NASLOV—ADDRESS Glasilo K. S. K. Jednote 6117 St. Clair A?«. CLEVELAND, OHIO Telephone: HEnderaon 3912 Največji slovenski tednik v Združenih državah ameriških The largest Slovenian Weekly in the United States of America OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Kranjsko - Slovenska Katoliška Jednota je prva in najitarejia slovenska bratska pod-porna organizacija v Ameriki Posluje že 38. leto i GESLO K. 8. K. J. JE: "Vse za vero, dom in narod!" Fntercd H- as Second Class patt«r December 12th, 1923 at the Post Office at Cleveland, Ohio. Under the Act of Antut 24th, 1912. Accepted for Mailing at Spccial Rate of Postage Provided for in Section 1108, Act of October 3rd, 1917. Authorized on May 22d, 1911 Siev.l — No. 1 CLEVELAND, O., 3. JANUARJA (JANUARY), 1933 LETO (VOLUME) XIX. VESTI IZ CLEVELANDA Vabilo na proslavo Jednoti- REV. V. MIHELIČ UMRL Ljubljanski "Domoljub" po- neha dneva. — Že vekrat srnoi,^ sledečo žalostno novico poročali o našem Jednotinem y nedeljo dne 27. novembri*, dnevu, katerega priredi Liga 10,30 je umrj v Novi Oselici ohijskih društev KSKJ v nede- j prečastiti gospod Valentin Miljo dne 15. januarja popoldne jhelič. v starosti 47 let. Pokojni in zvečer v Grdinovi dvorani .j gospod župnik je dopoldne Pripravljalni odbor je s sestavo opravil še daritev sv. maše. po-programa za ta dan gotov. Za'poldne je pa že stal pred več-danes omenjamo le toliko, da nim sodnikom. Pokojni gospod tako lepe in zanimive prire- j župnik se je rodil v Kropi na ditve še nikdar ni bilo v Grdi- Gorenjskem 13. junija, 1885. novi dvorani. Nastopila bodo Novo sv. mašo je pel 4. januar-razna naša lokalna društva s ja. 1911. svojimi točkami, pa tudi naši Kot mladega duhovnika ga sosedje iz Loraina in Barberto- j je veselila tujina. Odšel je v na nas bodo presenetili s svojim Ameriko ter tam deloval med programom. Pričetek Jednoti-j raznimi narodi celih 18 let. Za-nega dneva bo točno ob 2. uri i hrepenel pa je po svoji domo-popoldne. Ta dan bo tudi ena ¡vini. se vrnil ter nastopil svoje izmed naših mladih Jednotarie duhovniško mesto v Novi Ose-proglašena za slovensko "Mis:jliški župniji, kjer je pa preži-Ohio." Vsak član in Članica na-j vel le še devet mesecev življe-še Jednote. ki le zmore, naj sejnja. Bodi mu ohranjen blag gotovo udeleži te zanimive pri-i spomin. R. I. P. reditve. čisti prebitek je name- --o--- njen v pomoč revnim brezpo- Blejsko jezero na prodaj! sel nim družinam društev KSKJ. i Ljubljanski dnevniki priob-Vstopnina znaša samo 40 cen Icujejo že nad teden dni ta-le tov, in sicer za ves dan. inserat: "Na Bledu se prodaja Rojstni dan starega pijonirja. \z proste roke: .blejsko jezero. — Dne 28. decembra je obhajal 781etnico svojega rojstva pbčeznani rojak in naš sobrii^ Anton Hočevar, stanujtfč na 6322 Carl Ave. Navedenca moramo prištevati v častno vrsto naših pijonirjev, ki so gradili slovensko naselbino v Cleve-landu. Prišel je sem pred 43. leti. Neprestano je bival v Clevelandu med nami in s svojimi najboljšimi močmi sodeloval za dobro stvar. Mož je še dane? zdrav in krepak. Sobrat Hočevar spada k društvu sv. Vida št. 25 KSKJ že od meseca maja leta 1895, ter je bil ustanovnik označenega društva. Naše i^vrene čestitke; naj mu dobri Bog dodeli dočakati še mnogo zdravih in zadovoljnih let! Sobrat John Rus umrl. Dne 28. decembra je umrl eden izmed najbolj poznanih rojakov v naši naselbini, mož, ki je nad 40 let pošteno s svojim delom služil kruh za sebe, za svojo družino in bil vedno vnet društveni delavec, John Rus st., znan pionir, star 67 let, stanujoč na 952 E. 70th St. Bolehal je štiri leta, in je v sredo 28. decembra preminul med svojimi dragimi. Ranjki je bil doma iz Tržiča, fara Struge na Dolenjskem. V domovini zapušča še enega brata, tukaj pa soprogo Frances, rojeno Hočevar, sina Johna in 'Josepha in hčere Frances, Mary in Rosie, poročeno Olsehofsky. Ranjki je bil dolgo vrsto let cerkveni odbornik pri cerkvi sv. Vida in član društva sv. Vida št. 25 KSKJ že od ustanovitve ali od meseca maja leta 1895. Sprva je opravljal tudi tajniško deli pri tem društvu. Bodi mu ohranjen blag spomin. Naj v miru počiva! Sorodnikom naše iskreno sožalje. Smrtna ko»a. — Po štirime-sečni bolezni je preminul rojak George Podjed, v starosti 53 let. Doma je bil iz Vokla pri Kranju jia Gorenjskem. V Ameriki se je nahajal 30 let. Pokojni zapušča tu žalujočo soprogo Amalijo, v starem kraju pa brata in več sester. R. I. P. Državljanska šola. — Sporo- grajska kopel, Kikli, Park Hotel, Hotel Europa, kavarna Ka-sino, poštno poslopje. Ribič, gospodarska poslopja blejske in savske pristave, obrežne, stavbne, gozdne in druge parcele, čolnarske, kopališke in ribiške pravice. Pojasnila daje Ivan Kenda ter podružnica Zadružne gospodarske banke na Bledu." Blejsko jezero je torej na prodaj s polovico letov išča! In to kljub silnemu tujskemu prometu . . . RAZNE KRATKE VESTI VESTI IZ JUGOSLAVIJE — Mrs. Mary Mooney, 84-let-i Novi grobovi. Umrl je pri na mati znanega jetnika Tom Mariših nad Ortenekom Janez Mooney-a se je dne 30. decem- Oblak, po domače Krajčkov oče, hra mudila pri novoizvoljenemu j bivši dolgoletni občinski sveto-predsedhiku Rooseveltu in ga ¡valeč občine pri Sv. Gregorju naprosila, naj piše James Rol- lin ključar cerkve sv. Urha. — phu, governerju države Califor- IV Vidmu ob Savi je umrla ponija, da bi njenega sina pom i-1 pest niča in trgovka Marija J lostil. Roosevelt ji je to oblju- j Vahčič. — V Novem Vodmatu bil, kar bo izvršil še predno .na- pri Ljubljani je odšla v večnost stopi svoj urad. 88-letna Mafija Kocmur, mati I — Reka Tennessee blizu mesta ravnatelja prvega delavskega Chattanooga je te dni vsled ve- konzumnega društva. — Pri likega deževja začela stopati s Devici Mariji v Polju so poko-svoje struge; mnogo ozemlja je pali 76-letno H. Šubic iz Vevč, že več čevljev poplavljenega: ki je dala življenje 16 otrokom, nad 500 družin se namerava _ V Krškem ob Savi je premi-vsled te katastrofe izseliti iz nul dr. Gallascha Bronislav. — mesta. V Rožni dolini pri Ljubljani je — Dr. Harry C. Hubbard v | odšla v večnost Elizabeta Ca-Parma, Mich., je dal pred ne- mernik. —V Ljubljani je ugra-kaj dnevi dvema svojima bol- bila smrt Ivano Treo. — V nikoma po pomoti zastrupljeno Ljubljani so djali v gomilo pozdravilo; oba bolnika sta umr- sestnico Nežo Vajda. — V Vila. To je bilo doktorju tako hu- pavi so položili v grob ravnate- ido, da se je 30. decembra tudi lja tamošnje posojilnice in dol-sam zastrupil. goletnega nadučitelja Franca — Da se dožene je li 3 2';. Punčuht" ~ V St Vidu nad .. " , . Ljubljano je zapel mrtvaški pivo upijanljivo, je neki sena- D . . „ , _ , . . . .. ,, . zvon Barbari Dolezal, rojeni tor stavil predlog, naj se naredi ~ , , ir i- * • t_ 1 .„.^ Jl.,^ rJu:.,. _ Zalokar. — V ljubljanski bolnišnici ie zatisnila na veke oči Lucija Majhen. — V Ljubljani uradno poskuse. Dobilo se bo nekaj sodčkov tako močnega piva in povabilo žejne osebe, da «i bodo lahko ječmenovča po svoji dragi volji privoščile. Ta Velikodušen zdravnik Cuer d'Allenc, Id., 1. januarja.—Dr. Barclay v tem mestu je danes zbrisal iz svojih knjig za $100,000 dolga, ker mu dolgujejo razni bolniki, katere je zdravil. Nekateri dolgovi so bili nad 18 let stari. Zdravnik je izjavil, da imajo ljudje danes že dovolj sitnosti, da se preživijo, ne da bi še zdravniške rakune plačevali. 