemno lokacijo gorenjski bankirji odšteli kar zajeten kupček denarja; da gre za velike načrte pa dokazuje tudi vrtanje armiranega betona in odstranjevanje zunanjih obeležij propadlega trgovskega lokala. Ropot že drugi teden moti tiste, ki v konici dopustov še delamo. Bančni lokal pa bodo menda odprli še v tem mesecu.
Ko smo se že pomirili z mislijo, da KNSS-Neodvisnost ne steguje rok po sindikalnem imetju, pa so njeni šefi sklicali tiskovno konferenco. Alenka Orlova je za to sindikalno centralo zahtevala 30 odstotkov premoženja bivše ZSS. Protestirala je tudi proti dogovoru, ki so ga drugi sindikati sklenili brez prisotnosti KNSS. Tri sindikalne centrale je pozvala, naj 8. avgusta pri njih sedejo za pogajalsko mizo in dogovorijo ključna merila za razdelitev premoženja bivših sindikatov. Skupno upravljanje, kot je zapisano v »Pučnikovem« zakonu, kije ob podpori KNSS v državnem zboru že prestal prvo branje, pa po besedah Orlove, ne pride več v poštev. Iz njenih besed je jasno, da zakon KNSS ne daje dovolj velikega deleža sindikalnega premoženja in da bi se zato s sindikati radi sami pogovorili.
V zvezi s sindikalnim premoženjem so se oglasili tudi iz Sveta kranjskih sindikatov. Vodja njihove pravne službe Vojko Čujovič ^ je (Delo, 6. avgusta) povedal, da je lahko predmet delitve med | sindikalnimi centralami v državi le premoženje, kije bilo last nekdanje ® republiške zveze. O lastništvu Delavskega doma v Kranju pa naj bi se dogovorili sindikati s kranjskega območja. Iz delitve naj bi ” bilo izločeno tudi premoženje panožnih sindikatov - Palača Grafi fike naj bi tako ostala v Pergamovi lasti.	F „
Sreda, 1400
Kovinarji se že pripravljajo na obdobje po dopustih
Kot nam je povedal predsednik Skei-a Albert Vodovnik, se vodstvo sindikata v teh dneh: ukvarja zlasti s problemi podjetij, ki so last sklada, lastninjenjem državnega premoženja in neustrezno denarno politiko, saj ogroža podjetja v kovinski industriji.
Dokaze o neresnem upravljanju podjetjih sklad vidi Vodovnik zlasti v Tamu, kjer na novo ustanovljena podjetja poslujejo nezakonito. Vsa nova podjetja morajo namreč s Tamom v stečaju vzpostaviti prave odnose. Sedanjih pogodb stečajni upravitelj ne sme priznati, saj so sklenjene na škodo stečajne mase. Tehnologijo in osnovna sredstva Tama v stečaju, kijih nove družbe uporabljajo bodo morale odkupiti ali plačevati najemnino po pravih pogodbah.
Sklad skuša delavce v manjših podjetjih prepričati, naj delajo brez plačila, če se temu upro, pa jih pošl j v stečaj. Tako «« "',7.»!’! V	VutČnisKi Livarni, na enak način so sindikatu in zaposlenim grozili
tudi v Cimosu.	.	_ ,	__	_	_
V Slovenskih železarnah se pri lastninjenju soočajo z različnimi mnenji o uporabi certifikatov in listin za premalo izplačane plače. Vodstvo železarn zagovarja le lastninjenje železarn v celoti - zdaj so ena delniška družba - v nekaterih okoljih zahtevajo območno organiziranost. Zaradi tradicije in ker ne verjamejo le v eno delniško družbo, so Ravenčani glasno zahtevali samostojne delniške družbe.
Skei je že sprejel stališča do lastninjenja Slovenskih železarn. Vodovnik pravi, da se zavzemajo za čim več delovnih mest, nove programe in čimvečji lastniški delež zaposlenih. -Skei-u pa je vseeno, na kateri ravni naj bi bili zaposleni tega deležni. Ker poznajo uspešne multinacionalke, zanje centralistična organiziranost v eni delniški družbi načelno ni samo
Skei družb na lokaciji nekdanje ravenske železarne se je s protestom proti centralizmu znašel v nenavadni vlogi, saj oraganiziranost podjetja ni njegova stvar. Vodovnik meni, da je bil sindikat prisiljen prevzeti glavno vlogo, ker so se tisti, ki so bolj poklicani, nepošteno skrili. Sindikalisti so poslušali očitke, daje njihova politika nazadnjaška im se zavzemajo za cilje, škodljive za delavce. Direktorica Tovarne nožev jim je tudi očitala, da so v tej družbi onemogočili povečanje plač, češ da bi bile za vse na Ravnah enake. Zaradi vsega tega se bodo morali v Skei-u čimprej še enkrat pogovoriti o že sprejetih stališčih do lastninjenja podržavljenih železarn.
Skei je od vlade že zahteval drugačno politiko do podjetij kovinske in elektroindustrije. Meni namreč, da denarrte ustanove ne smejo ovirati podjetij, ki imajo trg, zlasti tujega. Vla-fio so opozorili na banke, ki same oplajajo kapital. Meni, datako ne bo šlo naprej. Vlada naj bi poskrbela, da bi podjetja denar dobivala pri bankah pod noramalnimi pogoji. Tako bi prenehala dobivati miloščino, v obliki denarja prek dveh ministrstev, ki pri bankah sploh nista kredi-
Vodovnik je za konec povedal še, da se v Skei-u resnično zavzemajo za povezovanje in tudi združevanje sindikatov. Zato so že povabili k sodelovanju druge sindikate. Da imajo Prav, so ugotovili tudi v Nemčiji; tam so se začele priprave za združitev IGM Metalla s sindikatom tekstilcev.	p K
'ŽMM
Jernej Jeršan:
Ker zidarjev, žeiezokrivcev in tesarjev primanjkuje, morajo gradbinci dobiti kolektivno pogodbo, po kateri bodo plačani bolje od drugih
Portret Miloša Mikoliča, sindikalista, numizmatika, pevca in bojevnika za pravice nekadilcev
•	Kako deluje policijski sindikat v Mariboru in zakaj podpisujejo izjave, na podlagi katerih bo vodstvo PSS
pooblaščajo tudi najostrejše oblike sindikalnega boja, smo se pogovarjali z Vladom Mariničem
•	Kako je zasebno podjetje Zdenex, kije delovalo po preizkušeni verižni metodi, propadlo in verjetno več tisoč lahkovernih Mariborčanov spravilo ob 18 milijonov mark
• Tovarna volnenih izdelkov iz Majšperka je morala v stečaj; pri uveljavljanju terjatev v korist zaposlenih bo imel sindikat velike težave, saj je stečajna masa zelo skromna
Javna dela - pomoč izgubljeni generaciji
Smo se za to boril...
V DE sem 18.7. zagledal anonimno pismo Herici Kumer (podpisano menda z lažnim imenom). Čeprav dopuščam možnost, da je podpisana neobstoječa oseba, kar je sicer vsega obsojanja vredno, na j povem, da imam sam kar lepo zbirko take literature (tudi toaletnega papirja je dosti vmes), za katero na osnovi grafološke analize obstaja utemeljen sum, da je avtorica prav omenjena gospa. Sicer pa, če bi bila omenjena gospa res kakšna partizanska kurirka, kar bi moral najbolje vedeti Damjan Križnik, kateremu se je tako predstavila, prav gotovo ne bi tako vehementno udrihala po vsem partizanskem.
Kakšen je lik in delo omenjene gospe danes, pa sem prinesel na vpogled obilno dokumentacijo na uredništvo DE. Na osnovi njenih pisem kar nekaj naslovnikom (tudi meni), podpisanim s potnim imenom in naslovom, lahko zatrdim, da je v njih marsikaj dosti bolj žaljivega kot pa v omenjenem pismu. Vse tam napisano mirno podpišem!
Vsekakor pa bom omenjeno literaturo v primeru potrebe še zelo koristno uporabil, kar bo marsikakšnega demokrata spravilo še v hudo zadrego, če ne še kaj hujšega!
Tugomer Kušlan, Logatec
		
ir		
/		
\		
■ UL/muc. r v. i
Tudi varuh nima dovolj moči
Pod tem naslovom in mednaslovom »Ljudje živijo v iluzijah, da je njihove probleme dolžna rešiti država«, smo 25. julija objavili izvleček poročila varuha človekovih pravic. Naša objava je diplomirano pravnico Ireno Virant spodbudila k protestni akciji. Virantova, ki je sama sebe proglasila za varuhinjo človekovih pravic in temeljnih svoboščin civilne družbe, je v znak protesta zoper brezpravje v državi pred ljubljanskim Magistratom zažgala ustavo in številko uradnega lista, v kateri je objavljen proračun Mestne občine Ljubljana.
Povedala nam je, da Delavsko enotnost čita šele sedaj in da ne ve, zakaj je prej ni. Iz njene pisne utemeljitve protesta povzemamo:
Varuhovo poročilo je izgovarjanje, saj imajo ustanove popolna pooblastila, le izvajajo jih ne. Zakajfizičnim osebam, ki kršijo zakone, ne odvzamejo dovoljenja za opravljanje funkcije. V obdobju naraščanja kršitev zakonov, naj represivene omilijo, ampakpostrožijo. Zakon o inšpekciji dela hočejo popraviti, da bi preganjali črno in sivo zaposlovanje, ne pa zaradi varstva pravic delavcev. Veljavni zakon o inšpekciji bi bil boljši, če bi upošteval konvencijo št. 81 o delu v industriji in trgovini iz leta 1947. V njej piše, da je treba inšpektorjem zagotoviti trajnost zaposlitve in neodvisnost. Pri nas morajo le inšpektorji vsaka tri leta opraviti preizkus znanja; zakaj tega ne zahtevamo od sodnikov, tožilcev, odvetnikov, pravobranilcev. Rimski pregovor pravi, da slab sodnik pokvari dober zakon, dober pa popravi slabega.
Ukinjena je brezplačna pravna pomoč, čeprav ustava tudi revežem^zagotavlja pravico do pravnega varstva. Če bi združili vse
državne in paradržavne ustanove in urade za pritožbe, bi ljudem omogočili prvovrstno pravno pomoč.
V nadaljevanju navaja Virantova probleme iz posameznih organizacij. Cenilka družbenega kapitala ViktorijaVehovar, ki ima pooblastilo Agencije za prestrukturiranje, je tudi direktorica družbenega podjetja in članica nadzornega sveta drugega podjetja. Virantova sprašuje, kako lahko ljudje opravljajofunkcije pri tolikih pravnih osebah, hkrati pa so še zasebni podjetniki.
Direktor Kota Miro Sotlar je po preobrazbi
v delniško družbo izdal pravilnik o delovnih razmerjih, po katerem je za verbalni delikt predvideno prenehanje delovnega razmerja. Direktor sam imenuje vse Člane disciplinske komisije, tudi predstavnike delavcev. Pravilnik predvideva tudi prenehanje delovnega razmerja za vse, ki so v kazenskem postopku. Ker je tudi sam, bo po mnenju Virantove moral sam sebe odstraniti iz delovne organizacije.
Virantova omenja še nepravilnosti v Aerodromu Ljubljana, pri graditvi avtocest in sprejemu ljubljanskega proračuna.
F. K, slika S. B.
Irena Virant pred zažigom ustave, ki jo pri delu zelo potrebuje
Pravi podatki o številu borcev NOB, za katere je obračunana obveznost republike Slovenke do Zavoda za pokojninsko in 'mvdBdsko zavarovanje
V	sredstvih javnega obveščanja je bilo v zadnjem času objavljenih precej prispevkov o pokojninski problematiki. Ker so v mnogih zapisih posebej poudarjene »borčevske pokojnine«, želimo zaradi objektivne obveščenosti javnosti pojasniti naslednje:
V	člankih se domneva, da se je v letu 1995 povečalo število borcev NOB. Do teh vprašanj je verjetno prišlo na podlagi obračuna obveznosti Republike Slovenije do Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za leto 1995, v katerem je obveznost obračunana za 47.443 upokojenih borcev NOB, za leto 1994 pa je bila obveznost obračunana le za 44.879 upokojenih borcev NOB.
ve, saj se skupno število borcev NOB, ki jim Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje izplačuje pokojnine, v zadnjih letih zmanjšuje. Tako je bilo 31. 12. 1994 skupno (skupaj s kmetij - borci) 61.401 upokojenih borcev NOB, 31. 12. 1995 še 58.757in 30.6.1996 57.230 upokojenih borcev NOB.
Povečalo pa se je število pokojnin borcev NOB, za katere se je ZPIZ-u del sredstev povrnil iz državnega proračuna. Do tega povečanja je prišlo zaradi spremembe metodologije v korist SPIZ-a, ki je na
tej podlagi pridobil povračila Republike Slovenije za večji delež pokojnin borcev NOB kot v prejšnjih obdobjih, ne pa zaradi povečanja skupnega števila upokojenih borcev NOB.
V	prejšnjih obračunih se je na način, kot se je uporabljal po predpisih za obračun obveznosti nekdanje SFRJ, pri izračunu obveznosti Republike Slovenije predpostavljalo, da bi bil vsak borec NOV, katerega pokojnina po splošnih predpisih ne bi dosegla določenega mejnega zneska, upravičen do varstvenega dodatka k pokojnini. Obveznost Republike Slovenije se je v teh primerih obračunala v višini razlike med skupnim zneskom pokojnine (z upoštevanjem posebnih predpisov o pokojninah borcev NOV) in zneskom pokojnine po splošnih predpisih, skupaj z varstvenim dodatkom.
V	obračunu za leto 1995 pa je upoštevan varstveni dodatek kot del pokojnine po splošnih predpisih le v primerih, ko ga je uživalec pokojnine dejansko uveljavil po postopku, ki je po splošnih predpisih določen za priznanje pravice do varstvenega dodatka. V mesecu decembru 1995je bilo evidentirano 2.580primerov upokojenih borcev NOV, ki so bili upravičeni do varstvenega dodatka. V teh primerih je ZPIZ upošteval varstveni dodatek kot del pokojnine po splošnih predpisih. V ostalih primerih upo-
kojenih borcev l\uv, ki nišo viOZlll zahtevkov za priznanje pravice do varstvenega dodatka, vendar njihove pokojnine po splošnih predpisih ne dosegajo mejnega zneska za priznavanje te prvice, ZPIZ v obračunu za leto 1995 ni od obveznosti Republike Slovenije odštel zneskov (fiktivnih) varstvenih dodatkov, ki bi jih navedeni upokojenci prejemali, če bi vložili zahtevek in če bi izpolnjevali pogoje premoženjskega cenzusa in druge pogoje, ki so po splošnih predpisih določeni za priznanje pravice do varstvenega dodatka.
.. .........................7*?
Glede na navedeno spremembo se je povečalo število pokojnin borcev NOV, za katere je obračunam obveznost Republike Slovenije, saj so v obračun prišli tudi tisti, pri katerih je po prejšnji praksi fiktivno obračunani varstveni dodatek presegel razliko med pokojnino, ki jim je bila odmerjena z upoštevanjem posebnih pravic za borce NOV in pokojnino po splošnih predpisih. Ugotovljeno je bilo, da se je zaradi teh razlogov povečala obveznost republike za leto 1995, za cca. 850 mio SIT.
Za leto 1995 je bila zaradi teh razlogov obračunana obveznost Republike Slovenije za večji delež upokojenih borcev NOV, kot v prejšnjih letih. Kljub zmanjšanju skupnega števila upokojenih borcev NOV od cca 61000, kolikor jih je uživalo pokojnine v letu 1994, na 59.849 borcev NOV, ki so uživali pokojnino v letu 1995, se je zato skupno število borcev, za katere je bila obračunana obveznost Republike Slovenije, povečalo. Med vsemi upokojenimi borci NOVje bilo v letu 1995 skupno 10.900 takšnih, ki so prejemali pokojnine, ki so bile določene izključno po splošnih predpisih in zato zanje ni bila obračunana obveznost Republike Slovenije.
Ministrstvo za delo Marijana Kanduti Služba za odnose z javnostmi
Slovenija se zadolžuje
Ob zdraharstvu vseh vrst in še posebej o »biti niča« in »niču biti«, ki ga v našem prostoru poveličuje in izpopolnjuje zlasti upokojenka Hribarjeva, ob njej pa še nešteti drugi, se nikomur nezdivrednoprav nič reči o začetku končnice slovenske »Zgodbe o uspehu«, ki ga prav zadnje dni napovedujejo podatki o zadolževanju Slovenije.