0 't -o- — Policaj Patrick J. Norton v New Yorku je koncem minulega leta stopil v pokoj. Službo je .opravljal 28 let in v tem času aretiral samo eno osebo, k> je bila pijana. — Na novoletni dan je bil izpuščen na svobodo iz ječe znani voditelj Indijcev Mahatma Gandhi; zaeno je bilo pomiloščenih tudi okrog 20,000 indijskih političnih jetnikov. — V državi Texas se nahaja dandanes 75,000 oseb, ki so brez dela in povsem pripuščeni oskrbi raznih dobrodelnih zavodov. ča se nam, da se prične pouk o ameriškem državljanstvu zopet v četrtek 12. januarja, in sicer v javni knjižnici na 55. cesti in St. Clair Ave. Pouk se bo potem redno vršil vsak četrtek ob 7. uri zvečer. Prememba društvenih sej. — Društvo sv. Helene št. 193 v Collinwoodu zboruje v bodoče vsak drugi torek v mesecu v navadnih prostorih. Prihodnja seja se vrši torej dne 10. januarja zvečer, članice naj se te seje udeležijo v velikem številu. PREROKOVANJE ZA 1933 V Londonu na Angleškem izdaja neka družba vsako leto posebne vrste koledar (Old Moore Almanac), kateri vsebuje gotova prorokovanja za bodoče, oziroma za isto leto. V njem je navedenih dosti izvanrednih svetovnih slučajev in političnih dogodkov, ki bi se morali po misli in napovedi teh prorokov izvršiti; seveda pri tem izdajatelji tega koledarja ne jamčijo. Iste navajamo tukaj po vrsti za vsak mesec; koliko bo na istih resnice, se bo lahko vsakdo do cela prepričal koncem decem-leta 1933. V januarju: Visoki angleški dostojanstvenik pade v roke indijskih fanatikov. Sklenjen sporazum med Anglijo, Nemčijo in Ameriko: V Španiji izbruhne nova revolucija. Požar uniči veliko ameriško mesto. V februarju: Katastrofa angleške mornarice. Bolezen člana vladajoče dinastije. V Nemčiji in v Franciji notranje ho-matije in nevarnost vojne.; V sovjetski Rusiji velik družabni škandal. Porast tečajev vrednostnih papirjev na svetovnih borzah. V marcu: Strašna letalska katastrofa. Presenetljiv izum, ki prinese temeljit prevrat v letalski in avtomobilski industriji. V Angliji nalete na bogate petrolejske vrelce. V aprila: Smrt odličnega angleškega ministra. Politična tragedija v Franciji. Ugodna konjuktura v bombažni, naftni in železarski industriji. V maju: 'Važni dogodki na Irskem. Razni boji v Zedinje-nih državah. V junija: Politične izpre- membe v Parizu in na Dunaju ki bodo imele neugodne posledice za Mussolini ja. Zboljšanje borzne tendence, razmah težke industrije. V juliju: Nemiri na Kitajskem. Smrt nekega vladarja. Porast cen zemljišč. V Nemčiji zelo neugodne finančne operacije. V avgustu: Padec borznih tečajev. Pisatelj svetovnega imena se bo smrtno ponesrečil v Alpah. Težka kriza na Kitajskem. V. septembru: Nevarnost vojne med dvema evropskima državama. Katastrofalno pod-sipanje zemlje v Panamskem prelivu. Velik politični škandal v neki evropski državi. V oktobru: Odkritje nameravanega atentata na odličnega francoskega politika. Znatno zboljšanje položaja evropskih železnic. Neka militaristična država izstopi iz Društva narodov, ki bo temeljito reorganizirano. V novembru: Vsa Evropa bo v znamenju sovražnega razpoloženja napram Angliji. V decembru: Leto se zaključi z dobrimi gospodarskimi pro-gnozami in nazadovanjem brezposelnosti. Vojaški zapleti ja j i med sovjetsko Rusijo in neko državo na Daljnem vzhodu. Vse države bodo zaposlene s programom oboroževanja na morju. -o-— — V mestu New York so lansko leto vladale jako povoljne zdravstvene razmere; na 1,000 stanovalcev ali prebivalcev je bilo samo 10.71% smrtnih slu čajev. — V Alaski se je lansko leto produciralo Zlata v vrednosti $9,539,000. Cchimbus, O., 2. januarja.— V smislu državne postave so se danes tukaj zbrali državni poslanci in senatorji v svrho zasedanja. Isto se bo formalno pričelo šele jutri, ko bodo razni pododseki formirani. Takoj prvi dan je bilo vloženih že več važnih predlogov in sicer da naj se v tej državi dovoli prodajo 2.75'i "piva. Dalje je bil vložen predlog glede sta rostne zavarovalnine ali pokojnine; isto se je vložilo v imenu raznih bratskih organizacij. Kongresnik J. McCrystal je (vložil svojo resolucijo, da naj se sedanjo državno prohibicij-sko postavo predloži ljudstvu za preklic, potom splošnega glasovanja pri volitvah meseca novembra v tem letu. -o- —#V Valley, Cal., je dne 1. januarja nastal ogenj v poslopju Elks kluba. Dasiravno je prihitela požarna bramba v dogled-nem času na lice mesta, se je vseeno med tem sedem oseb v dimu zadušilo. Poslopje Elks kluba je bilo staro 60 let. — Predsednik Hoover se že polagoma pripravlja na selitev iz Bele • hiše. Tekom svojega štiri-letnega uradovanja je prejel Hoover okrog 20 ton privatne pošte; vsa ta pisma bo predsednik Hoover vzel seboj v 81 večjih jeklenih shrambah. — Dne 2. januarja je v bostonsko pristanišče parnik Lan-castria pripeljal 146 zabojev zlata v vrednosti 1,468,120 fun- je odšla po večno plačilo zaseb- nica Marija Prime. — Na Hom- .... . . . cu pri Kamniku je boguvdano poskusnja bo merodajna pri po- . ~ , ® . , , , j umrla Terezija Rode. — V Smi- novnem glasovanju glede uved- , . , ,, . . , , , . helu nad Mozirjem je mirno ža- be dobrega piva. . „ , , „ r, , . ... ; °pala v Gospodu vzorna krscan- — Znana tvornica oblek v . . ,, .. T. ... nx , , ^ d- u r. ska zena Marija Konecnik. — Clevelandu, O., Richman Bros. j.. / - ^ , . j , . j- w., * Novem mestu je Gospod po- ,kjer dela tudi mnogo naših , .. . . , . .... „ ... ... „ ..., , ... klical k sebi Otilijo Praprotnik. rojakinj, je za Bozic določila n ». . /T ... . ... . — \ Podb^iu pri Mariboru je veliko svoto ali glavnico v ko- , . „ . , .. ... , ,T . pel mrtvaški zvon posestniku rist svojih uslužbencev, vsako ..... T . , , , . 1 4 , , iloftAn Alojziju Jeriču, dolgoletnemu leto bo na razpolago $18,000 Vi.. ... . ,, 6 . ,. , . . . iclanu občinskega odbora v Ko- pomoc ostarelim, bolnim in rev- nim delavcem te tvrdke. | — Mrs. Marie Colson v Chica- | Velika nesreča se je pripetila gu, 111., stara 22 let, je tekom 29- novembra v Hrastniku, ja-enega leta postala srečna mati Ojster. Je to eden najmanj-že četrtega otroka. Dne 10. ja- premogokopnih obratov, za-nuarja, 1932 je porodila dvoj-¡kaJ zaposluje le okrog 100 dečke, istotako tudi dne 29. de- lavcev. Iz rova na Ojstrem iz- New Yorku na odplačilo vojnega dolga Anglije cembra. Vsi so zdravi. — Zvezni zdravstveni urad v Washingtonu poroča, da se je začela zopet širiti influença, in vazajo nakopani premog z motornim vozilom na bencin. Usodnega dne dopoldne je peljal z motorjem v jamo prazne sicer po osrednjih državah. V vozičke vozač Speiser Anton. 