Nekateri molčijo zato, ker ne razumejo, kaj se dogaja, drugi pa zato, ker se jim zdi tako pametneje.
Stvar je jasna. To je moj časopis. Zato ga naročam na naslov:
Priimek in ime:............................................
Naziv podjetja ali ustanove:...............................
Naslov:....................................................
Podpis naročnika:
p
m
m
SKIIAHUIJ.
Ko premišljujem o prvih, se spominjam spontanih komentarjev voditeljev Demosa zlasti npr. dr. Rupla o tem, da gospodarstva ne razume in da tudi sicer to ni »najpomembnejša stvar«, pa tudi tega, da je »Demosov« parlament potrdil prevzem enormnega javnega notranjega dolga propadle SFRJ, ki ga celo »socialistična« slovenska skupščina ni hotela prevzeti, ker je dobro vedela, kaj se skriva za nedolžnim nazivom »časovna razmejitev tečajnih razlik« in podobnimi konstrukti jugoegnomije, ki zaradi ihte po zlatih rezervah SFRJ, sploh še niso prišli na vrsto v sukcesijskih pogajanjih. Ko premišljujem o tistih, ki molčijo, ker se jim zdi tako pametneje, se spominjam njihovih vzornikov in učiteljev, ki so tudi molčali o atem s čim financirajo svoj »juriš na nebo«, če pa so že kaj rekli, so se hvalili s tem, da so »suvereno« stopili na trg kapitala. Ob takšnem stanju je tudi razumljivo, da je slovenska javnost spregledala, da je Demos v Dolskem razpadel izključno zato, ker se nekateri njegovi voditelji niso hoteli ukvarjati z gospodarskimi problemi, ampak so le hlastali po domnevnem bogastvu, katerega ostanki danes končujejo v fašistično korporativno naravnanih državnih skladih in v procesih divjega lastninjenja. Prav tako je razumljivo, da nihče noče povedati, da so federalistične državne tvor-
j,-VCCD W gppjrazpa.
dle zaradi prepira o tem, kdo bo plačal dolgove, ne pa zaradi filozofskih problemov. Da so arhitekti perestrojke in njihovi upniki ugotovili, da lahko edino prebujena nacionalna energija pripelje do njihovega vračila, da pa ta recept ni uspešen in da se danes "osvobojeni" narodi raje prepirajo, kot da bi ustevarjali in končno, da Slovenija kot nacionalna država ne more razpasti, ampak lahko le propade, oz. si jo sosedje v procesu hipotekarnega lastninjenja razdelijo. Deželnega ustvarjalnega "naboja ” po receptu E.M. Pintarja pač ni mogoče enačiti z nacionalnim "nabojem", saj že zdaj "deželani" ne govorijo o atem, kaj bodo ustvarili, ampak le o tem, kaj bodo od "Ljubljanskih centralistov " dobili!
Razumljivo je, da je Slovencem mikavna podoba "talanja ” in vsakovrstnega boja zoper izkoriščanje ” pri vsem satem bližja od kratkega Vodnikovega spoznanja, da je treba "delati, šparati in pameten biti" in da so prav za to nasedli zgodbam o certifikatskih in podobnih metodah. Tako so nas pač učili
zadnjih nekaj desetletij, ko so se otroci v šoli ponašali s tem, kako se nihovi očetje "znajdejo ” namesto s tem kaj znajo "narediti".
Takšno "stanje duha " na Slovenskem bo na žalost še kar nekaj časa trajalo, vsekakor pa niti včeraj, niti danes ne obvezuje odgovornih ministrov sedanje slovenske vlade njihove odgovornosti pred ponavljanjem napak.
Sedanji finančni minister Republike Slovenije, g. Gaspari je bil dolga leta namestnik guvernerja NBJ v Beogradu in bi bil dolžan svariti pred posledicami zadolževanja po arecepturi propadle SFRJ ne pa, da ga sam neposredno organizira.
Če pa to že počne, bi moral predvsem poskrbeti za to, da bi se govorilo o tem kdaj in kako bomo dolgove vrnili ne pa o tem, kako se bomo zadolževali. In če se pod njegovo taktirko preko vsake mere veča notranji dolg, če pred njegovimi očmi in pod njegovo roko razpada integralni in parlamentarno nadzorovani proračun in se bohotijo nenadzorovani paradržavni skladi in vsakovrstni "tolarji ” bi moral vsaj poskrbeti, da sed pri za-
dolževanju ne bi ponovila Pra^' sa zadolževanja v japonskih "p0' ceni "jenih, ki so po logični in ned' bežni revalvaciji jena uničila slovensko pomorsko gospodarstvo, au v “poceni" petrodolarjih, ki so uničili celotno Vzhodno Evropo, da ne omenjamo zadolževanja ' nemških markah, ki aje od nekdaj "strup ” za dolžnike in “blagot za upnike.
Naš “minister Gregor" tudi prat dobro ve, koliko je dolžna, saj so se "suvereno " zadolževali “suvereni" dolžniški subjekti in naj ap-niki pač vzamejo v zakup dejstvo, da so izgubili svoj denar. Zato je smešna njegova taktika, da se držva zadolžuje preko trga obveznic, komercialne banke preko finančnega trga mednarodnih ustanov, holding Iskra in drugi pa tam »kjer morejo«-Takšna »multiplikacija« kreditne sposobnosti konča na zbirnem konta slovenske države, tako, kot se to dogaja drugim državam.
Nekateri najbolj lahkomiseln^ dolžniki se celo tolažijo s tem, češ svet drvi v tretjo svetovno vojno, dolgovi bodo odpisani, če bomo na »pravi« strani. Takšni norci pozabljajo, da v mednarodnih financah veljajo drugačna pravila kot »doma« in da je treba vse prej ali slej, tako ali drugače poplačati. Doslej so se žal notranji dolgovi v končni posledici plačevali z revolujcijand in državljanskimi vojnami, zunanji pa z mednarodnimi oboroženimi konflikti.
Če slovenski finančni minister g. Gaspari in njegov ministrski kolega g. Deželak, ki je odgovoren za razvoj, vseh asteh reči morda ne razumeta, naj o vsem skupaj povprašata g. Nevena Baraka, ki je na teh področjih »doma« in ne morda dr. Mencingerja, ki običajno ne ve ali bodo iz vsega skupaj nastale »vile ali lopata«, vsekakor pa ognjevito zagovarja vračilo domnevnih slovenskih dolgov Jugoslaviji in tamkajšnjim varčevalcem, namesto, da bi se zavzemal za vrnitev Slovencem pokradene imovine.
Ne bi bilo slabo, če bi se g. Gaspari in g. Deželak skupaj pogovorila z dr. Bučarjem, ki je leta 1983 v Strassburgu prosil tuje upnike, naj ne podpirajo s posojili nezdravega jugoslovanskega režima. Gotova bi jima odsvetoval financiranje prihajajočih volitev in vzdrževanje nadvse problematičnega režima v današnji Sloveniji s tujim denarjem-Po pogovoru z njima pa bi najbrže kar sam ukrenil vse potrebno, da tujci ne bifinancirali napačnih reci in pogledov.
Predvsem pa bi imenovana ministra in njun šef dr. Drnovšek Slovence razveselila s podatki o tem, koliko je Slovenija posodila drugim in kako »suvereno« presoja kreditno sposobnost drugih in kako drugi s klobukom v roki stojijo pred slovenskimi vrati...
Malenšek Danijel, Lj. Rožna dolina c.lV/5
1.	Račun bomo plačali v zakonitem roku.
2.	Kot ind. naročniku mi pošljite po povzetju. Podpis naročnika:
Naročeno, dne:..
... Delo odlikuje skrb za nadaljnjo graditev države in njene suverenosti ter želja po oblikovanju visokoprofesionaj ne obveščevalne službe. Avtor spoštuje dosežke tujine, ki pa jih po ne-faynri7im. Je nasoro*'
nik mehaničnega prenašanja tujih izkušenj v naše razmere. Išče in najde kompromis med množico tujih rešitev in slovensko prakso. Ves čas se zaveda dejavnikov, ki determinirajo slovensko stvarnost.
... Delo je rezultat vestnega, načrtnega, sistematičnega ter teoretičnega in znanstveno zaokroženega proučevanja. Predstavlja soliden prispevek ne samo stroki, temveč tudi sodobni politološki znanosti.
...V pravem času je prišlo v javnost ustrezno znanstveno delo, ki popravlja mučen občutek kvazi poznavanja, degradiranih in večinoma deplasira-nih razprav v javnosti o problemu or-ganiziranja in delovanja obveščevalnih služb pri nas. ^ Andrej Anžic
NAROČILNICA
Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o) -■■■■ izvod(ov) knjige avtorja dr. Adama Purga OBVEŠČEVALNE SLUŽBE (a 3-jov SIT + 5% prometni davek).
Naročeno pošljite na naslov:........................
Ime in priimek podpisnika:..........................
ie bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije • Izdaja ČZP Enotnost, 1000 Ljubljana, Dalmatinova 4, poštni predal 279 • Direktor: Marjan Horvat, tel. 313-942, 132-61-92, faks 311-956 • Odgovorni urednik: Ciril Brajer, tel. 131-61-63, 313-942 • Novinarji: 13-16-163 • Časopis urejajo: Marija Frančeškin (Življenjska razpotja), Tomaž Kšela (bin
Delavska enotnost
g
POLOŽAJA V GRADBENIŠTVU NE BODO POPRAVILE SLABE PLAČE
Sekretar Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije (SDGD) Jernej Jeršan je te dni na delovnem mestu, saj je gradbena dejavnost sedaj •ta vrhuncu. V pogovoru nam je povedal, da nekdanjih velikih gradbenih podjetij, ki so imela tudi velik sindikat, večinoma ni več, mala pa rastejo kot gobe po dežju. V novih malih podjetjih je sindikat nezaželen, ljudje se naj spomnijo, šele ko jim gre za nohte. Dosedanji poskusi pogajanj 0 novi kolektivni pogodbi za gradbene dejavnosti niso rodili sadov, nasprotna stran seje izgovarjala na še vedno slab položaj večine podjetij. Jeseni se bodo po Jeršanovih besedah pogajanja morala začeti, sicer bodo v SDGD morali uporabiti močnejše metode sindikalnega boja.
8. avgusta 1996
SKDKM DNI V SINDIKATIH
Sindikat gradbenih dejavnosti Slovenije je sedaj edini reprezentativni sindikat v gradbeni operativi. Projektiranju, industriji gradbenega materiala, zaključnih delih in vodnem gospodarstvu. Od skoraj 40.000 zaposlenih v teh dejavnostih, jih je v SDGD več kot 24.000. Zunaj tega sindikata so le gradbinci z Obale in del članstva v nekaterih podjetjih, kot sta Gradbinec in Hidromontaža.
Se veljavna kolektivna pogodba je bila podpisana decembra 1994. Čeprav je članstvo kar iz petih različnih dejavnosti, je pogodba le ena in enotna za vse - ima obsežno prilogo - katalog delovnih opravil.
S partnerji so konec lanskega leta ugotovili, da so spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe piotrebne. Dogovorili so se, da bodo za začetek pogajanj pripravili vsak svoj predlog novih rešitev. Te so tudi pripravili in ugotovili, da se strinjajo z normativnim delom Pogodbe, o tarifnem delu pa se delodajalci niso hoteli pogovarjati, češ da gradbeništvo ne prenese višjih Plač, kot jih določa splošna kolektivna pogodba.
Gradbinci so pri plačah pogosto Prikrajšani
Zdaj je namreč enka za gradbince taka kot je določena, v splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo. Pred Petimi leti je bila višja za 12, od leta 1994 pa za pet odstotkov. Od vsega, kar so gradbinci imeli, so ostala le ugodnejša relativna razmerja med 12 tarifnimi razredi.
Razpoložljivi podatki o izplačanih plačah kažejo, da podjetja pogosto ne spoštujejo nobene kolektivne Pogodbe. V nekaterih so plače prenizke kar za dvajset odstotkov, zaposleni pa jih prejemajo z nekajmesečno zamudo. Najhuje je bilo v Pionirju, saj so pred stečajem Zamujale že za šest mesecev, podobno je bilo v Hi-dromontaži. Plače občasno zamujajo tudi v poodjevvtjih Gradbinec in SGP Gorica.
v Večina podjetij, ki se ukvarja z gradbeno dejavnostjo Se ni izboljšala težavnega položaja, nastalega v začetku tega desetletja. Podjetja, ki se ukvarjajo z nizkimi gradnjami stiska DARS, saj z njim sklepajo pogod-
z prezahtevnimi normativi. SCT, naj večje podjetje te dejavnosti, ima velike izgube skoraj vsak mesec. Nekoliko na boljšem je Primorje, kije prvo prevzelo Večja naročila za graditev cest v naši državi. Čeprav Podjetja, ki se ukvarjajo z nizkimi gradnjami delajo Veliko, se njihov položaj ni bistveno izboljšal. Kot pravi teršan, tuja konkurenca za naše gradbince ni naredili1 nič dobrega. Prav zato od države pričakujejo, da jim bo priznala enake pogoje kot tujcem. Če bodo tuji gradbinci sploh dobili naše naročilo, naj - tako kot Je v navadi v Evropi - pri njih dobijo delo domači brezposelni zidarji in drugi gradbeni delavci.
V
Čeprav so gradbince na veliko odpuščali, jih primanjkuje
Graditev stanovanj je v preteklih letih skoraj zamrla, ^daj pa počasi oživlja. Po dveletnem životarjenju je pionir le dočakal stečaj. Enaka je doletela tudi usoda Ridromontaže, četudi seje z zaključnimi deli uveljavila s>rom po svetu.
Dela na tujem je vse manj, saj se Evropa brani tujcev ^omejitvenimi predpisi, naVzhodu pa se zaradi neu-rejenega trga ne splača delati. Tako kot druge izvoz-n'ke tudi gradbince ovira precenjen tečaj tolarja.
Nekoliko na boljšem so podjetja, ki izdelujejo gradbeni material. Probleme ima le anhovska tovarna salonita, ki je pred leti vlagala v tehnologijo sporno faradi azbesta. Njene težave bo morla rešiti politika, sicer jo bo treba zapreti. Tako je tudi prav, saj so de-Ijar za investicije vAnhovem pred leti zbirali vsi gradbinci Slovenije.
V industriji gradbenega materialaje bilo več stečajev, tudi presežne delavce so odpuščali kar na veliko, zlasti ^ opekarnah, zdaj pa jih ogroža tuja konkurenca. Če fdržava ne bo bolj zaščitila, bo verjetno propadla
v Med dobra podjetja lahko po Jeršanovih besedah štejemo SCT, zaradi izjemne ofenzivnosti, Vegrad, ter veliko dela v tujini, in Gradis zaradi strokovno-sh njegovih kadrov.
. Zanimiveje, daje kljub velikemu številu stečajev ln odpuščanju presežnih delavcev ves čas primanjkovalo Kvalificiranih zidarjev, tesarjev in železokrivcev. Po osamosvojitvi seje veliko delavcev vrnilo v republike nekdanje federalne države. Pomanjkanje delovne sile v gradbeništvu dokazujejo tudi delovna dovoljenja za Ojce, kar tretjino jih zahtevajo prav gradbena podjetja. °datki o vpisu na fakultete in srednje šole kažejo, Ua težave te vrste ne bodo kmalu odpravljene, saj je tenimanje za tovrstne poklice izjemno majhno.
Lastninjenje zaostaja zaradi skrivnostnih vzrokov
Velika gradbena podjetjaso se reorganizirala, po-tedica je bila drobitev. Osamosvojile so se zlasti
stranske dejavnosti. Reorganizacije stranskih dejavnosti niso povezane z lastninjenjem jeder podjetij. Večina ji namreč še ni olastninjena. Na vprašanje, ali se lastninjenje vleče zato, ker so gradbena podjetja še vedno zelo bogata (to so še pred letom dni trdili tudi za Pionir), je Jeršan odgovoril, da lahko o tem le ugiba. Spominja se nenavadne odločitve Gradbenega podjetja Grosuplje, kije postalo last Sklada za razvoj. Begrad in Cementarna Trbovlje sta med prvimi gradbenimi podjetji, ki sta olastninjeni po naši zakonodaji. Prav sedaj se lastnini Gradis.
Z drobitvijo gradbenih podjetij so prde sindikatom povsem novi problemi. Večina lastnikov in menedžerjev malih podjetij nerada sliši za sindikat, zato se zaposleni praviloma sploh ne organizirajo. Zanj se po Jeršanovih besedah zanimajo, šele ko imajo skoraj nerešljive probleme. SDGD se bo moral prilagoditi tudi novi nomenklaturi dejavnosti. Zaradi nje se bodo v preostalih velikih podjetjih začele drobitve enotnih sindikatov. V SDGD se bodo morali dogovoriti za nove organizacijske rešitve, ki naj bi preprečile slabitev le-tega.
Jernej Jeršan, sekretar SDGD
V Sloveniji je registriranih kar 4800 malih tovrstnih firm, med njimi je 1800 projektantskih. Veliko jih daje delo le enemu človeku. Mala podjetja so konkurenčna ne le, ker so se sposbna bolj prilagoditi trgu, ampak tudi zato, ker poslujejo na meji zakonitega.
Gradbinci si bodo morali pomagati kar sami
O posledicah vstopa v Evropsko unijo so gradbinci skušali razmišljati že takrat, ko je .vlado vodil Lojze Peterle. Analize so obravnavali pri takratnem ministru Izidorju Rejcu. Kasnejši ministri pa so vse skupaj odložili, češ da je treba pripraviti projekt za celotno gospodarstvo. O vstopu v Evropo so lani govorili na srečanju v okviru Radgonskega sejma. Tudi naša država naj bi sprejela evropske norme, ki ščitijo domačo delovno silo. Če bi tuji gradbinec sploh dobil naročilo, naj bi bil dolžan zaposliti domače brezposelne zidarje in druge gradbene delavce. Po odnosu vlade do gradbeništva pa Jeršan za zdaj sklepa, da si bodo morali gradbinci pomagati kar sami.
Z ljudmi, ki so na pogajanjih zastopali delodajalce, v SDGD niso imeli sreče. Za jesen so v sindikatu pripravili strokovno ekspertizo, ki dokazuje večjo zahtevnost del v gradbeništvu. Menijo, da lahko dokažejo, zakaj naj bi bile njihove izhodiščne plače večje za 12 odstotkov. Menijo tudi, da slabo plačevanje dela ne bo odpravilo primanjkanja ljudi v tej dejavnosti. Prav to bi namreč morali uveljavljati ljudje iz zborničnega sistema, sindikalisti torej delajo namesto njih. Jeseni bo SDGD zahteval zlasti novo tarifno prilogo, ki naj bi izhodiščne plače po splošni kolektivni pogodbi povečala vsaj za pet odstotkov, kar je veljalo od leta 1994. Delodajalci se poJeršanovem mnenju ne bodo mogli izgovarjati, da je povečanje prepovedala vlada. Problem bodo lahko le znana navodila vrha zbornice, kakršna so znana že iz obdobja Dagmarja Šusterja.
Zahteve iz nekaterih podjetij, ki zaposlenim že izplačujejo tudi po 30 odstotkov več kot določa splošna kolektivna pogodba, bodo za SDGD pomemben argument, s katerim bo pritisnil na delodajalce. Deloval bodo na podlagi zahtev, ki sojih sprejeli na problemski konferenci ob dnevu gradbincev. V avgustu bo pripravil scenarij; verjetno bo govoril tudi zaostritvi sindikalnega boja, če bodo delodajalci še naprej gluhi za njihove zahteve.
Franček Kavčič
Portret Miloša Mikoliča
POKLICNI SINDIKALIST, LJUBITELJSKI NUMIZMATIK IN PEVEC
Sosed in kolega iz tretjega nadstropja Doma sindikatov v Ljubljani Miloš Mikolič vsak teden v Zaupniku objavlja vesti o delu sindikata komunalnega in stanovanjskega gospodarstva in sindikata poklicnih gasilcev. Je sekretar obeh, ljubiteljsko pa se ukvarja tudi z numizmatiko in bojem proti kajenju. Ker ga tudi mi premalo poznamo, smo se odločili, da predstavimo njegovo delo in tudi druge njegove dejavnosti.
Pravi, daje sindikat spoznal že v Saturnusu, kjer je leta 1958 kot osemnajstletnik začel svojo delovno pot. V tem tradicionalno delavskem okolju je delal trinajst let; kasneje gaje pot vodila v nekdanjo SZDL, pred trinajstimi leti pa je med sindikaliste prestopil tudi poklicno.
Miloš je prvih šest let preživel v Sodražici, na trgu, kjer so starši imeli trgovino in gostilno. Njegovo mladost je zaznamovala druga svetovna vojna, saj je ostal brez očeta partizana. Po vojni je mati učiteljica dobila delo v Ljubljani, zato se ima Miloš kar za Ljubljančana.
Osnovno šolo je obiskoval v Spodnji Šiški, takratno nižjo gimnazijo pa za Bežigradom. V Iskrini vajeniški šoli je postal kovinorezkalec. Delati je začel v Saturnusu. Ob deluje končal srednjo tehnično šolo, študij na višji upravni šoli pa je samo začel.
V	Sutumusu je še zgodaj postal aktivist takratne Zveze mladine Slovenije, tam je spoznal tudi soprogo Ano, s katero ima dve hčerki, pričakuje pa že drugega vnučka(o).
V	sindikalne vrste je vstopil že ob sklenitvi prvega delovnega razmerja. Nekaj časa je bil tudi predsednik Saturnusovega sindikata. Rad se spominja, da je bil član uredniškega odbora Glasa Saturnusa, časopis je imel takrat poklicnega urednika.To delavsko okolje, kije bilo precej rdeče obarvano, je Miloša za zmeraj zaznamovalo. Mogoče prav zato zase pravi, daje bolj človek iz prejšnjih časov.
V	Saturnusu so imeli le enega inženirja. Iz tujine je prinašal tehnične izsledke. V obratu avtoelektrike sojih z majhno zamudo uporabili. Mikolič se rad spominja tudi privrženosti delavcev podjetju, žal pa mu je, ker je sedanja privatizacija to privrženost v večini podjetij skoraj izničila.Takratni Saturnus je dajal kruh ljudem iz Most, Polja, Vevč, Zadobrove in drugih nekdaj predmestnih predelov, ki so zdaj zraščeni v Ljubljano. V tovarni so skupaj delali očetje in sinovi, matere in hčere.
Med delom na SZDL je Miloš skušal vplivati skoraj na vsa družbena dogajanja, postal je tudi borec za pravice nekadilcev. Takrat si ljudi še lahko pridobil, kot pravi Mikolič, če pa sedaj skušaš vplivati nanje, da bi bolj skrbeli za varovanje okolja, si lahko skoraj smešen. Vse je prepuščeno le profesionalcem, ti pa
se radi izgovarjajo drug na drugega.
Leta 1983 je iz SZDL presedlal med sindikaliste na takratnem medobčinskem svetu ZSS za Ljubljano in okolico. Sindikati so bili takrat del sistema in podobno kot SZDL so skušali vplivati na vse. Ukvarjali so se na primer z inovacijami, ki so danes popolnoma zanemarjene. Skrbeli so za počitnikovanje, kulturno in rekreacijsko početje svojega članstva. Nenazadnje so takrat imeli tudi delegate v družbenopolitičnih zborih, tudi zbori združenega dela so bili pod njihovim vplivom. Takrat je bilo mogoče prelepo, se spominja Miloš, saj so bili zaščiteni še slabi delavci, danes pa tudi dobri letijo na cesto, ne da bi kaj zakrivili. Čeprav je bilo tudi nekaj lažne solidarnosti, menda zaradi samoupravljanja, bi njegove dobre strani morali obdržati. Delavci so takrat bolj gledali na svoja podjetja, marsičemu so zato tudi odpovedovali.
Mogoče je soupravljanje možnost, dase kaj povrne in da tako delavci ne bodo mislili, da sploh ne delajo več tudi zase.
Vprašal sem ga, ali so bili v sindikatu res »glavni« pri odločanju o kadrovskih vprašanjih, kot so se zadnjič pritoževali nekateri poslanci državnega zbora. Spominja se le, da so o sodnikih lahko dajali mnenje, tudi pri odločanju o direktorjih so imeli nekaj besede, za druge šefe, mojstre in preddelavce pa jih niso nikoli vprašali.
Sedanjo funkcijo v sindikatu komunalnega in stanovanjskega gospodarstva vidi Mikolič zlasti kot bojevanje za ureditev položaja zaposlenih s kolektivnimi pogodbami. S takratnimi 60 občinami so prvo pogodbo podpisali že leta 1991. Zdaj imajo dve, za stanovanjsko dejavnost in za gospodarske javne službe komunalnih dejavnosti, pripravljajo še pogodbo za zasebno varovanje. Čeprav so v sindikatu hoteli, da bi pogodbo podpisalo le ministrstvo za okolje in prostor, so njen podpisnik tudi vse sedanje občine in Gospodarska zbornica Slovenije. Nekdaj velika občinska podjetja komunalnega in stanovanjskega gospodarstva so razdeljena na več podjetij. Komunalna podjetja so postala pretežno javna, v stanovanjskih podjetjih pa so pravico do lastniških deležev dobili tudi zaposleni. Za velik uspeh svojega sindikata šteje Mikolič določbo v kolektivni pogodbi, po kateri morajo kon-cesionatji, če hočejo prevzeti nekatere komunalne službe, prevzeti tudi v njih zaposlene delavce.
Pogodba za stanovanjsko dejavnost je skoraj nova. Nova pogodba za gospodarske javne službe pa čaka le še na podpis ministrstva, sal le-to nasprotuje višjim
izhodiščnim plačam. Komunalni delavci imajo višjo enko, pravi Mikolič, saj ni velikega povpraševanja po teh delih. Upoštevano je tudi, da podjetja ne smejo težiti k dobičku. Mikolič pa se kljub temu ne strinja z mnenjem, da gre komunalnim delavcem bolje kot drugim delavcem v gospodarstvu. Meni, da imajo le večjo socialno varnost, pa tudi plače so redne. Dodajmo le, da so kumunalni delavci zadnjič stavkali pred več leti, in sicer v Snagi, vendar ne zaradi plač, ampak zaradi političnih iger z njihovim direktorjem.
Nekoliko samokritičen paje Mikolič zaradi zamude pri nastajanju kolektivne pogodbe za zasebno varovanje. Če bi bi' -olj ofenziven, bi bila mogoče že podpisana. Miloš je tudi sekretar sindikata poklicnih gasilcev. Ti imajo svojo kolektivno pogodbo. Ker jih dobro pozna, dela tudi zanje, čeprav so se pred leti ločili od sindikata komunalnega in stanovanjskega gospodarstva.
O našem okolju Mikolič pogosto razmišlja. Pravi, da bi komunalni delavci morali biti večji ambasadorji čistega okolja. Več pa bi lahko naredili tudi drugi ljudje. Okolja ne bomo izboljšali zgolj z apeliranjem, ljudi bo treba tudi vzgojiti.
Miloš je med kolegi znan tudi kot pevec, zapoje pa le med prijatelji in kolegi. Bolj organiziranje kot numizmatik, saj je tajnik Numizmatičnega društva Slovenije. Še več časa mu vzame društvo za boj proti kajenju. Pravi, da so v društvu spoznali, da imajo tudi nekadilci pravico zahtevati, naj jim kadilci ne ogrožajo zdravja. Prizadevajo so si za rešitve, ki kadilcem ne bi dovolile odločati, kje vse bodo kadili.
Franček Kavčič
8. avgusta 1996
Sindikalna lista
sindikalni
avgust 1996
Prvi del
1.	Dnevnice
-	cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti)	3.500,00
-	polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti)	1.750,00
-	znižana dnevnica (od 6 do 8 ur, če se potovanje začne dve uri pred začetkom
delovnega časa in konča dve uri	po njem)	1.218,00
2.	Kilometrina (od 26. 7. 96 dalje)	24,84
3.	Ločeno življenje	46.249,00
4.	Prenočišče - Povračilo sroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec
5.	Regres za prehrano	11.562,00
Drugi del
V drugem delu objavljamo povprečno plačo za obdobje marec-maj 96 kot osnovno za uveljavljanje pravic iz neposredne skupne porabe. Povprečna plača v preteklih treh mesecih v gospodarstvu Slovenije znaša 74.001 SIT.
1.	Jubilejne nagrade
-za 10 let	37.001,00
-za 20 let	55.501,00
-za 30 let	74.001,00
2.	Nagrada ob upokojitvi	222.003,00
3.	Solidarnostne pomoči	74.001,00
Vir: Zavod RS za statistiko	Strokovna služba ZSSS
Opomba:
Objavljena višina nagrade ob upokojitvi je rezultat kolektivnega pogajanja. Sprejeta sprememba uredbe Vlade RS o stroških, ki se priznavajo kot odhodek (Ur. I. RS, št. 7/95), pa omogoča to nagrado do višine treh bruto plač v gospodarstvu RS.
Dopolnilni podatki
V skladu z zakonom o izvajanju socialnega sporazuma za leto 1996 (Ur. 1. RS, št. 34/96) v sindikalni listi objavljamo podatke, potrebne za izvajanje sporazuma:
X. Minimalna plača za mesec julij, avgust in september 1996	54.570 SIT
2. Regres za letni dopust je v uspešnih podjetjih možno izplačati do višine povprečne plače v gospodarstvu za zadnje 3 mesece v bruto znesku; povprečna plača v bruto znesku za obdobje marec-maj znaša	115.624 SIT
Opomba:
Še največ vprašanj se v zadnjem času pojavlja pri uporabi eskalacije. Potrebno je upoštevati, da se eskalirajo izhodiščne plače po tarifnih in plačilnih razredih. Tarifnih razredov je v panožnih pogodbah devet, v podjetniških kolektivnih pogodbah pa so uveljavljeni podrazredi - plačilni razredi, ki jih je več. Vse te plače se v skladu s socialnim sporazumom v celoti eskalirajo.
Ponovno opozarjamo, da že več kot 6 let obračun plač po vrednosti točk ni skladen s kolektivnimi pogodbami.	sluiba ZSSS
DELAVSKA HRANILNICA d. o. o.
Ljubljana, Dalmatinova 4
Ugodna posojila
za oddih članov sindikatov od T + 0 % do T + 2 %
v vaši Delavski hranilnici
Če želite preživeti zaslužen oddih v mirnem, prijaznem okolju Bohinjskega jezera, v Termah Zreče, Moravskih, Atomskih, Čateških, Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah, Hotelih Palače Portorož, Strunjan, Belvedere, Marina in Simonov zaliv v Izoli, se odločite za oddih s pomočjo posojila naše hranilnice.
Po napornih delovnih mesecih in vsakodnevnih stresih si vzemite čas zase, za svojo dušo in telo, za svoj počitek in nabiranje novih moči.
Oddih lahko preživite v hotelih in zasebnih penzionih z ugodnim posojilom, ki ga je za Vas posebej pripravila Delavska hranilnica.
Posojilo vam odobrimo tri dni pred začetkom nastopa oddiha.
Prvi obrok zapade v plačilo z enomesečnim odlogom, torej potem, ko se vrnete z dopusta.
Cene 7-dnevnega bivanja se gibljejo od 22.050 tolarjev do 53.550 tolarjev na osebo.
H gornjemu znesku posojila lahko dobite še dodatek posojila v znesku 15.000 tolarjev za stroške, vezane na oddih (stroški goriva, turistična taksa, žeja).
Primeri izračuna posojila za najnižjo in najvišjo ceno:
7-dnevni oddih dveh članov družine po ceni 22.050 SIT
22.050 SITx 2 = 44.100 SIT + 15.000 SIT = 59.100 SIT,
vrne se 61.902 SIT, rok vračila 6-mesecev, obrok = 10.317 SIT, zavarovanje
posojila =390 SIT, stroški posojila 1.000 SIT.
7-dnevni oddih štirih članov družine z dvema otrokoma od 2 do 12 let po ceni 22.050 SIT in s 30% popustom za oba otroka
22.055 SIT x 2 = 44.100 SIT + 2 x 15.439 SIT + 15.000 SIT = 89.970 SIT vrne se 78.073 SIT, rok vračila 6 mesecev, obrok = 13.013 SIT, zavarovanje posojila = 492 SIT, stroški posojila so 1.000 SIT.