87 mestih je bilo prijavljenih Ko je privozil pod zemljo, se 48,416 slučajev te bolezni. t — Dne 29. decembra je kongresna zbornica odobrila predlog, da se dovoli Filipincem svobodo ali svojo lastno vlado. Borba za to točko je trajala že 10 let. Pravijo, da bo predsednik Hoover ta predlog podpisal, ako ga odobri še senat. — Dne 2. januarja se je v Pa-sadena, Cal., vršila zaključna ali odločilna igra med football skupino univerze Južne Kalifornije in skupine igralcev univerze v Pittsburghu, Pa. Zmagali so kot narodni prvenci Kalifor-nijčani z 35:0 točkami. Te zanimive športne igre se je udeležilo 83,000 gledalcev. — Tekom leta 1932 je bilo v Clevelandu ubitih 211 oseb od avtomobilov, dočim jih je bilo leto prej 259. Največje število ubitih od avtomobilov je bilo v letu 1929, ko je bilo 275 oseb ubitih v Clevelandu, O. — Komaj devet let stari Gri-sha Goluboff, umetniški igralec na gosli je dne 1. januarja na stopil z 10 svojimi točkami v tov šterlingov. Zlato bo izročeno federalni rezervni banki v Metropolitan opernem gledali- šču v New Yorku. Mladi umetnik je dosegel sijajen uspeh. ' t 1 • ' mu je ogenj pojavil v samotnem. temnem rovu. Vozač Speiser se je z nevarnimi opeklinami v zadnjem hipu rešil. Vne-mati so se začeli vozički,' ki so bili priklenjeni na motor, vžgalo se je tudi tramovje in premog, nakopičen v bližini. Vsa ta goreča snov je povzročila v rovu silen dim in mnogo strupenih plinov, ki so se valili v globino, kjer so kopali črno rudo nič hudega sluteč delavci. Na tem oddelku je bilo za časa nesreče zaposlenih 16 delavcev. Ko so občutili vonj po dimu in plinu, so pustili vse, da si rešijo življenje. Obupno je bilo tekanje po temnih rovih, iskanje pravega izhoda. Le sedmoriča je v strašni negotovosti našla pravo pot in dosegla rov brez dima, tri pa so prinesli reševalci iz jame v nezavestnem stanju, ki pa se je tekom dne izboljšalo. Šele popoldne .okrog štirih so ugotovili šest smrtnih žrtev. Bili so to Dmozg Martin, rojen 1885, ki zapušča ženo in odrastle otroke; Jazbinšek Ignac, rojen 1897, zapušča dva majhna otroka; Skomšek France, rojen 1900, zapušča enega (Dalje na 6. strani) ^mmm^m m m GCAsna g. s: g. j.,7anuaby3d, i9ss i, Drofttvo if. SUfua, Št. Ckkio, Cenjeno članstvo vabim, da se polnoètevilno udeleži seje našega društva, ki se bo vršila v soboto, 7. januarja, v dvorani pod cerkvijo. Pričetek točno ob osmi uri zvečer. Na seji se bo vršilo umešče-nje novega odbora, ki je bil ia-voljen na letni seji v decembru in kateri sestoji iz sledečih: Joseph Gregorich, predsednik ; Joseph Beribak, podpredsednik; Peter Vidmar, tajnik; John Bogolin, blagajnik; William Bogolin, zapisnikar i Frank Kosmach, Frank Augustin in John Petrovcich, nadzorniki. Dalje bodo na tej seji nadzorniki sporočili o finančnem stanju društva tekom zadnjih treh mesecev. Na kratko bomo tudi pogledali nazaj o delovanju društva skozi celo. lansko leto. Zanimiv bo ta pogled, ker bo pokazal, kak . . e šlo društvo H koncu •# priporočam članstvu, da bi mi pri majam delu z naklonjenostjo šlo aa roko v tem letu, kakor mi je Ho v prejšnjem, in iflim vam veselo in srečno novo leto, vaš P. VMmar, tajnik. Društvo sv. Cifife i» Metoda, it. 8, JoUft, VL Tem potom se naznanja, da je imelo' naše društvo svojo letno ali glavno sejo dne lt. decembra m. 1. Ista se je vršila v najlepšem redu in sporazumu. Tudi se je volil odbor za leto 1933 in sicer so bili vsi odborniki izvoljeni z absolutno večino, to so sledeči sobratje: Frank Terlep, predsednik; Martin Kambich Jr., podpredsednik; Matthew Buchar, tajnik; Felix Jamnik, blagajnik; John Znidarsich, zapisnikar; John Barbich, Thomas Buchir, Ludwig Lazar, nadzorniki; bolniški odbor: Louis Zaletel, An- Droitvo av. Cirila št. 5», SveMJi, V št. 51 Glasila tem poročal o letni a«ji našega društva, ki se je vršila dpe 11. decembra m. 1. in isid volitve novega odbora. Pomotoma sem izpustil ime brata podpredsednika, in sicer brata Frank Peterlina; kar upam, da mi bo to pomoto oprostil; člane pa prosim, da vzamejo to na znanje. S" sobratskim pozdravom, J. Strah, zapisnikar. godba; poleg tega bodo še druge zabave. Vstopnina je PROSTA. Le pridite a svojimi prijatelji, prijateljicami in znanci, da so bomo v veliki družbi veselo zabavali. Torej na veselo avidenje na tej veselici dne 7. januarja! S sobratskim pozdravom, Joseph Jacksha, tajnik. ton Kunstek, Jakob Konte; za stavonoša Ludwig Solnce; bar- odrinite deronoše: Louis Planine, Bei. , • -, - - A^au ny Buchar, Edward Terlep; rc fkoz> pre.zku^o «d^J.h «k-,^ Joseph ^ umeJčeV[ lec odbora Math Vranesich; Dr. M. Ivec, društveni zdravnik. kih časov. Lahko rečem, da so bili vsled te depresije silovito prizadeti vsi posamezni člani, brez izjeme in vsakdo je bolj ak manj težko izpolnjeval sv°je' ^noti finančne dolžnosti napram društvu. Ravno v takih časih pa se pokaže trdnost kakega društva, kakor tudi vsake organizacije. V takih časih pokaže članstvo, iz katerega društvo Društvo sv. Ane, št. 120, Forest City, Pa. Dne 18. decembra je bila za naše društvo letna seja, na ka- --teri so članice izvolile ves stari Društvo sv. Barbare, odsjek 92, odbor za prihodnje leto kakor Pittsburgh, Pa. sledi: Do znanja našim Članicam, Mrs. Margaret Zalar, pred-da na prošloj sjednici, koja je sednica; Mrs. Anna Komin, bila glavna, je izabran odbor za podpredsednica; Pauline Osolin, 1933, koje su i prije bile. Bilo prva tajnica; Mrs. Margaret je prisutnih članic prilično ta- Kamin, druga tajnica; Mrs. ko bi treba, da svaki mjesec Mary Krantz, blagajničarka; dojdete. Koje ni bilo na ovoj Anna Bokal, Ivana Gačnik in sjednici, nema pravo prigova- Alojzija Novak, nadzornice; po-rat. slanke: za Browndale: Sophie Sestre! Treba, da se za dug Volk, za Vandling: Mollie Kra-malo bolje; ako ne šovec; za Forest City: Angela 'ete platile, budete suspen- Swigelj, Sophie Volk; zastavo->vane; društvo mora Jednoti noša John Petrich; društveni atiti svaki mjesec; i bolesnim zdravniki: Dr. G. T. McGuire, Društvo Marije Pomagaj, odsjek 147, Rankin, Pa. Drage mi sestre našeg društva. Molim vas i opomenjam, da bi svaka članica došla na sjednicu na 8. januara, 1933, da bodete svaka znale, koji je odbor za godinu 1933 i to jest: Ana Graša, predsjednica; Frances Yurinski, prva tajnica; Frances Liukas, druga tajnica; Anna Kobak, blagajničarka; Barbara Kovačič, odbornica bolesti. Dodite, pa čete .čuti, koliko imamo u naši blagajni i koliko bile smo na kvaru 1932; su-spendanih bilo jets 16 članic i povlekle lepu svotu iz naše blagajne. Zato članice, da budete znale; više se ni jedno ne može čeka d duže od dva mjeseca, ako ne dojde sama ne sjednicu i moli za nadaljni poček. Sa pozdravom, Frances Yurinak, tajnica. Društvo Kraljica Majnika, št. 157, Sheboygan, Wis. T 4 ■ Glavna ali letna seja našega Katere ne plačujejo redno svojih mesečnih prispevkov, se za nobeno več ne bo založilo iz društvene blagajne kakor za en mesec; kakor hitro bo več dolgovala, se bo ž njo * ravnalo po pravilih; vsaka dobro ve, kaj je to, namreč da bo suspendirana, kajti drugače nam ni mogoče več poslovati; naša blagajna je že do malega vsa izčrpana in to zaradi nekaterih brezbrižnih članic. Nekatera pride k tajnici rekoč: "Lepo te prosim, mene nikar suspendirati, kajti jaz bom vse pošteno plačala." " In potem tajnica, ker ji je društvo pri srcu, se je usmili in čaka; članica se pa tebi nič, meni nič samo za smrtninski asesment, asesment za bolniško podporo bo moral pa vsak sam plačevati. Srečno in veselo Novo leto vsemu Jednotinemu članstvu. Mrs. Mary Anzelc, tajnica. Društvo sv. Štefana, št. 234, Noranda, Que., Kanada Naša letna seja se je vršila dne 1. decembra ;v iste so se udeležili člani še precej povolj-no; toda dosti lepše bi bilo poročati, da so prišli na sejo vsi, kar pa žalibože ne morem poročati; se lepo število jih je ostalo doma in še do danes niso plačali mesečnega asesmen-ta, čeravno je bilo treba istega ne zmeni in ne zglasi po tri, šti- j že odposlati na glavni urad. Ti ri ali pa še več mesecev. Ako neredni člani se niso zmenili' na potem dotična zboli, nekatera opozorila tekom leta in so tako hitro povrne, ko dobi pošteno izostali tudi od letne seje, ter svojo bolniško podporo; seveda, dolgujejo nekateri že po dva potem je pa zopet tiho za ne- meseca na asesmentu. Ti se ne kaj mesecev; potem zopet pusti zavedajo svoje dolžnosti, če-plačevanje asesmenta in zaenot ravno bi to lahko storili, toda pusti tudi društvo ter mu na- se le držijo svoje stare neredne ravno ostane dolžna. Drage mi navade in čakajo, da pride taj-sosestre in članice! To je grda nik na njih dom po asesment. eni. da nehvaležnost od strani nekate- Ti ali taki čini so vedno oc mora platiti. Več je društvo dosta čekalo i više ne bude; na obstoji, ali mu je društvo kaj nom našega društva, da smo pri srcu in ali se kaj briga za imeli našo glavno sejo dne 18. njega dobrobit. V takih časih, decembra, kjer se je vršila vo-ko je potrebno žrtvovati, se po- litev odbora za bodoče leto s kaže pravi član. ' sledečim izidom: In članstvo našega društva Math Lakner, predsednik; zasluži -v tem oziru visoko po- John Stepec Sr., podpredsednik; hvalo. Njega zasluga je, da je Joseph Jakše. tajnik in blagaj-naše društvo kljub sedanjim nik; John Stepec Jr., zapisnikar; strahotno težkim časom bolj Angela Stepec, Frances Prija-trdno, kakor je bilo kdaj koli, novich, Anton Žagar, nadzorni-odkar obstoji, in sicer v čnem, oziru. Vsakdo izmed ^članstva, jtič za North Side; Anton Šte-z malo izjemo, Dr. C. R. Knapp, Dr. E. B. Cos-tello. v Sobratski pozdrav vsemu budučoj sjecfnici bude par su- Seje se vrše vsako tretjo ne-članstvu našega društva in spendanih; vidimo, da ni dru- deljo v mesecu ob 2. popoldne v go; več to malo se skrbite za dvorani pevskega društva Na-svoj asesment, in ima vas, ko- ijrej. je že prilično dugujete. -L Nadalje naznanjam članicam, Odbor za 1933 je kao slijedi: ki se niste udeležile letne seje, Anna Lovrenčič, predsjednica; da je znižana bolniška podpora; Zora Delach, potpredsjednica; dosedaj je vsaka članica na bol-Mary Novogradac, prva tajni- niškem listu dobila po $6 na ca; Mary Pavlakovich, druga teden, od 1. januarja, 1933 bo tajnica; Antonija Delach, bla- pa samo po $3 na teden, in to gajničarka; Magda Fabac, Juli--zaradi tega, ker se je blagajna ka Mihelič, Mary Kust, nadzornice; odbor boljesti Bara Doli-ner, 4927 Hatfield St. ■ Matthew Buchar, tajnik. Društvo sv. Jožefa, št. 16, Virginia, Minn. vršila v nedeljo,.........._ ... . ,. ... |rih članic napram društvu, in Prav lepo bi bilo zanje Vsaka dobro ve, da to opustijo in da se pridružijo sobOto"dne tajnica nedvomno dvakrat za- onim, ki so res pohvale vredni, služi tisto borno plačo, ki jo ker redno prihajajo na sejo in ima pri društvu; in ker ni ho- redno plačujejo. Izid volitev odbora za leto Uradno naznanjam vsem čla- tako skrčila, da ne moremo več plačevati stare bolniške podpore. Glavni vzrok temu je bil, društva se bo vršila v 8. januarja ob 2. uri popoldne v cerkveni dvorani. Asesment taJn|cl bom pobirala tudi v 7. januarja od 2. ure naprej v šolski sobi. Prošene ste torej,,........ , drage članice, da kolikor več tel»> da.bl bl,a blagaJ,na P?'8?"1 1QQQ * . .. . ... . mogoče že v soboto plačate lzPraznJ,ena' Je Pustlla kovico na označeni seji je on sie- asesment, kajti za vse, za odbor in vas bo lažje drugi dan, r ako bomo lahko takoj pričele z. . . . , . , , , T . . w ,. ... T sejo. Prosim vas, vpoštevajte daJ f naPre>' vsaka' * ,bo do1' ¿akob M°Tdlc' to moje priporočilo govala društvu vec kakor en Bregar, Josip Kramar, Dušan Kakor me8ec* se mora z^lasiti na dru-, Popovič, nadzorniki; Alojzij štveni seji pred članicami, ne Zevnik, zapisnikar; bolniška pri tajnici; ona nima več obiskovalca Jurij Klepec, Karol pravice zakladati iz blagajne Pugel; Frank Spendal, vratar. sama, pa tudi ne more, ker je Seje se bodo vršile vedno pr- ista vsled slabih časov kakor vo nedeljo po 10. v mesecu ob svoje plače društvu v korist. deči: Valentin Torej vas, drage mi sosestre, sednik; Anton Jagodic, pred-Stepanič, pod- se enkrat opozarjam, da od se- predsednik; John Snoj, tajnik; Cenjene mi sosestre! vam je znano, bo na tej seji volitev odbora Za prihodnje leto;[f^ tako imamo tudi za urediti več važnih točk za v bodoče, zato- Buduča sjednica če se obdr- ker smo imele zelo veliko bol- žavati na 8. januara; treba da nih članic, drugič pa to, da smo dodete i čujete račune za godi- plačale za toliko članic ases-nu 1932 i rej ste prošene, da se te seje , x .. . , A , , » , ... Toleg vse druge tudl ona Prlzadeta. dveh popoldne; ce pade nedelja udeležite polnoštevilno. tega pa tudi pravila našega dugovinu,/ pa budete ment iz društvene blagajne, ker društva določajo, da ste primo- merj|a "T? "f™ nb? 7!* *T,U- , ¡Tnijo; " ,e M kakor tudi v moralnem Rupe za Virginijo; John Vajde-b" ' račune,, Ist" p,3« v bodoče ne bo moglo 'tako cule budete što je bilo za- več zalagati za asesment, torej se izjema je Torej, drage mi sosestre, na 10. se vrši istega dne. upam, da mi ne bo nobena za- V novem letu želim Jednoti na teh besedah, ker to veliko napredka,, članstvu pa samo koje ni nič drugega kakor moja dol- srečno Novo leto. zanimanjem oprijel zen in važno delo. Po seji bomo ZT7T -Tr«vimifaJ£ V«~ m kij učeno od prošle sjednice, ta- prosim vse prizadete, ki dolgu- ¡T'e Pri*rifk *er svota za po- se je s pravim-fancič za Mount Iron; tiank bo društvo vladalo ri iete že za več mesecev da mi- kntje teh stroskov se vzame 12 ijel društva, da Prhaj za Buhl; John Stepec Jr., da ®® 60 dru;tv® CI" i. Že Za mesete\ da P društvene blagajn^. Pokusile ! se lahko reče, da nimamo toliko zastavonoša (ameriške); Anton i*lu godinu. - Sa pozdravom, dete na prihodnjo sejo in ukre- ^ dj Mary Novogradac, tajnica. Društvo Friderik Baraga. 93, Chisholin, Minn. št. Na naši glavni letni seji dne L decembra m. 1. so bili ponovno izvoljeni vsi stari društ- in toliko članov samo na papir- 2agar, za društveno, ju, marveč da imamo ravno to- Nadalje je bilo sklenjeno, da liko tudi resničnih delavcev za se v bodoče naše društvene se-društvo, ki so vsi pripomogli, je vršijo vsako tretjo nedeljo v da je prišlo društvo na višino, mesecu ob 10. uri dopoldne v na kateri zdaj stoji. prostorih Mrs. M. Prijanovich. Za napredek se je zahvaliti v Prosim tudi vse naše član-prvi vrsti vzornemu sodelova- stvo, da bi se v prihodnjem le- veni uradniki, in sicer: nju in harmoniji, ki vlada med tu bolj redno ter številno ude- John Klančnik, predsednik; starejšimi in mlajšimi člani na- leževali društvenih sej; ker na John J. Kordish, podpredsed-šega društva. Pri nas ni nika- sejah pride vedno kaka \^ižna nik; John J. Sterle, tajnik; ke ljubosumnosti v tem oziru, točka na dnevni*red; in če nas Stanley J. Bovitz, blagajnik; kakor se opaža ponekod. Sta- je več na seji, bolj lahko se John Komidar, zapisnikar; Ig- Glavna ali letna seja našega rejši se zavedajo, da je mladost stvar uredi, da je potem vsem nac Zamernik, Frank. Setina, društva se je vršila dne 18. de-že po naravi urnejša kakor sta- članom prav, tako tudi v ko- Matt Gorsich, nadzorniki; Jack cembra. V odbor so bile izvo-rost in zato pustijo mladini, rist društva in Jednote. j ¡Gregorich, John A. Bovitz, Ijene večinoma vse stare odbor- nete, kar je potreba. Katera ne bo tega storila, naj se ne je-zii^i na, ker gega. ,, , . . .... i H koncu želim vsemu Jedno- 11. decembra m. 1. so bih po- .. __ ,, . . . . .. v: tinemu-članstvu veselo in boljše Novo leto. — S pozdravom, Pauline Osolin, tajnica. ro je Jacob žnost in tega jaz' nišem sama sklenila, pač pa celo društvo. Jaz sama, akoravno sem predsednica, nimam nobenega deleža pri društvu, ako ne plačam mojega mesečnega asesmenta. in od prve do zadnje, vse ima- Z bratskim pozdravom, Valentin Jagodic, predsednik. -o- DOPISI ico, kate- napravil za društvo Mr. • . .. , „cM-ui/ Jenko. Mr; Jenkotu se « jnico, ce ho suspendira- , .. . . . , . tno enaka pravila . . «j , zahvaljujemo za ves trud, ki ga " f , mi ne preostaja dru- . . , . . . .1 . , -- — je imel pri tem posli'. Hvala! 