7-dnevni oddih dveh članov družine po ceni 53,550 SIT
53.550 SIT x 2 = 107.100 SIT + 15.000 SIT = 122.100 SIT,
vrne se 127.888 SIT, rok vračila 6 mesecev, obrok = 21.315 SIT, zavarovanje
posojila = 806 SIT, stroški posojila so 1.000 SIT.
7-dnevni oddih štirih članov družine z dvema otrokoma od 2 do 12 let po 53.500 SIT in 30% popustom za oba otroka
53.500 SIT x 2 = 107.100 + 2 x 74.900 SIT + 15.000,00 SIT = 197.000 SIT vrne se 206.339 SIT, rok vračila 6 mesecev, obrok = 34.390 SIT, zavarovanje posojila = 1.241 SIT, stroški posojila so 1.000 SIT.
Gornji izračuni so osnova, da lažje prilagodite strošek oddiha svojim finančnim možnostim.
Izračuni so narejeni na 6-mesečni rok vračila posojila in enomesečni odlog prvega plačila obroka.
Vsako posojilo bo izračunano individualno po vašem izboru cene.
Za tiste člane sindikatov, ki bi jim tudi ti obroki bili preveliko finančno breme, je izjemoma možen najem posojila tudi na sedem ali osem obrokov brez odloga prvega obroka.
Upamo, da je posojilna ponudba za člane sindikatov zanimiva, zato se vam priporočamo. Vse v zvezi z vašim posojilom in oddihom boste uredili v hranilnici osebno ali po telefonu.
Za vse podrobnejše informacije nas lahko pokličete po telefonu: 061/312098 ali 316881.
Želimo vam prijazen oddih.	Direktor
jože Stegne
BO ZDENEX POSOJILODAJALCEM USPEL VRNIT118 MILIJONOV MARK?
KAJ DELAJO
OBMOČNI POLICIJSKI SINDIKAT V MARIBORU NE BEŽI PRED PROBLE
»v v.. no P<>djetj'e Zdenex iz Maribora ima velike težave, v O-h težavah pa se je znašlo 3500 ljudi, ki so mu posodili J; ?ai 18 milijonov mark. Podjetje Zdenex - ki zaposluje okoli Td •?vcev ~ se Je namreč ukvarjalo tudi s finančnim po-n,stvom.To pomeni, da si je na eni strani za visoke obresti JJalo sredstva pri občanih, nato pa je denar za še višje obresti °Jalo naprej.
Vegan;
»Območni policijski sindikat v Mariboru ima okoli 900 članov. Trenutno si najbolj prizadevamo izboljšati delovne razmere,« pravi predsednik območnega policijskega sindikata MariborVlado Marinič. »Najslabše je na naši južni meji. Po vojni za Slovenijo so na slovensko-hrvaških mejnih prehodih zgradili začasne objekte brez dokumentacije, vendar pa te še vedno uporabljajo. Policisti, ki delajo na teh prehodih, so izpostavljeni mrazu, vetru in vročini, na voljo pa nimajo niti ustreznih sanitarij niti primernih delovnih prostorov.«
Gospodarsko in socialno krizo v Mariboru občutijo tudi policisti
»Nekateri pravijo, da med policisti ni takšnih, ki bi jih pestili socialni problemi. Resje, da je med policisti manj socialno ogroženih kot med delavci v nekaterih propadajočih tovarnah v Mariboru, vendar pa so tudi posamezni policisti v socialni stiski,« opozarjaVlado Marinič. »V naši območni organizaciji je denimo 100 policistov, ki morajo s svojo plačo preživljati vso družino, saj njihove žene niso zaposlene, 30 zaposlenih pa je samohranilcev. Vsi omenjeni s policijsko plačo zagotovo težko plačujejo vse položnice, še zlasti pa stanarino za službena stanovanja, ker se je lani avgusta zelo povečala. Prav tako je na našem območju 30 policistov, ki imajo stanovanjske probleme. prosilcev za službena stanovanja pa je že več kot 100.«
Vlado Marinič: Prizadevamo si za izboljšanje delovnih razmer policistov
Članom v stiski pomagajo s sredstvi solidarnostnega sklada in blagajne vzajemne pomoči
V območnem policijskem sindikatu v Mariboru bi radi svojim članom v stiski sami prvi priskočili na pomoč, zato imajo poseben solidarnostni sklad, enak sklad pa ima tudi policijski sindikat Slovenije. Tistim članom, ki so resnično potrebni pomoči, pomagajo zenkratno nepovratno denarno pomočjo, s 45 tisoč tolarji. Poleg tega deluje pri območnem policijskem sindikatu v Mariboru še blagajna vzajemne pomoči. Vanjo se lahko včlanijo samo člani policijskega sindikata; vsak mesec morajo prispevati tisoč tolarjev. Na podlagi vloge jim blagajna vzajemne pomoči lahko odobri brezobrestno posojilo v višini od 50 do 100 tisoč tolarjev. Vrniti
gaje treba v obrokih, in to najkasneje v desetih mesecih.
Policiste pa pesti še ena težava. Minister za notranje zadeve je namreč izdal uredbo o nezdružljivosti del z naravo dela policije. Policisti se ob službi ne morejo ukvarjati z nobeno pridobitno dejavnostjo ali honorarno delati, tako daje njihov ekonomski položaj v celoti odvisen od plače. V nasprotju s plačami poslancev in sodnikov pa plače policistov zaradi te odredbe niso nič višje.
Opredelitev za sindikalni boj
»Ravno v teh dneh člani policijskega sindikata v Mariboru in vsej Sloveniji podpisujemo posebno izjavo, s katero izražamo podporo zahtevam policijskega sindikata ter se odločamo za metode sindikalnega boja. Vsi, ki so ali še bodo podpisali izjavo, podpirajo vodstvo našega sindikata; leto lahko uporabi vse zakonsko dopustne oblike in metode sindikalnega boja, vključno s splošno in “belo stavko” Glede na dosedanji odziv članov pri podpisovanju izjave pričakujem, da bo izjavo podpisala velika večina naših članov,« pravi Vlado Marinič.
“Policijski sindikat Slovenije je svoje zahteve strnil v devet točk. Med drugim se zavzema tudi za znižanje omejitev, obremenitev in prepovedi za policiste v veljavnih predpisih in predlogu zakona o policiji, ali pa za uvedbo sorazmernih nadomestil.
Prav tako terjamo spoštovanje pravilnika o plačah, predvsem določila o dodatku za delovno dobo, službenih potovanjih, dnevnicah in terenskih dodatkih. Pred časom je računsko sodišče pregledalo poslovanje ministrstva za notranje zadeve in ocenilo, da ministrstvo krši zakon, ker neupravičeno izplačuje pooblaščenim uradnim osebam dodatke za delovno dobo s povečanjem. Menimo, daje sklep računskega sodišča, po katerem naj bi policistom plačevali dodatek za delovno dobo glede na zaposlenost v policiji in ne glede na priznano delovno dobo, krivična, zato smo naše člane že pozvali, naj zaradi takšne odločitve računskega sodišča - sledi mu tudi ministrstvo pri izplačilu plač -vložijo tožbe na delovnih sodiščih,« je pojasnil Marinič.
Kolikšna je trenutno povprečna plača policista v Mariboru? »Izhodiščna plača za negospodarstvo znaša 35.558 tolarjev. Z dodatki za pooblaščenost, delovno dobo, izmensko delo, prehrano in pre-
a poslovna politika
e 7jPrav podatki o tem, komu 10..aenex posojal denar, niso ire?Pn'javnosti, si tega ni težko l stavljati. Dobra podjetja si anes sposojajo denar v ban-■ osojila so sicer draga, vendar i|)r aJcenejša. Na sivem trgu so vozne stroške dobi PoVpVS|"e mere višje, vendar si ga policist okoli 70 tisoč t»!WuananJemHsP“s°Jatl tista plače,« je povedal Marinci £'l™dl slablh Posl°:
vlada izplača neizplačana Tbivaj0 več jj, Podjetj ki za delovno uspešnost^' /e v težavah, imajo kaj malo 1994 leta Po naših ra^dj,£2nosti za rešitev s posojili s dolguje vlada vsakem i 8a trga, saj so praviloma ve-ministrstva za notranje ‘^dražja kot bančna. Marsikatc-povprečno po 500 tisoč i tT0qjetje dragi krediti, najeti na bruto. Doslej je bila glu%E; 61,1 trgu, dokončno pokopljejo, dar pa policijski sindikat n6 f se takšno podjetje znajde v pustil. Upam, da se bodo postan težavah in stečajnem po-o rešitvi tega problema Lpu predenje posojilodajalec kmalu,« je bil odločen •eE°'^erjal dolg, se morale-ta »Policijski sindikatseJ L sati pocj nosom ne samo za zel tudi za uvedbo doda^T( ^ti. pag pa cei0 za giavnico. sobotno delo in mentors|v pasnih primerih tudi zavaro-pravnikov. Ministrstvo J® L Je Posojila s hipoteko ne velja zahteve upoštevalo v no^t Vcliko, saj posredniška fir-vilniku o sistematizaciji . nemoteno poslovanje po-“Je likvidna sredstva in ne lcm'čnih, ker jih je marsikdaj 0 na hitro izterjati, še zlasti,
nizaciji dela: veljati je za<
8.1996. Na tem področju vendarle izboljšujejo.«	_
tJ? Podjetje v stečajnem po-„	,	. :e ti; j Zato ni bilo težko predvi-
Posebna pozorno J ;j se bo podjetje Zdenex prej namenjena varovanju isjej Znav]o y težavah v Ma_
pravic delavcev	je namreč čedalje več po-
»Še prav posebno	morejo vračati posojil
posvečamo omogočanj11 P Jj ju, 0 že morala v stečaj. Nikoli pomoči našim članom;	enega dvoma, da se
varovati njihove praviceGoteva zelo tveganih po-
delovnega razmerja. Pri ^>4/^^ ^ b' Tgel.daJat‘ ni nezakonitegaodpuščaurthrei- J13!3!06111 tako visokih lavcev, pač pa policisti veW	so bile letos najprej pet-
potrebujejo pravno
kršene njihove pravice
razmeija, ko se znajdejo v »bresti, večje
plinskem postopku ali ko^! ^
stopke, v katerih se ugotfVVaVaLSe Je Zdenex znašel v leje policist pri svojem delu T n, je t,j|0 prekaljenim fi-in ukrepal pravilno. Zato n'kom jasno že pred nekaj pri območnem policijskems>l’' j}_ eci. Tedaj so se namreč v komisija za pravno pomoč L Jku Večer začeli vsaki dan misija za zaščito članov, po^Jj^ ‘Jati oglasi, da vabi Zdenex pa policijski sindikat na ou j9lovanju nove posojilodajalce in državni ravni sodeluje2 ^ Jtin ponuja štiriodstotne terimi odvetniki. Sodeluje^! s«. Posredniško podjetje, ki z območno organizacijo tako agresivno išče likvidna Podravju in njenimi stroko ^.Va, zagotovo pestijo težave, službami. Dogovor o sode'0 jJ(J0 pa tistih, ki so bili pripra-smo podpisali prav v teh u" L ‘svoja sredstva zaupati Zde-si od njega veliko obetan10!^’"jjjilo dovolj, zato je po-
poudaril Vlado Marinič.
Tonu1’
tip C	“UVU1J, idlU JC pu-
kmalu začelo objavljati e z drugačno vsebino. Naj-
prej je Zdenex skrajšal število uradnih ur na teden ter tako upočasnil poslovanje ter vračanje posojil. Nato je posojilodajalcem sporočil, dajih bo sprejel na pogovor o vračilu njihovega denaija, samo če bodo povabljeni, končno pa je posojilodajalce obvestil, da jim do preklica ne bo več plačeval obresti in vračal posojil, ker jih tudi posojilojemalci ne vračajo redno. Zdenex je posojilodajalcem ponudil v podpis novo pogodbo, s katero se obvezuje, da bo vrnil posojeni denar v mesečnih obrokih najkasneje v štirih letih z obrestno mero, ki velja za vezane vloge v bankah. Nekateri posojilodajalci so novo pogodbo z veliko slabšimi pogoji v obupu podpisali, drugi pa zopet ne.
Posamezniki so Zdenexu posodili tudi več sto tisoč mark
Razmere so se nato dramatično zaostrile. Posojilodajalci so tako rekoč noč in dan oblegali poslovne prostore Zdenexa in terjali vračilo denarja. Poslovanje Zde-nexa je začela pregledovati tudi kriminalna policija.
Minuli teden so se sestali posojilodajalci in izvolili nekakšen odbor, saj upajo, da se bodo lažje bojevali za svoj denar, če bodo organizirani. Po sestankuje skupina najbolj ogorčenih posojilodajalcev odšla kar k lastnici Zde-nexa na dom, da bi od nje izterjali posojeni denar. Pred blokom, v katerem stanuje lastnica Zde-nexa Manica Čare, jih je pričakala policija in jih prepričala, da so se razšli.
Čeprav so tudi podatki o tem, kdo je Zdenexu posodil denar in koliko denarja, poslovna skrivnost podjetja, so v javnost vendarle pricurljale nekatere številke. Nekateri varčevalci so podjetju zaupali tudi do 400 tisoč mark, za to so dobivali po 16 tisoč mark na mesec oziroma 1.440.000 tolarjev obresti. Takšni m varčevalcem seje razumljivo težko sprijazniti (pa tudi težko navaditi na to), da ne bodo prejemali več obresti in da je negotova tudi usoda glavnice. Nekateri varčevalci so si najeli celo bančne kredite z nižjimi obrestnimi merami in jih vložili v Zdenex po višji obrestni meri. Pri tem so brez truda vsak mesec zaslužili dva odstotka od vloženih sredstev. Med varčevalci
pa naj bi bilo tudi veliko upokojencev, mladih družin, ki varčujejo za nakup stanovanja, in drugih, ki so želeli hitro oplemenititi svoja sredstva, pri tem pa so pozabili na tveganje.
Zaposleni so protestno prenehali delati
Pod pritiskom posojilodajalcev so se znašli tudi zaposleni v Zdenexu; za nameček od lastnice in direktorice Manice Čare že tri mesece niso dobili plač. Nekateri posojilodajalci, ki se počutijo ogoljufane, ne grozijo samo vodstvu podjetja, temveč tudi zaposlenim. Konec minulega tedna so zaposleni ugotovili, da so razmere za normalno delo nevzdržne, zato so protestno prenehali delati. Zdenex zato začasno ne posluje, prokurist Vlado Vrbovški pa še vedno obljublja, da se bo sanacija podjetja nadaljevala, takoj ko bo mogoče. Po njegovih besedah je doslej novo pogodbo z Zde-nexom podpisalo že okoli dva tisoč posojilodajalcev. Prokurist je prepričan, daje finančna sanacija Zdenexa mogoča in daje podjetje posojilodajalcem sposobno vrniti
denar v mesečnih obrokih najkasneje v štirih letih.
Zanimivo je, da se nobeden od posojilodajalcev pred podpisom pogodbe z Zdenexom ni posvetoval z Zvezo potrošnikov Slovenije, čeprav ta zveza že od afere z Banko Les inAsisto potrošnike opozarja naj bodo previdni pri sklepanju finančnih poslov s posredniškimi firmami, ki dajejo visoke obresti. Po tem ko je Maribor pretresla afera Zdenex, pa so mnogi prosili za pomoč Zvezo potrošnikov Slovenije.Ta jim pravne pomoči ne more dati, saj za zastopanje tako velikega števila oškodovancev na sodišču nima ustreznih strokovnjakov. Oškodovani posojilodajalci, ki sami ne znajo vložiti tožbe na sodišču, bodo morali očitno prositi za pomoč odvetnike.
Vse, kar seje doslej dogajalo v Mariboru, paje šele začetek afere Zdenex. Na epilog bo treba verjetno čakati še dolgo. Že zdaj pa je jasno, da tisti, ki na finančnem področju zaradi preračunljivosti ali naivnosti veliko tvegajo, lahko tudi veliko izgubijo.