2eleč vsem članicam našega društva, kakor tudi vsemu članstvu K. S. K. Jednote veselo in srečno Novo leto 1933, ostajam s sosestrskim pozdravom, Johanna Mohar, tajnica. 40-LETNICA MAŠNIŠTVA MSGR. M. BILBANA Gilbert. Minn.—Koncem de* Društvo sv. Ane, št. 123, Bridgeport, O. Društvo Marije Pomagaj, št. 174, Willard, Wis. Na naši glavni ali letni seji se je razpravljahT^več važnega v korist društva. / Sklenilo se Ker je staro leto že zatonilo, cembra meseca leta 1932 vršila upam in želim, da bo novo se je v tej naselbini redka slav-boljše in da bomo šle zopet na nost povodom praznovanja 40-delo, da pomnožimo našo dru- letnice mašništva Rt. Rev. štveno armado v članstvu in v Msgr. Matija Bilbana, župnika blagajni, in da bomo vse sku-. tukajšnje cerkve. V ta namen paj z roko v roki in s podvoje- je bila velika šolska dvorana nimi močmi delale za naše dru- docela napolnjena, štvo in Jednoto. In ker sem Monsignor Bilban je namreč bila ponovno na častno mesto pred 40 leti daroval prvo ali predsednice izvoljena, lepo po- novo mašo v neki farmerski nazdravljam tem potom vse čla- selbini. Pred tem časom je bil niče našega društva, želeča pa pri sv. Štefanu (Brockway), kolikor je pač mogoče, da se K sklepu voščim in želim John Komidar Jr., banderono-niče za leto 1933, in sicer sle- je, da tudi letos ne1 bomo imele yse™zdrav,0 STfn° N°V° le" ?iCe'. ,Mi"n/'. ™ učit?lj> na on' V, t 11* ** * . _ # V V | ** Trt 1 UVv lrnl//\*t i n/li tfn/\*Mi( nI it M /Irtf m 1 lltHrtlri nrvl* 1>A «4 ' •> . M J —i' razvija in deluje v svoji smeri, ¡vsem prav zadovoljne dneve v se; Joseph Nanut, zastavonoša; deče: to 1933, kakor tudi vsemu član- stvu naše dične Jednote. Ana Virant, predsednica. ja, št. 211, Chicago, 111.- Naznanjam članom in članicam našega društva, da so bili za leto 1933 izvoljeni sledeči HHP bazarja kot vsako leto, ampak Rezultat tega je očividen. Spor- bodočem letu (novem), in osta- bolniški obiskovalci so vsi člani Frančiška Gričer, predsedni- naj bo za premembo kaka gle-tni klub našega društva, v ka- jam s sobratskim pozdravom, in za vsak bolniški slučaj ime- ca; Marija Höge, podpredsedni- dališka igra. Datum te prire-terega spada celokupno član- Joseph Jakše, tajnik. nuje tajnik onega, ki mora bol- ca; Anna Smrekar, R. No. 1, ditve, in ime igre še ni dolo- stvo, je napravil Štefanovo,. --nika obiskovati. Zato naj vsak Bridgeport, O., tajnica; Anna čeno; igrale naj bi samo dekle- društvo tako popularno, da bi Društvo sv. Frančiška, št. 46, član to odredbo vpošteva, ko bo Roth, zapisnikarica; J o ha na ta, oziroma članice našega dru-najrajši vsa mladina v naselbi- New York, N. Y. obveščen, da je bolniški obisko- Hochevar, blagajničarka; Anna štva Marije Pomagaj; če bo ni pristopila vanj. Nasprotno Na glavni letni seji dne 10. i valeč, da to dolžnost tudi izvr- Legan, Johana Kocjančič, Caro- treba .kaj fantov za sodelova-pa tudi mladina ve, da bi brez decembra m. 1. je bil izvoljen ši kakor določujejo pravila. lina Straus, nadzornice; Mari- nje, jih bo treba drugje na-vodilne roke izkušenih starej- sledeči odbor našega društva, Po novem letu se ne bo več J» Kolar, vratarica; Paulina prositi, kar upam, da nam bodo uradniki; ših članov utegnila marsikje za leto 1933: , zakladalo članov tako kot dose- Avbrej, maršalka. ' šli radi na roke, kot se je vršilo Gregor Gregorich, predsed- "zavoziti," in zato s spoštova- John Cvetkovich, predsednik; j daj; vsak dotični, ki ne more • Seja je bila še precej xlobro to v preteklosti; no pa saj ima-1 nik i John Mlakar, podpredsed-njem sprejme in upošteva vsak Anton Merčun, podpredsednik;!plačati asesmenta, mora to na- obiskana; želeti bi bilo, da bi mo v tej naselbini dosti fejst nik; Mary Anzelc, tajnica; primeren nasvet starejših. Na Frank Potočnik, tajnik in bla- znaniti tajniku; in če želi, da se članice tudi prihodnjih sej fantov—Jednotarjev. Frances Gregorich, blagajničar- ta način je nastalo razmerje gajnik; Elsie Turnšek; zapisni- naj se mu pomaga, naj prosi malo več udeleževale. Ob enem Ker so se nekatere članice ka in zapisnikarica; bolniški pri nas kakor med otroci in karica; Valentin Pavlic, Valen- na društveni seji. Dosedaj so Mi želim, da bi članice bile.izjavile, da nimajo pravil, ozi- nadzornik Louis Anzelc Sr.; starši, a istočasno pa tudi po- tin Capuder in Joseph Paulin, j mnogi člani zlorabljali društvo malo bolj točne, s plačevanjem roma da jih še niso dobile; če nadzornice: Mary Bovec in polnoma bratsko. nadzorniki. Seja se vrši vsako in odlašali z plačili. ¡asesmenta, posebno še oddalje- jih katera želi, iste lahko dobi Margaret Gregorich Jr, društ- je, da bi se delovanje drugo soboto v mesecu na 62 Želim vsemu članstvu našega ne, ker se jih mora čakati in na prihodnji seji, ker sem jih veni zdravnik Dr. Josčph nadaljevalo še v pri- St. Marks Place, New York društva ter K. S. K. Jednote opominjati, pa še od njih odgo- zopet nekaj prejela iz glavnega sich, hodnjem letu v tem smislu in City. Pobiranje asesmenta se srečno Novo leto in mnogo vor'a ne dobim; torej ne vem, urada.. Cenjeni sobratje in sosestre se tudi še izboljšala morebitna prične ob 7:30 zvečer. uspeha naši dični podporni or- ali jih še držati pri društvu ali Ker ni na označeni pomanjkljivost, da bomo kon- Ker je bilo tudi sklenjeno, ganizaciji. — S pozdravom, ne? Nekatere članice so pač tela nobena voliti, torej je ostal nam bo zagotovljen; res so sla- dotni ljudski šoli, kajti v ondot-ni ljudski šoli se je katoliške učence že od nekdaj podučevalo --- tudi v katekizmu, kar v drugih Društvo Marije Čistega Spočet- državah in v drugih naselbinah Želeti društva ni bila navada. V tej naselbini je bil pričetek delovanja našega sedanjega jubilarja. Tam je namesto šolskih počitnic delal na kmetijah in prestal "dosti truda. Kasneje je tudi ondi in naokrog misijonaril in bil za pomočnika blagopokojnemu gospodu Msgr. Buhu. Svoječasno sta imela navedena misijonarja po Iron Range dosti težav in naporov, ko sta po pragozdih obiskovala prve naseljence največkrat peš. Kasneje, sta dobila tudi enega konjička z vozom; toda žival se je v blatni poti seji ho-1 Delujmo z roko v roki in uspeh °d iT" ^ i i« „„^ _________zdirjala v gozd v strahu pred Ur- John J. Sterle, tajnik. vse pohvale vredne; ako bi bile j ves stari odbor še za bodoče le-1 bi časi, pa teh bo tudi enkrat konec; spet nam bo zasijalo lep- cem tega leta imeli zaznamova- da se uradno objavi trimesečne ti še večje uspehe. (četrtletne) seje v Glasilu, da --Vse tako točne, bi bil tajniški j to 1933, in sicer: Da primerno proslavimo ne bo treba pošiljati kart, kot Društvo sv. Treh Kraljev, št. posel veliko lažji kot je v res- Antonija Rakovec, predsedni-uspešno leto, ki ga ima društvo se je to delalo dosedaj, posebno 98, Rockdale, III. niči. Torej drage mi članice, I ca; Agnes Seliškar, podpredsed- za seboj, bomo imeli na sedanji pä tistim, ki so zaostali z ases- Vabilo na veselico katere ste v položaju, da lahko nica; Mary Gosar. tajnica; seji malo domačo zabavo, h ka- mentom, da se ne bo posebej | Cenjena nam društva v Joli- .plačate, ne odlašajte, ker tajni- Mary Toleni, Frances Lesar, teri je želeti, da bi se zbralo (ekstra) opomina pošiljalo, injetu in Rockdale! Dragi nam ca mora čakati do zadnjega v i Mary Trošt, nadzornice; Justi-vse članstvo brez izjeme. Seja nobenega odgovora nato preje-1 Slovenci in Hrvatje! Nazna- mesecu, pa še nima zadosti na Volarič, zastavonosilka. bo čim najbolj mogoče kratka; lo; prosim, da se javite pri vsa-|njam vam, da bo naše društvo asesmenta za Jednoto. Ako S sosestrskim pozdravom, takoj nato pa bo nastopila god- ki mesečni seji, da odbor ve; priredilo veselico dne 7. janu- pojde še tako naprej, se ne bo ba, ob kateri se bomo po mili kaj ukreniti, volji lahko zavrteli. Serviral se Želim članstvu našega- dra-bo dalje brezplačen prigrizek in štva kakor tudi vsem našim pijača in poskrbelo se bo, da bo i Jednotarjem srečno in zado-imel dovolj zabave vsakdo. Pri- voljno Novo leto 1933. dite torej vsi, stari in mladi, moški in ženske. t S sobratskim pozdravom, Frank Potočnik, tajnik. arja, 1933. Na tej veselici bo moglo za nobeno več založiti ni» veliko zabave; torej vas vljud- ti za en mesec, kar pomeni, da no ▼ imenu odbora vabim ter bo suspendirana. Torej ne zvra-p rosi m. da pridete vsi iz Jolieta čajte potem krivde na tajnico, in Rockdale in od drugih kra- S sosestrskim pozdravom, jev. Osobito bo lepa prilika za Anna Smrekar, tajnica, plesašeljne, ker bo svirala fina " - Mary Gosar, tajnica. komarji, katerih je bilo cele roje. Pri tem je bilo treba konjička loviti po gozdu, Bodisi v lepem ali grdem vremenu. Kon- Društvo Marije Pomagaj, št. 190, Denver, Colo. Vsem članicam našega društva. ki se niso udeležile naše zadnje glavne letne seje se uradno naznanja sledeče: še solnce prosperitete, ko se bodo enkrat delavske razmere , , , , , zboljšale; tedaj bo tudi oživelo ti* ^ „ društveno življenje. Upam, da ^JT ^ '-m "V,* ma" nam bo leto 1933 prineslo do- °grela Tako te" sti veselja in zdravja, ker leta fe * bl'° del° ? 1932 smo imeli vedno dosti bol- "ttSm z*sluzn* ^ijo-nikov. Želim, da bi skušal ^ ^^ To Je skusi1 tudi član in članica pridobiti v naragovim misijonarjem hom. Nekaj časa je deloval tu-! kaj v Minnesoti tudi pokojni se opo-|Rev> Andrej smrekar, dokler " na" odpotoval v Cleveland, O. Farani na Gilbertu so jubi . (Dali« sa 3. strani). Bu- da bi skušal vsakir».,. . , . . , . , , .. Bilban, ki je deloval z zadnjim , . . Baragovim vem letu enega novega kandidata za naše društvo. K sklepu vas hočem zoriti na nedavno uradno na-/" ~'mrej omreKar' ao**r ™ znanilo v Glasilu, da bo Jedno-ta od sedaj naprej posojevalai ^jBteiiiniiiiiinw^ i MISIJONSKI ŠKOF IRENEJ FRIDERIK BARAGA Spisal DR. FRANC JAKLIČ Leta 1838 je Dolinar stopil v pokoj, katerega je užival še celih 20 let. Zadnja leta je bil popolnoma slep. Baragovo škofovsko posvečenje in njegov škofovski obisk v domovini je še dočakal. Umrl je 21. oktobra, 1858, star 94 let. S hčerko Anico počivata pri Sv. Krištofu v istem grobu. V domovini je Baraga uredil tudi -svoje časne zadeve. Trebanjsko graščino je prepustil svoji starejši sestri Amaliji. Antoniji pa zapisal delež 5,000 goldinarjev; Nato je šel v škofijski dvorec po odpustnico za v dunajsko- nadškofijo. Škof Avguštin Gruber ga je pa opozoril, da mora po cerkvenem pravu ostati v ljubljanski škofiji. Tako ga je ohranil sprva Slovencem, potem pa Indijancem. V ljubljanskem bogoslovju. Doba janzenizma (1821-1824) V sv. pismu beremo o bogatem mladeniču, ki ga je Jezus ljubeče pogledal in ga pozval, naj razdeli vse svoje imetje ubožcem ter se pridruži njegovim učencem in sodelavcem. Mladenič ni sledfl povabilu. Friderik Baraga je bil torej ves drugačen: klic milosti je v njegovem plemenitem, velikodušnem srcu našel vse lepši odmev. Velikost njegove žrtve nam dobro dopovedo stavki ljubljanskega škofa Brigida iz leta 1804, v katerem toži o pomanjkanju in žalostnem položaju duhovščine. V splošnem so veljali ti stavki gotovo tudi za čas, ko je Baraga Vstopil v bogoslovje, lcer se v 17 letih razmere še niso mogle docela preobrniti. Škof piše: "Žetev je velika, a delavcev je malo. Tu in tam so verniki brez dušnega pastirja. Vzrokov je v sedanjih hudih časih mnogo, a prvi in glavni vzrok, tako sodimo, je preziranje duhovske- za učenje je bil reden in marljiv, za molitev pa tako goreč, da je s svojim zgledom tudi na druge spodbudno vplival. Do tovarišev-bogoslovcev je bil izredno vljuden*in postrežljiv pa resen in bol ji vase zaprt, prav kot nam ga opisujejo tudi njegovi poznejši ameriški znanci V semenišču je lahko nemoteno živel po svojih načelih, ker je bil starejši ko večina tovari ter je imel kot bivši lastnik" graščine in kot izprašan prav nik še tem večji ugled. Duhov ski stan je Baraga že od nekdaj pravilno pojmoval kot neprestano samoodpoved in kot irtev za Boga in za duše. V prvem letu je dovršil, kot mu je bilo od vlade naročeno, nauke iz cerkvene zgodovine, stare zaveze in iz sldvenščine; v drugem letniku novo zavezo, dogmatiko in vzgojeslovje; tretjem letu moralko, pastoral-ko in katehetiko. # Med profe sorji je imel za staro zavezo in vzhodne jezike znanega dr. Ja koba Zupana. Dr. Jurij Dolinar mu je iz cerkvenega prava lahko dal odličen red, ker je bil Baraga to strogo proučil že na Dunaju. Dolinar je bil vedno pravovernega in cerkvenega du ha ter je p6miloval napake tistega časa; tudi o papeževem prvenstvu je imel pravilne nazore. Leta 1821 je jožefinska avstrijska vlada toliko popustila od svojih nasilij do Cerkve, da je škofom vrnila nadzorstvo nad bogoslovnimi semenišči. Tako vsestransko vzoren je bil Baraga, da ga 'je škof Gruber že na koncu drugega letnika, na sv. Mateja dan, 21. septembra, 1823, posvetil za maš-nika. S kakšnimi mislimi in čuvstvi je novomašnik klečal ob velikem oltarju ljubljanske stolnice! Vsega se je preda) Bogu. DOPISI (Nadaljevanje s 2. strani) lantu v počaat priredili velik banket in {to mu izročili gmoten spominski dar, za kar se je veselo in zamišljeno zahvalil in omenil svoje nekdanje težavno misijonsko delo. Navzoči so jubilantu navdušeno ploskali po sebno, ko je omenjl, da ne za služi takega priznanja kot delavec v vinogradu Gospodovem Banketa se je udeležilo mnogo domačega ljudstva (faranov) in tudi drugih povabljencev od blizu in daleč. Vsi smo jubilan te želeli, da--naj_|ra ljubi Bog ohrani še,mnoga leta, in mu da dočakati š(e zlato m^šo. \ \ Poročevalec. Takoj naslednje jutro je imel New York, N. Y.—Pretečeni teden sem v večih slovenskih listih čital dopise iz Brooklyna. ga stanu. Mladina je že po na- ob ^ zjutraj ZQpet ravi taka, da jo zgodaj mika tisti »stan, ki je bolj čislan ko drugi. Ker se sveto mašništvo danes tako hudo prezira, se mladeniči, ki so mnogo obetali, po dovršenem modroslovnem tečaju, iz strahu pred prezira- Ijubljanski stolnici pri oltarju presvetega Rešnjega Telesa tiho novo mašo, pri kateri so bili navzočni le obe sestri Amalija in Antonija in pa dr. Dolinar. Spomin na ljubljansko škofijsko cerkev sv. Nikolaja, v njem, obračajo rajši k drugim kateri je uiU greČQ teh dyeh vedam kakor k bogoslovju. Vsej^ mu je ^^ sveti, tudi se je-zarotilo zoper duhovnike! seVernoameriške samevajoče in vero. Proti nam se druži gozde in pianjaVe. zlobnost, zvijača in prevara, XT _ . . . 