Tomaž Kšela
DOLGA POT DO PRAVICE
“Pred petimi leti so vodilni v ptujski Perutnini z Alojzem Goj-čičem na čelu naredili krivico osmim direktorjem sektorjev, tako da so bili brez obrazložitve in na izredno grob način nezakonito prestavljeni na druga, manj odgovorna delovna mesta. Vendar pa je številnim delavkam in delavcem v Sloveniji, ki se jim godi krivica, treba povedati, daje kljub neurejeni zakonodaji Slovenija pravna država, v kateri lahko pravico najdejo, čeprav je pot do nje dolga.” To je med drugim povedal na tiskovni konferenci, ki jo je sklical na Ptuju, bivši direktor Perutnininega investicijskega sektorja, sedaj že upokojenec Slavko Brglez.
“Ni v navadi, da bi tiskovne konference sklicevali posamezniki. Vendar pa sem se za to prvič in zadnjič v življenju odločil, ker so mediji leta 1991 poročali o moji razrešitvi, sedaj pa bi javnost rad seznanil s sodnim epilogom tega primera, saj sem tožbo proti Perutnini dobil. Dokazal sem, daje vodstvo osmim naj višjim strokovnim delavcem, ki so desetletja svojega življenja in dela posvetili razvoju Perutnine, naredilo veliko krivico.” Na tiskovni konferenci je sodeloval tudi predsednik Neodvisnih sindikatov Slovenije Rastko Plohl, ki je Brglezu vlil
TOVJ\W VOLNENIH IZDELKOV IZ MAJSjKA JE MORALA V STEČAJ
Okrožno sodišče na ^AjLj ^al sekretar območne or-drugi polovici julija sPreJf'$L,3ciJe Zveze svobodnih sin-o uvedbi stečajnega pos ,;‘v na Ptuju Boris Frajnko-Tovarno volnenih izri^ijjtijj ^dijcatbodelavceoziro-Majšperka; tovarna je via[aji!ajne°Je člane zastopal v ste-
lada Republike Slovenije23	^ postopku. V imenu dela-
Do stečajnega posiopk3’ ' 5 odstotkov sedaj že nekje bil tako rekoč čez	!a elavcev tovarne je članov
tovarna delo in skromen2 T . ka'.......
, ,,,.,^„13 3 tekstilne in usnjarsko-237 delavcem, ti pa 30 . A n‘?Va,ne industrije Slovenije) pridružili armadi ok°'prožil!? s!užba pravne pomoči brezposelnih delavcevn3 j a terjatev za premalo izpla-Stečajni upravitelj	ače za več let, regrese, re-
br0^ki,j(rzaČaS,:°£0|(on^jih t^^terdmgeprejemke,
zaj 149 delavcev, ki bi ko%| n tovarna deiavcem nj jz_
začeto delo. Na zavodu de|o|tv; 3la- Rok za vložitev teija-slovanje čaka na novo 3 avameseca>zatonašeelane
nekdanjih delavcev Tova re^ am, da nas pravočasno po-
nenih izdelkov, med temi P	^J0 ^zastopanje na sodišču.”
okoli 20 invalidov. , ||AuJ.v®čja upnika tovarne sta “Tovarna volnenih i2“ gvIrM-nslc' razvojni sklad in Nova imela že dalj časa velik (je rf„nabanka Maribor. “Rotim
klavci 9NaSt7r"Ka Maribor- “Bojim nostne težave, zato de‘MV,|iiftovaia ecajna masa ne bo zado-prejemali plač po kolek« T,, a za poplačilo vseh terja-godbi. Delavci so P1 aCfeiiJ UvpHu°Vedal Frajnkovič. dobivali kolikor tolik . ^oastečaineoa vendar pa marsikdaj 1°^,
mikom. Podjetje je SP -m samo določilo o minima«11
fialn«3 V ^Bjšperku številne
Probleme. “V tovarni so
Boris Frajnkovič: Sindikat bo pomagal delavcem v stečajnem postopku
bili zaposleni skoraj izključno sami domačini, ki nimajo veliko možnosti za zaposlitev v domačem kraju in okolici. V Majšperku je sicer še obrat krajnske Planike, vendar tudi to podjetje trenutno
pestijo težave. Med delavkami in delavciTovame volnenih izdelkov, ki so izgubili zaposlitev, je največ delavk srednje generacije, kijih je že tako na ptujskem območju težje zaposliti. Zgodilo seje tudi, da sta zaposlitev izgubila oba zakonca ali dva člana ene družine,” je pojasnil Frajnkovič. “Zdi se mi, da ta trenutek delavcem ne more pomagati nihče drug kot sindikat.” V Tovarni volnenih izdelkov je bila pred stečajem povprečna bruto plača delavk in delavcev v proizvodnji 55 tisoč tolarjev ali okoli 35 do 40 tisoč tolarjev neto. Zaposleni niso dobili plač za junij in julij, na zavodu za zaposlovanja pa bodo denarna nadomestila za brezposelnost prejeli šele po 10 avgustu. Ker znašajo nadomestila najprej 70 nato pa 60 odstotkov povprečne mesečne plače delavca v zadnjih treh mesecih, bodo prejemali zares skromna denarna nadomestila, tako da bodo zlasti tisti, ki nimajo zemlje, težko preživeli.
T. K.
pogum za sklic tiskovne konference.
Slavko Brglez je podrobno opisal svojo maratonsko pot do pravnomočne sodbe vrhovnega sodišča. Brglez je najprej dobil pravdo na delovnem sodišču v Mariboru, vendar jo je višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani razveljavilo in vrnilo v ponovno obravnavo. Po ponovni obravnavi je prvostopenjsko sodišče dalo prav Brglezu, drugostopenjsko paje sodbo ponovno razveljavilo. “Rešil meje novi zakon o sodiščih, ki omogoča revizijo sodb višjega delovnega in socialnega sodišča. Čeprav v sodbi ni bilo pravnega pouka, daje možna revizija, sem teijal revizijo postopka. Višje sodišče v Ljubljani je v revizijskem postopku s pravnomočno sodbo razsodilo meni v prid, zato mj mora Perutnina izplačati okoli pol milijona tolaijev razlike v plači in povrniti nemajhne sodne stroške,” je povedal Brglez. Iz sodbe vrhovnega sodišča je mogoče razbrati, daje bil Brglez nezakonito razrešen, ker gaje razrešil delavski svet, čepravje po zakonu o podjetjih imenovanje in razrešitev delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v izključni pristojnosti direktorja družbenega podjetja. Ker je sklep o razrešitvi sprejel delavski svet, je po mnenju revizijskega sodišča njegova odločitev nezakonita, sklep pa ne obstaja, saj ne formalno in ne materialno ni bil nikoli pravnomočen, zato nima nobenega pravnega učinka.
“Zaradi nezakonite razrešitve je doslej tožil Perutnino samo še Franc Ribič, preostalih šest direktorjev sektorjev pa se za tožbo doslej ni odločilo. Če bi vsi iskali pravico na sodišču, bi jim morala Perutnina zaradi napake vodstva plačati skupno za4,5 milijona tolaijev odškodnin in sodnih stroškov,” je povedal Brglez.
“Pri nas direktorji podjetij niso kaznovani, če delajo napake in ljudem krivico. Pozanimal sem se, kako je to drugod po Evropi. V Nemčiji bi moral denimo direktor podjetja plačati od 200 do 400 tisoč mark, če bi podjetje naredilo takšno pravno napako,” je na tiskovni konferenci dejal Brglez. Ob tem paje večkrat poudaril, da nikakor ne želi škodovati Perutnini, saj jo je 26 let z vsem srcem pomagal graditi, prav tako paje dobitnik Zlatega znaka Perutnine, kot priznanja za delo. “Ljudem želim samo sporočiti, daje pri nas krivico vendarle mogoče dokazati, če ne drugače, pa v revizijskem postopku na vrhovnem sodišču.”
Rastko Plohl paje na tiskovni konferenci dejal, da so še danes v Perutnini na odgovornih mestih ljudje, ki so delali krivice.
T. K.
V republiških odborih
Sindikat državnih in družbenih organov (SODO)
Dopolnitve zakona o inšpekciji dela
Republiški odbor sindikata že dalj časa ugotavlja, da pravno varnost zaposlenih v državnih organih ogrožajo številne kršitve predpisov o delovnih razmerjih. Naše ugotovitve potrjuje tudi poročilo Računskega sodišča Republike Slovenije.
Prav zato predlagamo ekonomsko-socialnemu svetu, naj ob razpravi o spremembah zakona o inšpekciji dela upošteva tudi naše ugotovitve in predloge. Po zakonu o državni upravi mora predstojnik organa izdati akt o sistemizaciji delovnih mest. Ugotavljamo, da številni predstojniki te obveznosti niso izpolnili, zato kar 3000 ljudi dela na nesistemizira-nih delovnih mestih. Zaposlene pogosto najprej premestijo, sklep o premestitvi pa jim izdajo potem. Nekateri prestojniki državnih organov si prepise tolmačijo po svoje in zaposlenim namesto pogodb izdajajo odločbe.
Zmedo povzročajo tudi nepregledni in neusklajeni predpisi o plačah in dodatkih; upoštevajo se zakoni, kolektivne pogodbe, pravilniki, (začasne) uredbe in (začasni) sklepi. Hipertrofija norm lajša ravnanje predstojnikov na škodo delavcev.
Veliko problemov je pri nagrajevanju delovne uspešnosti, saj večina državnih organov ni sprejela pisnih meril o tem delu plače. Ker o delitvi na podlagi delovne uspešnosti odločajo pogosto kar predstojniki sami, je za zaposlene ta delitev sporna. SDDO je vladi že večkrat predlagal, naj triodstotno maso za nagrajevanje delovne uspešnosti spremeni v triodstotni dodatek vsem zaposlenim. Menimo namreč, da za nagrajevanje delovne uspešnosti triodstotna masa ne zadošča.
Problem so tudi delovna razmerja za določen čas, teh je 300. Vladi in ministrstvom smo že predlagali, naj ta delovna razmerja spremenijo v razmerja za nedoločen čas.
Ministrstva SDDO praviloma ne obveščajo o pripravljanju predpisov, ki posegajo v materialne pravice zaposlenih. Informacijo dobimo praviloma šele na našo zahtevo.
To so. le nekatere kršitve zakonov in drugih predpisov in problemi, kijih imajo zaposleni v državnih organih. Marsikaj bi lahko rešil izboljšan zakon o delovni inšpekciji. Ekonomsko-socialnemu svetu zato predlagamo, naj naše ugotovitve in opozorila preuči in upošteva pri obravnavi sprememb in dopolnitev zakona o inšpekciji dela.
Inšpektorji dela naj dobijo možnost izdajanja odločb, s katerimi bi delodajalcem naložili, naj akt o sistemizaciji sprejmejo v treh mesecih. Če akta ne bi sprejeli, pa naj bi bili predstojniki kaznovani; kazen naj bi znašala tri njihove mesečne plače.
Drago Ščernjavič, sekretar
SDE
Pripravljajo tožbo
Konferenca zaposlenih v elektrogospodarstvu je prejšnji teden obravnavala problem premalo izplačanih plač v letih 1991 in 92. Po nepopolnih izračunih bi zaposleni iz tega naslova morali morali dobiti kaki dve milijardi tolarjev. Ker delodajalci na zahteve dosedaj niso zadovoljivo odgovorili, jih bo konferenca verjetno tožila. Za zdaj so strokovni službi naročili, naj za oškodovane delavce pripravi tožbe. Ko bodo pripravljene, bodo z njimi seznanili Ministrstvo za gospodarstvo. Dali mu bodo 14 dni časa za odgovor, ki bi omogočil poravnavo. Če takega odgovora ne bodo dobili, bodo - kot nam je povedal predsednik konference Valter Vodopivec - tožbe vložili.
F. K.
V območnih organizacijah
Podravje
S pomočjo sindikata ceneje do premoga
V Mariboru od 1991 leta velja odlok o prepovedi kurjenja s premogom, ki vsebuje več kot 0,5 g/MJ gorljivega žvepla, je zrak med kurilno sezono iz leta v leto manj onesnažen. K temu veliko prispeva tudi podjetje Horizont, ki sodi med naj večje oskrbovalce Maribora in Štajerske s trdimi in tekočimi gorivi.
Pred dnevi so v družinskem podjetju Horizont pripravili tiskovno konferenco. Na njej so povedali, da seje v zadnjih letih v Mariboru močno zmanjšala poraba manj kaloričnih in ekološko spornih premogov, povečala pa prodaja dobrega črnega premoga, ki vsebuje manj gorljivegažvepla. Tako je Horizont leta 1991 prodal 22 tisoč ton premoga, od tega več kot eno tretjino nizkokaloričnega. Od tedaj seje poraba nizkokaloričnih premogov zmanjšala za skoraj dve tretjini, poraba visokokaloričnega premoga paje bila 1995. leta trikrat večja kot 1992. leta. Letos naj bi Horizont prodal okoli 14 tisoč ton premoga, 75 odstotkov visokokaloričnega. Številni Mariborčani so v zadnjih letih preuredili tudi svoja kurišča in začeli uporabljati ekološko bolj prijazne energente. Zato pri Horizontu prodajo iz leta v leto manj premoga, poraba kurilnega olja pa se povečuje.
Vendar pa direktoija Horizonta Igorja Cverlina skrbi, da bodo Mariborčani zaradi gospodarske in socialne krize zopet začeli segati po cenejših nizkokaloričnih premogih. Letos seje denimo prodaja velenjskega ksi-lita spet povečala. Podjetje Horizont je zato pripravilo za kupce z bolj plitvimi žepi nekaj ugodnosti pri nakupu premoga, tako da bi se lahko odločili za čim bolj kakovostnega. Tako je pri Horizontu mogoče kupiti premog s tremi čeki brez obresti, na podlagi predračuna pa lahko najamejo tudi posojilo na banki z obrestno meroT + 10 odstotkov in 18 mesečnim rokom vračila. Poleg tega pa ponuja Horizont posebne ugodnosti pri plačilnih rokih in drugih pogojih za prodajo tudi sindikatom podjetij, ki naročajo premog za svoje člane.
Od tega, kakšen premog bodo Mariborčani kupovali poleti in jeseni, je odvisno, kakšen zrak bodo dihali pozimi. Na začetku devetdesetih let seje Maribor pozimi dušil v žveplovem dimu, lani pozimi paje bil že mnogo manj onesnažen. K temu, da bi bil zrak nad mestom v letošnji kurilni sezoni čim bolj čist, lahko pripomore vsak, zato razmislek o kakovosti premoga pred nakupom zares ne bo odveč.
Sicer pa tudi v podjetju Horizont - delo in kruh daje 16 delavcem in enakemu številu kooperantov - pravijo, da svoje prihodnosti ne vidijo v povečevanju prodaje ekološko spornih premogov, temveč v razvijanju novih programov, zato je to podjetje, ki ustvari okoli 7 milijonov mark celotnega prihodka na leto, razširilo področje svojega poslovanja zlasti na prodajo klimatskih naprav in bazenov ter bazenske tehnike.


t
NA TRŽNEM PREPIHI!
8. avgusta 1996
Slovenija predstavlja svoja prizadevanja za kakovost
NA POTI V ODLIČNOST
Svet je bogatejši za novo spoznanje o Sloveniji kot deželi, ki hiti uveljavit sistem celostne kakovosti. Prinaša ga katalog z naslovom Slovenija na poti h kakovosti; izšel je te dni in sicer v nakladi 20.000 izvodov: večina jih je v nemškem in angleškem jeziku. Namenjen je predstavitvi slovenske odličnosti in kakovosti v tujini, oziroma njenega približevanja evropski odličnosti. V tujini ga bodo delila naša gospodarska in diplomatska predstavništva, dobiti pa ga bo mogoče tudi ob predstavitvah našega gospodarstva v tujini. Je lepo izdelan, reprezentativen, fotografije niso zgolj ko-mercialne. O tem, kako dobro se v Sloveniji zavedamo pomena kakovosti, so v uvodu na kratko opisali direktor vladnega urada za informiranje Borut Šuklje, predsednik gospodarske zbornice Jožko Čuk, minister'za znanost in tehnologijo
dr. Andrej Umek, sekretar za industrijo v ministrstvu za gospodarske dejavnosti dr. Vlado Dimovski, direktor Urada za standardizacijo in meroslovje dr. Bogdan Topič in direktorica Zveze potrošnikov Slovenije Breda Kutin. V katalogu je z osnovnimi podatki in ne zgolj komercialno fotografijo predstavljenih petdeset slovenskih podjetij, ki so že prejela certifikat ISO 9001 ali 9002. Tu pa je videti temnejšo plat kataloga. Ker je predstavitev podjetij komercialna, so le-ta morala za objavo svojih podatkov plačati. Mnoga so, kot smo slišali uradno razlago na predstavitvi kataloga pred dnevi, tako dolgo razmišljala o objavi svojih podatkov, da so zamudila rok in katalog je izšel brez njih. Predstavitev slovenskih prizadevanj na poti h kakovosti tako ni povsem zaokrožena, to pa je škoda, čeprav je, kot meni Jožko
Jožko Čuk: Nadaljnja gospodarska rast bo mogoča le s preseganjem sedanje stabilizacijske z razvojno usmeritvijo. Katalog naj bi pomagal svetu razumeti, da smo na poti k odličnosti.