1 , , , , , I Novomašnik, star nekaj nad besnost in razbrzdanost v bese- „„ t . , , . . . . 26 let, se je odpovedal tudi let- di in pisanju. Sramotijo nas po knjižurah in izročajo javnemu posmehu in porogi; že smo ljudem v pregovor." Dne 22. oktobra, 1821 je Baraga vložil prošnjo na ljubljanski škofijski konzistorij za sprejem v semenišče. V njej pravi: "Odločil sem se študirati bogoslovje, ker čutim izrazito nagnjenje do duhovskega stanu." Hkrati je zaprosil škofi jstvo, na mu pri vladi izpo-sluje dovoljenje, da bi prva dva letnika bogoslovja združil v enem letu, ker je modroslovje že dovršil in je tudi cerkveno pravo že na Dunaju predelal. Na priporočilo škofijstva je 25. januarja, 1822 prišel pritrdilen odgovor vlade, z izrečno pripombo, da mora prosilec obiskovati v prvem letniku tudi izredna predavanja iz slovenščine. Na vernih duš dan, 1821 je Baraga vstopil v ljubljansko bogoslovje. Dva dni pred božičem je prejel nižje redove. Tudi v semenišču je bil seveda vsa tri leta vsestransko vzoren in je navodila za duhovni napredek kar najmarljiveje izvrševal. Hišne predpise in vse ni renti 600 goldinarjev, ki mu jo je ponujala sestra. V tistem pismu ji je dejal: "Poslej nimam na svetu nikake dediščine. Ko bo On, kateremu je ime Ljubezen, prišel pozvat svojega služabnika, mu bom odgovoril: 'Tukaj sem, o Gospod; daj mi, kar je mojega; daj mi krono, ki si jo dal svojemu apostolu Pavlu'!" ! Nepopravljivo napako je pa Baraga takrat zagrešil: za sestro Antonijo tudi takrat ni dovolj poskrbel. Pred vstopom v semenišče je bil vso svojo bogato dediščino prepisal na sestro Amalijo. Res, da je bil tudi Antoniji zapisal lepo vsoto 5,000 goldinarjev, a njena bodočnost s tem le ni bila dovolj zavarovana, kot se je kmalu pokazalo. Rento letnih 600 goldinarjev, ki mu jo je Amalija ponujala, bi bil zdaj ob novi maši lahko prepustil mlajši sestri Antoniji celo, ali pa vsaj njen dobršen del. Tega pa, žal, ni storil, in sicer deloma zato, ker za imovinske zadeve sploh nikoli ni imel dosti smisla,, deloma je pa to zakrivila njegova velika, plemenita, a še vedno preveč naravna ljubezen do ^ Mnogo se je pisalo, o pripravah, tnik]fcrso se vršile za nastop prvega koncerta mladinskega zbora, ki ga je ustanovilo pevsko društvo Domovina pred nedavnim časom. Ker sem navdušen za vsako kulturno delo, katerega mladina vrši tu med nami, sem to tem pozneje zasledoval; komaj sem čakal Štefanovega den, da vidim, kaj v resnici bo. Prišel sem omenjenega dne v dvorano Slovenskega doma, ko je bila ura 3:30 popoldne, in že je bila dvorana skoraj polna. Ura začetka je bila naznanjena ob štiri uri. Nekaj minut čez štiri stopi pred oder neki mlad mož, menda član društva, kateri pozdravi v imenu otrok in društva Domovina navzoče, ki pa je bil menda nekoliko v zadregi v govoru pred toliko ljudmi. Nato se je dvignil zastor, na odru je bil krasen prizor, ki si ga ne more predstavljati, kdor ga ni videl. Poln oder majhnih in nekoliko večjih dečkov in deklic. Nastalo je ploskanje po dvorani od najmanj, po mojem mnenju, 350 do 400 ljudi. Nato je prišel na oder nji-iov voditelj .in vodja, in nam vsem dobro poznani operni pevec g. Anton Šubelj, kateremu v pozdrav ni hotelo biti konec ploskanja. Naposled se je vendar umirilo. Potem so otroci zapeli pesem "Sveta noč" in še par drugih božičnih pesmi, ka kor je bilo označeno na programih. Osupel sem poslušal te krasne glasove, tako milo z lepo slovensko izgovorjavo, resnično tako kot se je v časopisih napovedalo. Po nekaj trenutkih sem opazil, da je lepi prizor poveličeval krasne jaslice, ki so bile moj-stersko delo in so nudile impo-zantno sliko. Takoj sem v mislih pohitel v staro domovino, tja, koder smo v mladostnih letih uživali zlate dni v božičnem času in se radovali ob jaslicah. Mnogo bi še rad pisal o tem očarljivem prizoru, ki se nam je nudil, a dopis bi se preveč zavlekel, in ne bi videl rad, da bi ga gospod urednik vrgel v koš. Rečem o tem na kratko le toliko: Vsakega koncerta se udeležim, toda še nikdar nisem toliko užival kakor to pot. Krasno božično pesem je pel v soli g. Anton Šubelj in za njim celotni zbor, mladinski in odrasli. Veličastno je «donela pesem menda nad 80 grl. Zadnjo pesem pa smo peli vsi v dvorani, kar se mi je zelo do-padlo. Po vsem koncertu pa je pri-romal po dvorani povsem staro-krajski Miklavž, v lepi opravi. Sledil mu je angelj z velikimi peruti in isto tako lepi obleki, ki je z zvončkom v roki naznanjal njun prihod. Za njima pa so člani Domovine nesli v velikih košarah darove, katere je potem Miklavž razdelil med otroke. Pazil sem, k$ko mu bo mogoče vse obdariti,! toda imel je toliko, da mu ni zmanjkalo, četudi je bilo po mojem mnenju kakih 150 otrok, čudil sem le kje da je toliko dobil. Kakor je bilo v listih poročano, je vse to naročilo društvo Domovina. • S tem je društvo pokazalo, da res ljubi mladino. Zato mu na tem mestu izrekam čast in želim ,da še naprej vrši to lepo kulutrno delo. Naj živi in cvete njih društvo, ker toliko daril pripraviti ni malenkost in je brez dvoma zvezano z velikimi stroški. Čast jim! Opazovalec. | DR. FR. TRD AN: . IJST ZA SPOMINSKO KNJIGO predstojnike je vestno slušal, Amalije. Te svoje nepazljivosti se je pozneje bridko kesal, ko se je je dodobra zavedel. Iz Šmartina je nujno prosil Amalijo in njenega moža, kot bomo videli, da naj že zaradi njega bosta velikodušna do obubožane sestre, ki mu je ila v pismu potožila svoje imovinske težave ter bolestno vznemirila njegovo rahločutno vest. (Dalje prihodnjič.) (Ob priliki poroke Pa?. Pirvnikovr) Lepo je bilo dne 24. novem bra! Prav tedaj, ko so solnčni žar ki jeli prodirati jutranjo meglo. je drsel po slovečem Sor-škem polju zelenljasto svetel Buick, ovit krog in krog z vencem belih nagelnov.. Vozniki ki so prihajali iz Kranja, so se že od daleč umikali, delali špa-lir in radovedno zrli za letečim avtom. V večjih gručah ob poti stoječe mladenke so celo ma hale z robci in klicale: Bilo srečno! , " Pa tudi priroda naokrog je pela v radostnem zboru, ki je odmeval iz rujavo sive hoste, iz zelenih trat in od belo sivih vrhov gorenjskih* planin. Ah, ti slovenski hribi in planine! Kakor venec na glavi brhke neveste se li zde: zeleni gozdovi oklepajo strma in položna brda, pašniki podajajo roke skrbno obdelanim njivam in travnikom, na slemenih pa gleda iznad drevja — kakor poročni biser iz venca — gozdna kapela ali vaška cerkvica. "Ali ni ta pogled prelepa podoba današnjega dnea*a?" pripomni stric Jernej, ko so se nad Kranjem pokazali izza oblakov Triglava mogočni vrhovi. Tedaj se je vzravnala in pogledala skozi okno tudi gospodična Pavlina. Dočakana sreča ji je drhtela v vseh živcih. Iz cči ji je gorela svatovska radost, po obrazu ji je igralo blaženo in samozavestno zadovoljstvo, smeh in beseda sta ji bila kakor žvrgoleča pesem v mladi hosti, kakor slavnostni spev cvetočih trat in zorečih njiv. Za hip se je skrilo solnce, za-stri ga je srebrno siv oblak, ki je priplul iznad Kamniških planin. Tudi rožnata lica gospodične Pavline je za hip spreletela belkasta bledica. Vroča domišljija ji je mimogrede švignila preko morja. Pred njenimi očmi «o vstali oče, mati, brat, sestre, znanke in prijateljice. Saj je tik pred odhodom k poroki prejela devet brzojavnih čestitk. "Tudi tisoč dinarjev bi dala, če bi mogla vsaj po telefonu zakli-eati: Z Bogom, dragi