Čuk, pridobitev certifikata ISO 9000 šele prvi korak na poti k celostni kakovosti. Sicer pa se število podjetij s tem certifikatom pri nas širi kakor gripa. Zdaj jih je že več kakor 150, in ker gre za večinoma velika in večja podjetja, predstavljajo okoli 15 odstotkov slovenskega gospodarstva po številu zaposlenih in bruto realizaciji. Razmerje med številom podjetij s certifikatom in celotnim številom podjetij je Slovenija prav blizu svetovnega vrha. Po Čukovem mnenju je to že tista kritična masa, ki s tržnimi mehanizmi in družbeno ter gospodarsko zavestjo zelo hitro uveljavlja standarde za kakovost življenja. Podjetij s certifikatom ISO 9000 je največ v industriji, pojavila so se tudi v trgovini in turizmu. Zbornica si zelo prizadeva spodbuditi zanimanje za uveljavitev kakovosti v storitveni dejavnosti in malih podjetjih. Tako sedaj poteka akcija v 6o malih podjetjih (v prihodnjem letu pa bodo vključili še novih 6o malih podjetij). Pomembno pajetudi.da se enako organizira državna administracija, zdravstvo, šolstvo...
B. R.
Prodaja podjetij sklada za razvoj v paketu
Da bi prodale tudi deleže slabih podjetij in pospešile potek privatizacije, so se družbe za upravljanje strinjale s skladom za razvoj, da bodo septembra letos organizirali ne šesto dražbo za deleže podjetij, ki so v lasti sklada, pač pa prvi javni razpis za prodajo teh deležev. Dosedanje dražbe so večinoma potekale tako, daje moral sklad umikati z dražbe delnice podjetij, katerih cena je začela pregloboko padati. Zdaj se je sklad odločil izkoristiti drugo možnost, ki mu jo dopušča zako-
TUDI SLABA PODJETJA POTREBUJEJO LASTNIKE
nodaja in namesto dražb uvesti prodajo z javnim razpisom. Ta bo te dni objavljen v uradnem listu, zainteresirane družbe za upravljanje, ki kupujejo deleže podjetij v imenu pooblaščenih investicijskih družb, pa bodo morale nanj odgovoriti v enem mesecu.
Kako bo sklad za razvoj pripravil družbe za upravljanje, da bodo storile ob prodajni z javnim razpisom to, česar so se otepale na dražbah, se pravi kupile deleže slabih podjetij?
S1. JULIJEM JE ZAČEL VELJATI ZAKON 0 IZVAJANJU SOCIALNEGA SPORAZUMA IN HKRATI ZAKON O DAVKU NA IZPLAČANE PLAČE IN SPREMEMBE ZAKONA O PRISPEVKIH ZA SOCIALNO VARNOST. Socialni sporazum in komentar Braneta Mišiča skupaj z nekaterimi prilogami v brošuri
PLAČE '96 PLAČE 96 PLAČE '96 PLAČE 96 PLAČE 96 PLAČE 96
PLAČE '96
■	K Jr
imm
PLAČE 96 PLAČE 96 PLAČE '96 PLAČE '96 PLAČE 96 PLAČE '96
ilpiliHii
Dobra podjetja se prodajajo sama, za slaba pa si je treba izmisliti kakšen “štos”, kot je denimo prodaja v paketu.
Brošuro lahko naročite pri ČZP ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni 061/321-255, 1310-033, faks 311-956.
ism ms# ifsm vsrn s#m mm ms# v##& ms# #m s#m mm. ms# s#m mm mm
Naročilnica - Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno I
naročamo........izvod(ov) brošure PLAČE’ 96 po 1.500,00 SIT (+ 5% I
p. davek). Naročeno pošljite na naslov:........................ I
Ulica, poštna št., kraj:....................................... I
Ime in priimek podpisnika:..................................... I
1. Račun bomo plačali v zakonitem roku 2. Ind. naročnik - plačilo po povzetju |
Žig	Podpis naročnika....................... I
Svoja podjetja bo ponudil v paketu, ki ga bo moč kupiti le vsega skupaj in ne za manj od izklicne cene, ki jo bo določil.
Družbe za upravljanje se bodo morale vnaprej dogovoriti o številu in ceni delnic, ki jih bo vsaka od njih želela kupiti, upoštevaje kajpak izklicno ceno. Če bo ponudba družb za upravljanje zadovoljiva, bo sklad za razvoj skle-
LEPŠA
PRIHODNOST
TERM
LENDAVA * v
Direktor naravnega zdravilišča Terme Lendava Aleksander Varga je sporočil, daje skupščina družbeTerme Lendava d. d. prvega avgusta opravila prvo sejo po lastninskem preoblikovanju podjetja. Na tej seji je skupščina sprejela poročilo o lastninskem oblikovanju, poročilo o poslovanju v preteklem letu, sklep o povečanju osnovnega kapitala z izdajo novih defnic in sklep o imenovanju nadzornega sveta.
Dodatne delnice sta vplačali družbi Radenska d. d. in Nafta Lendava d. d.. Radenska je z vplačilom dodatnih delnic postala tako imenovani strateški partner, saj ima 55 odstotkov vseh delnic. Dokapitalizacija lendavskih term je bila nujno potrebna za sanacijo družbe, ki si je zaradi izgradnje novih prenočitvenih in zdraviliških zmogljivosti
v letu 1992 naložila veliko finančno obveznost. DružbaTerme zdaj začenja novo razvojno obdobje, sporočaAlek-sander Varga in dodaja, da bo družba ob sodelovanju strateškega partnerja (Radenske) v večji meri izkoristila možnosti za razvoj zdraviliškega turizma, ki jih ima Lendava. B. R.
pal pogodbe o prodaji deležev z vsako družbo za upravljanje posebej.
Izklicno ceno bo sklad za razvoj oblikoval iz cene delnic v notranjem odkupu in iz cene v javni prodaji, če sojo podjetja imela. Pričakovati je, da ponujena izklicna cena vsem družbam za upravljanje ne bo všeč. Ker pa so tudi one za to, da se privatizacija čimprej konča in da tudi slaba podjetja dobijo lastnike ter se jih začne zdraviti, lahko pričakujemo uspešno prodajo prvega paketa podjetij v lasti sklada za razvoj. Kot smo zvedeli, se sklad in družbe za upravljanje že dogovaijajo o organiziranju še ene takšne prodaje prek javnega razpisa proti koncu leta. Družbam za upravljanje bo namreč ostalo še okoli 70 odstotkov neporabljenih certifikatov, tudi če uspe prvi javni razpis prodaje skladovih podjetij.
B. R.
Poslovna pričakovanja v naslednjih mesecih
DIREKTORJI SO ZASKRBLJENI
Večkrat smo že pisali o možnostih gospodarskega razvoja v tem in naslednjem letu ali pa še malo dlje. Ena od podlag za predvidevanje, kako nam bo šlo, je tudi anketa med podjetji, ki jo četrtletno izvaja zbornična služba za konjunkturo in ekonomsko politiko. V analizi zadnje takšne ankete, objavljeni nedavno tega, zbornična služba ugotavlja, da anketirani del gospodarstva v naslednjih mesecih ne pričakuje posebnih sprememb v poslovnih gibanjih. Malo bolj optimistični kot v industriji so direktorji v trgovinskih organizacijah. V celoti pa gospodarstveniki niso toliko optimistični, kot so bili še v marčevski anketi. Da imajo prav, potrjujejo podatki statističnega urada o letošnji industrijski proizvodnji.Ta je za 3 odstotke manjša, kot je bila lani v prvem polletju. Se marca je omenjena zbornična služba napovedala izboljšanje konjunkture, upoštevaje napovedi podobnih prognostičnih služb v svetu. Med slovenskimi direktorji so takšne dokaj optimistične napovedi vzbudile precejšnjo nejevero.
Sedaj svoj položaj ocenjuje kot dobersamo 11 odstotkov industrijskih in 13 odstotkov trgovskih podjetij, kot slabega pa kar tretjina anketirane industrije in petina trgovine. Izboljšanje poslovnega položaja v naslednjih šestih mesecih pričakuje 27 odstotkov anketiranih podjetij tako v industriji kot v tigovini, poslabšanje pa petina Upanje, da bo proizvodnja v naslednjih mesecih naraščala, seje močno skrčilo. Število podjetij, ki pričakujejo naraščanje prodaje, seje zmanjšalo za 31 odstotkov v industriji, v trgovini pa povečalo za polovico. Povečevanje izvoza je napovedalo 39 odstotkov podjetij v industriji in le 19 odstotkov v trgovini. Še marca je rast izvoza pričakovalo 47 odstotkov anketiranih industrijskih podjetij.
Anketirani direktorji industrijskih podjetij ne pričakujejo rasti cen. Samo šest odstotkov vprašanih je napovedalo možnost povečevanja cen v naslednjih treh mesecih, padec pa pričakuje 39 odstotkov industrijskih in 14 odstotkov trgovskih podjetij. Toda v trgovini je kar polovica anketiranih direktorjev odgovorila, da se bodo cene dvignile!
Anketa je vsebovala tudi vprašanje, ali podpis asociacijskega sporazuma z Evropsko unijo kaj vpliva na poslovne možnosti podjetij. Velika večina, kar 83 odstotkov anketiranih direktorjev je odgovorilo, da v prihodnjem letu podpis sporazuma na njihovo poslovanje ne bo vlival. Le 11 odstotkov vprašanih direktoijev pričakuje boljše možnosti, šest pa slabše, Nekateri pa pričakujejo blagodejni vpliv sporazuma že letos: predvsem v kemični, kovinski in elektroindustriji. Pred njim pa trepetajo
v nekaterih podjetjih živilskoprede-lovalne industrije.
Statistični urad je te dni objavil podatke o polletnih gibanjih v proizvodnji, ki potrjujejo slutnje direktorjev o ne preveč rožnati prihodnosti. V juniju se ni nadaljevala aprilska in majska rast proizvodnje, ko je bila še kar ugodna. Celo nasprotno: industrija je junija izdelala za 6,4 odstotka manj izdelkov kot maja, v primerjavi z lanskim junijem pa kar za 11,4 odstotka manj. Polletna proizvodnja je bila zato za 3 odstotke nižja kakor lanska polletna. Če ne bi bilo ugodne razporeditve in števila delovnih dni, bi junijska proizvodnja po obsegu zaostala za povprečno lanskoletno za 4,2 odstotka, tako pa je za 2,4. Zaloge končnih izdelkov pri proizvajalcih so bile konec junija za 1,5 odstotka večje od lanskih povprečnih, vendar je rast počasnejša kot lani. Zaloge sredstev za delo so letos upadale po stopnji skoraj en odstotek mesečno, medtem kot so lani v prvem polletju rasle po 3,56 odstotka. Zaloge reprodukcijskega material a so bile konec j unija za 7,5 odstotka večje od lanskih povprečnih, rasle so po povprečni stopnji 1,63 odstotka, medtem ko so lani rasle mnogo počasneje, samo po o,6 odsotka mesečno v prvi polovici leta (v celem letu pa po mesečni stopnji o,43 odstotka). Zaloge blaga za široko porabo pa so bile konec junija za 3,5 odstotka manjše od lanskoletnih povprečnih. Zmanjšala pa seje tudi produktivnost, kljub temu, daje letos delo izgubilo 7723 oseb: maja je bila še za 6, junija pa samo še 4,1 odstotka nad primerljivo lansko.
B. B.
Majska povprečna bruto plača 1428 mark
PLAČE RASTEJO V SKORAJ VSEH DEJAVNOSTIH
Maja letos so bile bruto plače, povprečna je znesla 127.860 tolaijev, v gospodarstvu 118.663, v negospodarstvu pa 154.682 tolarjev, v povprečju za 1,9 odstotka višje, kakor aprila; v gospodarstvu so bile višje za 2,3 odstotka, v negospodarstvu pa za 0,9 odstotka. Najmanj so se povečale v javni upravi, za 0,4 odstotka, najbolj, za 6,4 odstotka pa v vodnem gospodarstvu. Plače so se maja v primerjavi z aprilom povečale v 68 dejavnostih, v preostalih pa so se znižale, najbolj v skladih in sicer za dobrih 9 odstotkov. V primerjavi z lanskim
majem so se povprečne bruto plače zvišale za skoraj 14,9 odstotka; v gospodarstvu so se povečale za 13,9, v negospodarstvu pa za 16,1 odstotka. Primerjava plač letošnjega in lanskega maja pokaže, da so se povišale v 74 dejavnostih, v eni, skladih, pa so se znižale, in sicer za dva odstotka. V letošnjih prvih petih mesecih pa so se plače v pri-metjavi z enaki m obdobjem lanskega leta povečale za 11,9 odstotka v gospodarsvu in za 14,1 odstotka v negospodarstvu. V tej primerjavi so se najbolj dvignile plače v pomorskem prometu, za 29,5 odstotka,
padle pa so v turističnih agencijah (za 1,1 odstotka).
V občini Cerklje na Gorenjskem so izplačali vsakemu zaposlenemu povprečno po 197.040 tolaijev bruto plače, kar je naj višje občinsko povprečje, najmanj pa so dobili za' pošteni v občini Turnišče in sicer povprečno po 63.172 tolaijev bruto. Na uro je slovenski zaposleni v gospodarstvu dobil maja povprečno po 715 tolarjev bruto, v gospodarstvu po 661, v negospodarstvu pa 874 tolaijev. Približno petkrat manj, kakor na primer nemški delavci.
B. B-
POMOČ ZA VEČ KOT 65.000 DELOVNIH MEST
Aprila letos je vlada sprejela program ukrepov aktivne politike Zaposlovanja za leto 1996, na podlagi tega je pozneje nastal poseben pravilnik o uresničevanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Sprejeti pravilnik se zelo razlikuje od prejšnjega, saj se po novem sredstva delijo na podlagi javnih razpisov, uvedeni so tudi novi instrumenti za uresničevanje ukrepov (subvencioniranje obrestne mere, poroštva). Pomembno je, da so merila za razdeljevanje sredstev natančno opredeljena.
V začetku maja je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve objavilo javne razpise in sicer za subvencioniranje obrestne mere v znesku 550 milijonov tolarjev, za neposredne subvencije v višini 700 niilijonov, poroštva gospodarskim družbam za najela posojila (2 milijardi poroštvenega potenciala) in skupen javni razpis v višini 925 milijonov tolarjev.
Na vse razpise seje prijavilo kar 344 družb. Največ (246 prijav) na razpis za pridobitev neposrednih subvencij, namenjenih novim delovnim mestom, ohranjanju delovnih mest ter za prekvalifikacije in do-
kvalifikacije. Sledijo vloge 55 gospodarskih družb za subvencioniranje obrestnih mer, 39 družb za skupen razpis, na razpis za poroštva pašo prispele le 4 vloge.
Pri obravnavi vlog je imela komisija veliko dela, saj je morala poleg meril iz pravilnika in dodatnih meril izjavnih razpisov upoštevati tudi, kakšen dobiček ima podjetje na zaposlenega, koliko časaje imelo blokiran žiro račun in podobno.
Prednost so imela podjetja, ki sodijo v delovno intenzivne panoge ( predelava nekovinskih rudnin, strojna industrija, proizvodnja končnih lesnih izdelkov, preje in
tkanin, končnih tekstilnih izdelkov, usnja in krzna ter usnjene galanterije, električnih strojnih aparatov), neto izvozniki in podjetja, ki v zadnjih dveh letih niso dobila sredstev za aktivno politiko zaposlovanja oziroma so bila ta sredstva manjša od 90 milijonov tolarjev.
Sredstva so namenili 38 družbam oziroma 69 odstotkom vseh, ki so se prijavili na razpis za subvencioniranje obrestne mere, 132družbam ali 59 odstotkom vseh, ki so se prijavili na razpis za neposredne subvencije in 31 družbam ali 79 odstotkom vseh, ki so se prijavili na javni razpis. Javni razpis za poroštva je še odprt. S sredstvi, ki bodo podeljena v okviru teh razpisov, bodo omogočili sofi-naciranje skupno 65.422 delovnih mest; največ denarja bo šlo za ohranitev 37.680 delovnih mest in 3.353 prekvalifikacij, dokvalifikacij in drugih oblik usposabljanja.
V oči bode podatek, da bodo sofinancirali le 1071 novih delo-
vnih mest. Merila so stroga, saj bodo prejemniki na podlagi pogodb dolžni zaposlovati brezposelne, ki so dalj časa prijavljeni na zavodu. Vsa sredstva za subvencije bodo izbranim podjetjem na podlagi pogodb razdelili do začetka septembra.
Pomembneje predvsem to, da so
letos prvič dodeljevali sredstva na podlagi javnega razpisa in do avgusta sofinancirali 65.422delovnih mest.
Naslednji razpis bo objavljen že prihodnji mesec, milijardo tolarjev pa naj bi razdelili med podjetja, ki nastopajo s projekti in ostala podjetja.
Ministrstvo za delo, družino in
socialne zadeve je v 40 podjetjih, ki so v zadnjih letih dobila denarno pomoč za ohranjanje delovnih mest, uvedlo revizijo. Prvi podatki kažejo, da ponekod denarja niso porabili namensko, zato bodo v prihodnje strožje nadzorovali, kako ga podjetja trošijo.	M. F.
I
|
POMOČ IZGUBUENI GENERACIJI
Z javnimi deli, ki potekajo pri nas že šesto leto, naj bi preprečevali nastanek »izgubljenih generacij«. V Sloveniji je samo mladih, ki po obveznem šolanju ne nadaljujejo izobraževanja ali se prenehajo izobraževati Ze P° prvem letu šolanja, vsako leto približno tretjina. Vse večje tudi starejših delavcev, ki težko najdejo zaposlitev. Javna dela so zato eden pomembnih instrumentov za preprečevanje posledic dolgotrajne brezposelnosti, saj imajo socialno in zaposlitveno vlogo. Z njimi Republiški zavod za zaposlovanje omogoča dolgotrajno rezposelnim in osebam, ki jih je težje zaposliti, vključitev v delo, jih spodbuja k samozaposlovanju ter ohranja in razvija delovne navade.
Le njihova socialna varnost je bolj skromna,, saj z denarjem, ki ga tako zaslužijo, ni mogoče preživeti. Republiški zavod za zaposlovanje zagotavlja brezposelnemu med opravljanjem javnega dela denarno pomoč v višini 80 odstotkov zajamčene plače, plača prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, stroške za prehrano in prevoz.
Začasna zaposlitev
Prek javnih del je lani našlo zaposlitev 488 brezposelnih. Največ se jih je zaposlilov okviru turističnih, komunalnih in ekoloških programov. Največji naročnik javnih del je bil vladni Urad za priseljevanje in begunce: k javnim delom je pritegnil 190 brezposelnih v zbirnih centrih za begunce. Javna dela brezposelni
Glavni cilj javnih del pri nas je socialne in ne ekonomske narave. !avna dela so pomembna tudi zato, ^er omogočajo opravljanje neprofitnih del in storitev v lokalnih skupnostih, ki jih sicer ni mogoče opra-vijati kot redno dejavnost, so pa Pomembna za razvoj lokalne skupnosti. V prvih šestih mesecih tega |eta je bilo pri nas 944 programov javnih del za več kot 4.000 ljudi. V tem času je bilo za javna dela porabljenih okrog 543 milijonov tolarjev oziroma 47 odstotkov namenskih proračunskih sredstev. Potre-ne so veliko večje, kot je na voljo nenarja.
Lani je v 125 občinah v skladu s Proračunskimi možnostmi poteka-
lo 813 programov javnih del za 4.272 oseb. Tako je tovrstna dela opravljalo 4 odstotke brezposelnih, to pa je blizu evropskemu povprečju. Povprečno je bilo mesečno v javna dela vključenih okrog 2.500 brezposelnih.
Programi javnih del potekajo v okviru potreb in koristi treh partnerjev: brezposelnih (republiškega zavoda za zaposlovanje), naročnikov javnih del (lokalne skupnosti in drugi) in organizatorjev (izvajalske organizacije). Potekajo v glavnem na štirih področjih in sicer kot socialno varstveni programi, programi v javni upravi, izobraževanju, kulturi turizmu, ekološki, kmetijski in gozdarski programi ter programi v komunalnih infrastrukturah.
Brigita Žnidaršič, ena izmed udeleženk javnih del, pravi takole: »Vključitev v javno delo pomeni za nezaposlenega, ki je odrinjen na rob družbenega dogajanja, dragoceno spremembo, saj omogoča ponovno vključitev v delovno okolje, ponoven stik z ljudmi, ohranja in razvija naše delovne sposobnosti, vrača nam samozavest. Ko na tak način aktiviramo sebe, bomo kasneje lažje našli primemo zaposlitev, saj bo naša vrednost kot kandidatov za delo večja, kot pa če bi samo doma objokovali svojo nesrečo.
Zaposlitev v javnih delih je enako odgovorna in zahtevna kot delo v rednem delovnem razmerju, zato menim, da bi bilo potrebno tudi Pravice, ki izhajajo izjavnih del, izenačiti z vsemi pravicami in obveznostmi, kijih imajo delavci v delovnem razmerju.«
		PREJELI
	/	SMO
Minister za zdravstvo ^ vaja javnost
Dnevnik je 22. junija 1996 v rubriki »Nepreslišano« objavil tr-Jtev ministra za zdravstvo dr. Boii-nrja Voljča, da bi morali direktorji 'njeplačevati sestre (verjetno zdra-Mvene tehnike in medicinske se-.re), pa ne morejo, ker »trčijo« na Slndikate. Oviri pa sta tudi zakon ”, razmerjih plač v javnih zavodih, rzavnih organih in organih lokalen skupnosti ter kolektivne pogo-
Pri svoji izjavi je minister hote Pjjzabil, da je član vlade, ki je pre-agala zakon, in član pozicijske ‘‘ranke, kije zakon sprejela v par-arnentu, kljub argumentiranemu asprotovanju Sindikata zdravstva socialnega varstva Slovenije, t i^r/nistrovo sprenevedanje je še •(>bko večje, ker je tudi podpisnik ko-bvne pogodbe za dejavnost zdra-
vstva in socialnega varstva Slovenije. Pogajanja za spremembe in dopolnitve te kolektivne pogodbe so potekala več kot leto dni in kot član vladne pogajalske skupine je zavrnil več predlogov, s katerimi smo zahtevali povečanje plač, kar bi zaposlenim v zdravstvu in socialnem varstvu omogočilo dostojno življenje glede na vloženo delo, pogoje dela oziroma odgovornost. Te zahteve so vključevale tudi »sestre«.
Naj spomnim gospoda ministra in javnost, da so bili predlogi Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije glede povišanja plač naslednji: iz naslova deficitarnosti do 30 odstotkov (to so tudi sestre na najbolj zahtevnih in najtežjih delovnih mestih); iz naslova odškodnine za razporeditve nad zakonskim maksimumom delovne obveznosti do 300 odstotkov urne vrednosti (tudi sestre); za delo ob sobotah 50 odstotkov (tudi sestre).
V praksi pa ugotavljamo, da celo 20 odstotkov možne stimulacije dobi zanemarljivo majhen procent zaposlenih (tudi sester). Navedena stimulacija se v zadnjem letu po zavodih praviloma ni izplačevala. Tudi pri izplačilu dodatnih sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije so brez kriterijev sestre do-
bile le minimalni delež, in še to po hudih pritiskih sindikata. Kjub temu, da so zavodi državni, ministrstvo ni ukrepalo, da bi enakopravno razdelili omenjena sredstva. Ministrstvo prav tako ni storilo nič, da bi dvignili zakonsko določeno triodstotno maso sredstev za delovno uspešnost. Tudi tako bi delavke in delavce lahko primerno nagradili za njihovo uspešno in naporno delo. Plačila v samoplačniških ambulantah in za posebne programe, kot so naborniki, ugotavljanje vinjenosti in podobno, prav tako niso pošten# razdeljena.
Zaradi nepravičnega in po mojem mnenju protiustavnega določila zakona o izvajanju socialnega sporazuma za leto 1996, so zaposleni, za katere velja zakon o razmerju plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti in ki so razporejeni na delovna mesta od V( tarifne skupine naprej, prikrajšani (oškodovani) za 30.884 tolarjev bruto regresa za letni dopust. Zakon o izvajanju socialnega sporazuma je naravnan predvsem na zaposlene v gospodarstvu, kar se razbere iz kroga podpisnikov socialnega sporazuma.
Pa ne da bi jokali za zamujeno ministrovo priložnostjo, raje gradimo prihodnost.
Uvodno obidzevunji ministra Božidarja Voljča, ki zavaja javnost in zaposlene, nadaljujem s tem, da gre za očitno predvolilno manipulacijo, na kar bomo seveda spomnili volilke in volilvce. Je pa tudi neverjetna možnost, da se motim! To bi bila moja najljubša zmota in zato ponujam dospodu ministru, da se dokaže in kot delodajalec na državni ravni ponudi povečanje plač nad kolektivno pogodbo za tista delovna mesta, za katere meni - TRDI, da so premalo plačana.
Gospod minister, dokažite torej, da vaše izjave držijo in pošljite nam Vaš predlog povečanja plač za delovna mesta, ki bi jih Vi radi bolje plačali. Zagotavljam Vam, da bom v roku 30 dni dosegel sindikalni konsenz, tako da bo možno Vaš predlog kot dopolnilo h kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije v tem roku tudi podpisati.
Presrečen bom, če bom moral zaradi Vašega pozitivnega odgovora prekiniti svoj letni dopust, da uresničim svoj del obljube.
V pričakovanju Vaše pobude, Vas prav lepo pozdravljam.
Zvone Vukadinovič, podpredsednik Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije
opravljajo prostovoljno, zaposlitev pa je začasna. Delo v posameznih programih traja največ leto, v okviru socialnovarstvenih programov pa največ dve. Delavci, starejši od 50 let, lahko delajo tri leta oziroma do razrešitve statusa brezposelnosti. Skratka, javna dela v največji meri opravljajo tisti iskalci zaposlitve, ki nimajo nobene druge možnosti, zaposlitev iščejo že dolgo, niso vključeni v programe izobraževanja in ne morejo računati na predčasno upokojitev. Lani je bilo približno 30 odstotkov vključenih v javna dela starih do 26 let, 25 odstotkov pa starejših od 40 let. Kar 82 odstotkov je bilo takšnih, ki so brezposelni že več kot leto.
Če pogledamo še izobrazbo: lani
jih je bilo kar 44 odstotkov brez formalne izobrazbe, poklicno šolo je imelo 17, štiriletno srednjo šolo 30 odstotkov, višjo in visoko strokovno izobrazbo pa 8,5 odstotka. Najbolj izobraženi so bili vsa leta nazaj vključeni v socialnovarstvene programe ter programe v javni upravi, izobraževanju, kulturi in turizmu.
Lani seje izobraževalna funkcija javnih del povečala, saj je zagotovila vsakemu udeležencu najmanj osnovne tečaje, seveda glede na stopnjo izobrazbe in poklic, pa tudi dodatne in dopolnilne izobraževalne seminarje, namenjene pridobivanju sposobnosti za samozaposlitev. Žal je možnosti za te še vedno prema-
lo.
M. F.
.......£>
Založba ČZP Enotnost
■ . jemrnmst| Dalmatinova 4,1000 Ljubljana
v Zbirki priročnikov za sindikalne zaupnike in strokovne ' službe smo zaradi izjemnega povpraševanja ponatisnili razprodani
(1)	SPLOŠNI PRIROČNIK ZA DELAVSKO
|fj	SOUPRAVLJANJE
- '	-	avtorjev Mata Gostiše in Gregorja Mikliča 6.900,00 SIT
, ,	V tej zbirki imamo na zalogi še priročnike:_
(2)	SOODLOČANJE, ZAPOSLOVANJE, KOLEKTIVNA POGODBA
avtorja Heribert Kohl in Zvone Vodovnik 2.400,00 SIT
(3)	DOKUMENTI DRUGEGA KONGRESA ZSSS
s statutom ZSSS	1.800,00 SIT
(4)	DELNIČARSTVO ZAPOSLENIH NA POTI K EKONOMSKI DEMOKRACIJI
-	mag. Aleksandra Kanjuo Mrčela TEMELJNI POJMI O GOSPODARSKIH DRUŽBAH
-	Nadja Cvek
It J > | '	SODELOVANJE DELAVCEV V ORGANIH DRUŽB
--	KA j H jj*
URESNIČEVANJE ZAKONaO 50DEL0—N1U :	DELAVCEV PRI UPRAVLJANJU
-	Milan Utroša	2.000,00 SIT
j	Vse štiri priročnike lahko naročite na naslov ČZP
' '	Enotnost, Dalmatinova 4,Ljubljana po telefonu (061)
321-255 ali po faksu 311-956.
______	__________________________NAROČILNICA
Pri ČZP Enotnost nepreklicno naročamo.izvod(ov) priročnika pod
zap. št. (1),
..... izvod(ov) pod zap. št. (2),
..... izvod(ov) pod zap. št. (3) in
..... izvod(ov) pod zap. št. (4).
Naročeno nam pošljite na naslov: .....................
Ulica, poštna št., kraj: .............................
Ime in priimek podpisnika: ...........................
Račun bomo plačali v zakonitem roku.
Kot ind. kupec bom plačal po povzetju.
Kraj, datum: ..................... žig
Podpis naročnika .................
8
Delavska enotnost
8. avgusta 1996
NAGRADNA KRIŽANKA
Delavska
enotnost
GRŠKI
KIPAR
REKA V ANGLIJI
VRSTA
NOGAVICE
VZDEVEK
OLIVERJA
MLAKARJA
PESNIK AŠKERC
OTOK NA NOTRANJIH HEBRIDIH
FRANCOSKI
POLITIK
(Rene)
AVSTRALSKI
MEDVEDEK
PREBIVALKE
IRSKE
VELETOK
V
JUŽNI
AMERIKI
PESNIK
IZDELOVALEC IZDELKOV IZ KOVINE
DRUŽABNI PLES
STARA
CELINA
HRVAŠKI IGRALEC (An tun)
NIKO
IŠlC
GOR<
MLEČNI
IZDELEK
MELODIČNI
OKRASEK
SIMON
AŠIČ
PRIPADNIK
SASOV
SMUČARSKA
TEKAČICA
SMETANINA
TELOVADNA
PRVINA
GOROVJE
V
ALŽIRIJI
UTELEŠENJE
BOGA
VIŠNUJA
NEPROFESIO-
NALEC
ION
Z NEGATIVNIM NABOJEM
PODSTREŠNA
SOBICA
AMERCIJ
NIKOLA TESLA
ITAUJANSKA
PISATELJICA,
NOBELOVKA
(Grazia)
ARGON
BISTVO V SHOLASTIKI
ROGER VADIM
ODISEJEVA
DOMOVINA
MORSKA RIBA, BRGUUN
VODITEU
OKTOBERSKE
REVOLUCIJE
ITALIJANSKI
KIPAR
(Benedetto)
SLIKARSKI ČOPIČ
IGRALKA MASSARI
DENAR V KAMPUČIJI
VODA
vozraGu
MOŠKI POTOMEC
REKA V ANGLIJI
STISNJENA DLAN
MESSINA
OŽINA
NAMALAKI
MERA ZA ELEKTRIČNO MOČ
TELOVADNI
ELEMENT
Nagradna križanka št. 37
Rešitve nam pošljite do 13. avgusta 1996 na naslov: Delavska enotnost, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana p.p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št. 34/35.
Nagrade za rešeno križanko so: (1) - ura Etic Quartz, (2), - 5.000 SIT, (3) - 3.000 SIT, (4) - 2.000 SIT, (5) - knjižna nagrada.
Rešitev nagrade križanke št. 34/35
STARA ZAGORA, L0TARING1JCI, DORO, IDI, SATO, HVALICA, DEVON, EK, DANTE, KNA, ENSOR, IRADA, ARALSK, RIEMANN, HP, SAMOTAR, SLOP, IVAR, KLINE, ES, GS, NARA, ANN, TONE, ATAKA, PS, RI, PIKADOR, KIRKUK, INDIKATOR, BANKINA, SANJA, AVT, ANGARA
Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 34/25
1.	Vida Bončina, Na jami 5, 1000 Ljubljana
2.	Mojca Širca, Preglov trg 17, 1000 Ljubljana
3.	Marija Habjanič, Slomškova 2, 2250 Ptuj
4.	Marjan Stare, Rožna dolina 4, 4248 Lesce
5.	MašaMrvar, Groharjeva 18, 1241 Kamnik
Nagrade bomo poslali po pošti
Križanko pripravil
SALOMONOV
UGANKAR
NJORKA
turškoGatagaj-
SKI PESNIK
ČESANA
VOLNA
TONE ŠKARJA
SOMBOR
ZGORNJI
DEL
STOPALA
ENO IZMED VELIKIH JEZER V SEVERNI AMERIKI
DOMAČE
MOŠKO
IME
NATANČEN
VZOREC
MERE
PREBIVALKA
DANSKE
POZOR! K sodelovanju vabimo vse (podjetja in trgovine), ki bi lahko s svojimi izdelki obogatili naš nagradni sklad.
/.-----------------------------------------"s
NAGRADNI SKLAD J
j Ta teden sta praktični nagradi v naš nagradni sklad > prispevala:
•	Uro Etic Quartz - UZO, d. o. o., podjetje za tr- I
■	govino, proizvodnjo in storitve Parmova 53, 61000 * I Ljubljana - tel : 061/301-787; Trgovina: Hala Tivo- I ! li. Celovška 25, tel.: 061/1315-155. V njej prodajajo . | ure, zlato in ostalo; kozmetiko svetovnih znamk, igrače, |
■	avdio-video tehniko, tekstil - Casucci, Lee, Legend ■ I in drugo.
•	Pletene izdelke-Pletilstvo Fočič, Ljubljana, Pot I
^na Hreše 25.	^
Bona sindikalnega turizma
BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 30
ATRIS-BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti.
Pišite nam ali telefonirajte na 061/131 00 33, int. 384, 385, 061/326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061/326-982 ali 317-298, žiro račun 50101-601-92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15.30 ure.
A.	POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO
1.	BOHINJ - počitniški hišici v UKANCU -za 6 oseb -tri spalnice, kuhinja, dnevna soba, kopalnica, 150 m od jezera. Cena 80 DEM. Termini v septembru.
2.	KRANJSKA GORA - PENZION SATURN - nad jezerom Jasna, dvo-, tri- ali štiriposteljne sobe, TWC, polpenzion 39 DEM.
3.	MORAVSKE TOPLICE - zasebna hiša, 2-, 3- in 4-posteljne sobe. Cene: nočitev z zajtrkom 1.900 SIT, polpenzion 2.750,00 SIT, polni penzion 3.750,00 SIT.
4.	POKLJUKA-DVO ALI ŠTIRI POSTELJNI APARTMAJI - spalnica, kuhinja, kopalnica. Cena dnevnega najema 55 oz. 70 DEM. Brunarica za 8 oseb, cena 135 DEM.
5.	RATEČE - PLANICA - počitniški dom s 23 ležišči, cena polpenziona 35 DEM, polnega penziona pa 41 DEM.
6.	NOVIGRAD - trisobno stanovanje, možnost bivanja za 5 oseb, cena 68 DEM.
7.	BOHINJSKA ČESNICA - privatna hiša, 4 dvoposteljne sobe, TWC, kuhinja. Cena 18 DEM na osebo, apartmaji za4osebe 115 DEM. Možnost naročila obrokov.
8.	SORIŠKA PLANINA - počitniški dom - triposteljne sobe in bungalov
za 6 oseb. Primerno za taborniške skupine, šolo v naravi. Polni oenzion 26 DEM.	-------
O ATI—^	»•*
ci. -suge apartmaji z možnostjo uporabe kuhinje ali pa hišne ponudbe. Ponudba je dopolnjena z jahalno šolo, veslanjem na Krki in kopanjem v Čatežkih toplicah. Najem apartmaja za 4 osebe je 75 DEM.
10.	ROGLA - hotel PLANJA - polpenzion v dvoposteljni sobi 5.300 tolarjev, najem apartmaja v Termah Zreče za 4 osebe 7.200 tolarjev dnevno. Člani sindikata delavcev gostinstva in turizma imajo 10% popust.
11.	MORAVSKE TOPLICE - kontejner za 5 oseb. Cena 66 DEM.
POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI JIH POTREBUJEMO
1.	Počitniške hišice v Čatežu, Atomskih toplicah ali Moravskih toplicah, Banovcih, Ptujskih toplicah, Rogli, Bovcu, Bohinju ali Kranjski Gori za vsa obdobja.
Informacija sindikalnim zaupnikom
ATRIS v času dopustov v avgustu razpolaga z vrsto počitniških zmogljivosti. Pokličite nas in poslali vam bomo katalog. Objavite našo ponudbo v vašem glasilu.
B.	DOPUST11996 - POLETJE 1996
OD 22. 6. DO 5. 9.
1.	BARBARIČA PRI PULI - enosobno stanovanje za 4 osebe, najem 7 dni. Termini po 4. septembru 1996. Cena 4.800,00 SIT.
2.	PIRAN - štirijjosteljni apartmaji. Cena najema 95 DEM na dan.
3.	POKLJUKA - dvo- ali stiriposteljni apartmaji. Cena najema 60 do 80 DEM na dan.
4.	FIESA - tri- ali štiriposteljne sobe, tuš, WC. Polpenzion 47 DEM na dan, otroci do 10. leta imajo 30 % popust.
5.	MORAVSKE TOPLICE - dvo- ali triposteljne sobe s tušem, wc-jem, možnost uporabe kuhinje. Cena 3.300 SIT na osebo, polpenzion 2.700 SIT, polni 3.750 SIT.
6.	UMAG - hotel ISTRA - 7 dni, najem 414 DEM -apartmaji POLINEZIJA za 5 oseb - 7 dni, najem 850 DEM.
7.	NOVIGRAD - hotel MAESTRAL - 7 dni, polpenzion 455 DEM.
8.	MAREDA PRI NOVIGRADU - dvosobno stanovanje za 4 - 5 oseb, dnevni najem 55 DEM in turistična taksa. Termini v septembru.
9.	NOVIGRAD - KASTANJA - izbirate med tremi naselji apartmajev, bungalovov ali apartmajskimi hišicami s polpenzionsko storitvijo.Termini so sedemdnevni od 29. junija dalje.
Cene: - apartmaji za 3 ali 5 oseb - polpenzion 58 DEM
-	bungalovi za 2 ali 4 osebe - polpenzion 58 DEM
-	lesene hišice za 2, 3 ali 4 osebe - nočitev 14 DEM/osebo, možnost polpenziona
-	hišice za družinski dopust z dvema ali tremi spalnicami, kuhinjo, kopalnico - 85 oz. 95 DEM dnevno.
10.	POREČ - hotel TAMARIS - 7 dni, polpenzion 500 DEM.
-	hotel LUNA - 7 dni, polpenzion 442 DEM*
-	hotel PICAL - 7 dni, polpenzion 540 DEM*
-	hotel NEPTUN - 7 dni, polpenzion 463 DEM_______________________
akcija - bivate 7, plačate 6 dni ali bivate 12, plačate 10 dni
-	hotel DIAMANT - 7 dni, polpenzion 435 DEM*
-	hotel GALEB - 7 dni, polpenzion 359 DEM*
-	apartmaji LANTERNA za 3 osebe 90 DEM*, za 4 osebe 102 DEM*
-	apartmaji LUNA za 3 osebe 98 DEM*, za 4 osebe 116 DEM -apartmaji DIAMANT za 2-4 osebe 110 DEM*, za4-6 oseb 130 DEM*.
11.	OTOK MALI LOŠINJ - Nerezine - enosobno stanovanje za 4 osebe, termini praviloma 7 dni - cena 60 DEM na dan. Termini v septembru.
12.	OTOK CRES - ZAGLAV- garsonjera za 4 osebe, termini praviloma 7 dni. Prosto od 26. 8. 1996-cena 76 DEM na dan.
13.	PULA-MEDULIN-sistem Fortuna-hoteli, paviljoni, apartmaji; Kraj bivanja je znan 5 dni pred odhodom.
14.	OTOK PAG - Novalja - apartmaji v privatnih hišah za 2, 3, 4 ali 5 oseb. Cena 25 DEM na osebo na dan.
PAG - DRUŽINSKI HOTELTONV - triposteljne konfortne sobe, TWC, balkon - pritličje ali 1. nadstropje. Cena polpenziona 44 DEM, možna nočitev z zajtrkom, lastna restavracija in bife. Hotel ima lastno peščeno plažo 20 m od objekta. Parkiranje na urejenem parkirnem prostoru. Prosto po 17. avaustu	•
15.	HVAR - hotel PALAČE - polpenzion, za 7 dni 385 DEM*
-	hotel ANFORA - polpenzion, za 7 dni 385 DEM*.
16.	BRAČ - privatni apartmaji za 2 osebi 455 DEM*, za 4 osebe 732 DEM*, za 6 oseb 905 DEM.
17.	KORČULA - hotel LIBURNIA - polpenzion 420 DEM*
-	hotel MARKO POLO - polpenzion 346 DEM*
-apartmaji BON REPOS za2osebi 490 DE*, za4osebe 595 DEM*, za 6 oseb 770 DEM*.
Turistična taksa je 2,10 DEM za odrasle osebe na dan.
18.	KRANJSKA GORA - Penzion Porentov dom, dvosobne sobe, TWC; cena polpenziona od 31 do 37 DEM na osebo. Popusti za otroke.
19.	RADOVLJICA - namestitev prikolic v campu ob bazenu z ogrevano vodo. Cena za tri mesece namestitve je 1000 DEM.
20.	PODČETRTEK - Kontejner za 6 oseb, cena 80 DEM/osebo in za 4 osebe 58 DEM.Termini 2.8.-9.8. in 9.8.-16.8. veliki, mali pa od 19.
7.	do 26. 7.
21.	KLUB PALAČE PORTOROŽ - Hotel Neptun , 5 dnevni polpenzion 295 DEM, 7dnevni polpenzion 399 DEM.
-	Hotel Mirna , 5 nočitev z zajtrkom 210 DEM, 7dni 294 DEM.
22.	SAVUDRIJA - Monteneta - štiriposteljne hišice, TWC, polpenzion 42 DEM, otroci do 10. leta imajo 30 % popusta.
‘-znižane cene hotelskih storitev za 6%.
C.	SINDIKALNI IZLETI
Sindikalne organizacije ali kar tako oblikovane skupine vabimo, naj nam posredujejo svoje želje za družabni ali strokovni izlet ali potovanje doma ali v tujino. Možnost plačila v 2 obrokih.
1.	ENODNEVNI IZLET PO BELI KRAJINI preko Muljave in Žužemberka,
obisk metliške kleti, naselja Adlešiči, kosilo nepoznani kmetiji pri SKALOVIH v Cerovcu. Idealno za 45 oseb. Čena 65 DEM na osebo.
2.	KOČEVSKA R EKA - Borovec -Trava - prijazen izlet na nekdaj zaprto območje. Program oblikujemo po želji skupine. Neokrnjena okolica omogoča posebne programe za sindikalne skupine - pikniki in družabna srečanja,
lovcem, ribičem, športnikom - kajakašem, rafting. Posebej priporočamo obisk gostišča Travljansko v idilični vasici Trava. Ponudba domačih kulinaričnih dobrot.
3.	KOČEVJE - MOTEL JEZERO - 7 apartmajev, restavraciji za po 25 oseb, primerno za slavnostne dogodke in zabavo.
4.	DOLINA SOČE - ogled muzeja v Kobaridu, Dantejevega Pekla, vožnja z ladjo Lucjjo, kosilo in zabavni program. Cena 2.700 tolarjev.
5.	BUDIMPEŠTA Formula 1,10.8.1996, cena 150 DEM, prevoz, nočitev.
6.	PARIZ - v oktobru 5 dni, samo 499 DEM, plačilo v treh obrokih. Prijave do 15. 9. 1996.
D.	ORGANIZACIJA SEMINARJEV
Posebna ponudba ATRISA in Hotela KOMPAS v Bohinju. Organiziramo
eno- ali večdnevne seminarje za 15 do 70 udeležencev. Cena penziona
4.350 tolarjev. Tehnična oprema je zagotovljena.
E.	NAJEM ALI NAKUP POČITNIŠKE ENOTE
1.'Kupimo počitniško naselje v hrvatski Istri s cca. 350 ležišči.
F.	REZERVACIJE AVIONSKIH ALI LADIJSKIH VOZOVNIC
G.	VELIKA POTOVANJA
1.	NEW YORK - šestdnevni ogled mestnih znamenitosti in za doplačilo Washingtona, West Pointa, Niagarskih slapov itd. Cena 1.499 DEM.
2.	ŠRILANKA - desetdnevni obisk čudovite dežele, za skupine cena 2.300 DEM.
3.	BUDIMPEŠTA- FORMULA 1 -odhod iz Ljubljane 10. avgusta, avtobusni prevoz, večerja, nočitev, zajtrk in ogled dirke, cena 150 DEM.
H.	POSEBNA POSLOVNA POTOVANJA
Organiziramo ob skupni pripravi vašega osebnega programa
I.	SEJMI
1. HANNOVER —CEBIT-HOMF_~e0h~	-	., g
n ^. _ —	. _... w	n ictoui idlHIKI, OQ £.0. O. QO I • ^
z. kahiz - sejem ženske konfekcije, za mlade, in moška konfekcija. Od 6. do 9. septembra.
3.	FRANKFURT - Avtomehanika-avtodelavnice, servisi, bencinske črpalke, od 10. do 15. septembra.
4.	KOLN - Fotokina, 18. do 23. september
5.	HANNOVER - IAA-vozila za prevoz potnikov in tovora, vozila za posebne namene, od 21. do 29. septembra.
6.	PARIZ - svetovna avtomobilska razstava, od 3. do 13. oktobra.
7.	ESSEN - Security, od 8. do 11. oktobra
8.	ŽENEVA - Ifra, sejem grafike, časopisne in redakcijske tehnike, od 14. do 17. oktobra.
9.	BOLOGNA - SAIE - gradbeni sejem, od 16. do 20. oktobra 1996.
10.	OKTOBERFEST - Munchen - 21.9 do 9.10. Program za skupine.
Informacija gostom Atrisa
PLAČILNI POGOJI: Ob potrditvi rezervacije zahtevamo plačilo 40/° celotnega zneska. Pri odpovedi nad 20 dni pred odhodom zaže rezerviran termin zaračunamo stroške poslovanja in druge stroške; najmanjši znesek stroškov odpovedi je 4.000 tolarjev, pri krajši odpovedi 20 dni zaračunamo stroške in 30% celotnega zneska. Pri odpovedi krajši kot 10 dni zaračunamo 80% celotne cene aranžmaja. Cene veljajo le zaže v celoti plačane aranžmaje, če se te ne spreminjajo za več kot 7%. Po plačilu gostje prejmejo našo napotnico. V primeru, da naše napotnice ne prejmete 7 dni pred odhodom, nas nujno pokličite.	.
Pri posebnih akcijah z znižano ceno aranžmajev je potrebno takojšnje 10% plačilo, ki se obravnava kot kavcija, ob odpovedi se znesek ne vrača.
Za dopuste je možno obročno vplačevanje 40, 30,30%. Celotno plačilo 10 dni pred odhodom na dopust.
Programe v tujini obravnavamo v skladu s splošnimi navodili potovalne agencije, ki je organizator potovanja, in jih gostje prejmejo ob prijavi. Prijava je sprejeta, ko je vplačanih 30% cene aranžmaja. Reklamacije v skladu s turističnimi uzancami rešujemo sporazumno.
ATRIS je povsod, kjerkoli ste.
Metod Zalar, direktor borze