moji!" Od hvaležnosti in ljubezni so se ji orosile kostanjevo rumene oči. Pa se je hipoma^ zopet vzravnala. Volja življenja ji je bila močna, pa tudi ponos osebnosti in zavest časti sta ji bili silni. , Potem je imel besedo polkovnik Mirko. Doživel je čudovitih in zanimivih dogodkov in pripovedoval jih je živo in nazorno. V pripovedovanje je vpletal zares lepe in pesniške opise, zato so ga vsi radi poslušali. Gospod doktor, ki je sedel pred njim, ga je ponovno pohvalil, da pripoveduje lepo in gladko. Pri tako blagem ln zgovornem možu Vam ne bo dolgčas," je dejal gospod tovarniški ekonom in se poklonil gospodični Pavlini, ki je iznova zardela. Po enourni vožnji se je avto vstavil. Dospeli so do cilja. Prva je izstopila gospodična Pavlina. Njeno višnjevo svileno obleko in roza rdeče pokrivalo so prelivali solnčni prameni V vse mavrične barve in dajali njeni že itak Bloki postavi še posebno vitek iiraz. Prijeten vonj rdečih nagelnov, ki jih je držala v rokah, se je širil naokrog kakor sveže kadilo, ko ga natre-sejo na žrjavico. Polkovnik Mirko je bil v gala-uniformi. , Črnikasto bluzo so ožarjale zlate polete in zlati trakovi ter belkasto višnjev zaslužni križec. Prav take barve so bile tudi fino zlikane hlače s Si-rokimi rdečimi portami ob strani. Postave je srednje visoke in vitke. Njegovo inteligentno obličje, zdrava lica in veselr izraz so jasno pričali, da bo srečen ob strani svoje izvoljenke. Napotijo se v cerkev. V prvem paru je bila gospodična Pavlina in priča stric Jernej, za njima pa sta stopala gospod Mirko in njegova priča. Tako namreč zahteva običaj. Danes je tudi cerkev nevesta V kapelici čudodelne Marijine podobe blešči v stoterih lučih ol tar. Marijin obraz in lice Je-zuščka, ki ga drži Marija v rokah, je v tolikih lučkah en sam rajski sijaj. Svečnike poživlja jo šopki, stebre pa boža zeleni bršljan. šopek rdečih nagelnov je poklonila Mariji tudi gospodična Pavlina. V kapelici se svatje iznova razvrste: ženin in nevesta stopita korak naprej in poklekneta pred Marijinem oltarjem. Tik za njima se postavita priči ob klopici, z rdečim baržunom pogrnjeni. Vsenaokrog sveta tišina! Nih-čejse ne ozre, oči vseh so vprte v zaročenca, ki sklepata zakonsko zvezo. j Tedaj pa pretrga'to sveto tišino rahel, vendar dosti razločen in jasen glas: "Cenjena ženin in nevesta! Privedla je Vaju semkaj pred božji oltar skrivnost ljubezni, da se nerazdružno zedinita v svetem zakonu in tako položita temelj krščanski družini. Prava zakonska ljubezen pa je tista, katere nas je učil Jezus Kristus, ki je rekel: "Mož bo zapustil očeta in mater in se bo pridružil svoji ženi in oba bosta eno telo." Glejta ta odločilni trenotek je zdaj pred Vama. Prišla sta pemkaj, da skleneta zvezo pred pričami in pred samim Bogom, da On to zvezo potrdi in Vama da zakramentalno milost, ko izrečeta v ljubezni porojeno odločilno besedo: Hočem. Nebesa ali pekel nosi v sebi Vajina odločitev, nosi Vajino večnost z Bogom, ali večnost od Njega na veke odtrgano. ,Zvestoba, ki jo danes sebi in Bogu obljubljata, bo predvsem odločevala, katerin bo Vajin delež . . . Bog, blagoslovi Vajino zvezo, da bi ves čas življenja blagrova-la to uro in živela kot ena duša in eno srce, v veseli zavesti svoje sreče in resni zavesti svoje odgovornosti." In potem se je vršil poročni obred. Gospe Pavlini je ušel pogled na Marijino podobo. Tako ljubeznivo jo je gledala z oltarja! Pavlini se je zazdelo, da jo ume, 'da čuti ž njo. In ko sta po končanem obredu z Mirkotom stopila korak nazaj h klečalniku, z rdečim baržunom pregrnjenim je gospa Pavlina iznova dvignila glavo, sklenila bele roke in zopet zrla v Marijino podobo. Potem pa ji je oko obstalo na Mirkotu, ustnice so se kar nehote zganile in kakor bi zašepe-tal južni zefir, je bilo čuti :* NEBEŠKE ROŽE n. KRALJEV ANJE SRCA JEZUSOVEGA V DRUŽINAH Spisal P. J., O. 8. U. R. 8. 4" il Prestol Srca Jezusovega je besede. To me spominja na bil veličastno okrašen, vse je ljubko zamisel v nekem fran-bilo v luči in cvetju. Zbor otrok jcoskem zavodu. Ko so se dekli-je prepeval pesmi. Opravit sem ce pripravljale na prvo sveto molitev vstoličenja kleče. Gospod me je pozdravil kot vljuden človek, pa to je bilo vse. Stal je v ozadju in nič ni kazalo, da bi bil ganjen. "Častiti oče," je dejala gospa, ko sem odhajal, "in vaša skrivnost ?" "Je tale: Drevi bom pisal vašemu gospodu soprogu v imenu presvetega Srca Jezusovega, ki je postal Kralj vaše družine, naj pride ob 5. uri k meni k spovedi." i "Častiti oče, ne tega! Oprezni moramo biti. Pomislite! Mojemu možu naročiti kakor učenčku, naj pride k spovedi ob določeni uri!" Gospa, ne bojte se, saj je v imenu našega Gospoda! Ali verujete ?" , O, da, častiti oče, seveda verujem. Storite torej, kakor mislite!" "Ne nehajte moliti—in—na svidenje!" Drugi dan je došlo pismo, ko so bili vsi pri kosilu. Hčere, ki so bile o vsem obveščene, so se zbale, s strahom so pričakovale, kaj bo. - •Pismo," je rekel, "o!" obhajilo,. je prejela vsaka peščico pšeničnih zrn^ za vsako še tako majhno premagovanje je veljalo zrnce, ki so ga deklice spravljale v lične vrečice. Iz teh dragocenih zrnc so zmleli belo pšenično moko, iz katere so spekli hostije za prvo sveto obhajilo. * Tudi vi, dragi otroci, boste s premagovanji zbirali zrna, ki bodo žive hostije tam daleč na Kitajskem, če boste goreči v molitvah, v samozataji, za to, da boste pridobili duše Srcu Jezusovemu. Saj je naša dolžnost, da ljubimo, da delujemo na to, da bodo tudi drugi ljubili Ljubezen, ki ni ljubljena. To je božje delo ... in ni moje delo. Dobro si torej zapomnite: kadar mi boste pisali—me ne vprašujte: "Častiti oče, ali vaše delo napreduje?" Ampak recite, da bo prav, takole: naše delo, delo Srca Jezusovega. Saj je že 300 let, kar je Jezus prosil , sv. Marjeto Marijo, da bi bile družine posvečene, da bi v njih kraljeval. Le pomislite, ali bi bilo mogoče, da mrtvi oživljajoče bi bilo to moje delo? Pa je duhovna smrt še večje la Kot solnčice čist moj srfcni je žar, za Tebe bo gorel, moj Mirko vsekdar! Popoldne je potekalo svatom na Bledu v znanem hotelu "Pri Petranu." GOrko solnce, sveži zrak, dobro kosilo in šampanjsko vino jih je razvnelo, da so bili zares veseli. Samo za trenotek je gospa Pavlina iznova vzdrhtela — pogrešala je bližine domačih — potem pa se je zopet prisrčno smejala in rado-vala ob strani Mirkotovi, v čigar srce je prelila vso ljubezen mlade neveste. Zabava je bila prijazna in živahna. Bila je to tista dobro-dejna zabava, pri kateri ni treba napeto misliti, a je vendar duh vedno delaven, in prav vsled tega se odpočije človek, da po zabavi mirno spi in more drugo jutro priznati: Dobro smo se imeli! to jeza ali milost božja? Vstal je. Grem v> pisarno—in nihče me ne sme motiti, imam opra- iti nekaj zelo-važnega." Ob petih sem bil v celici in sem čakal. Brat vratar pride in naznani visokega gospoda. Pa kako! Oh, oh! Bal se je, tresel se je za obstoj samostana. Ali bo gospod hišo zažgal? "Častiti oče, ali ste dobro pogledali ? Le poglejte! , Ali je mogoče?" in pokazal mi je vizitko ter ni verjel lastnim očem. Naj pride!" "Toda, častiti oče, ali ste dobro videli," je ponavljal pri vratih. "Da, dragi brat, da! Prosim, pustite, naj vstopi!" In gospod je vstopil, padel na kolena, bled; od ganjenosti ni mogel govoriti. Presrčno sem ga objel. "Oče moj," je izpregovoril, "tale beseda: v imemi Jezusovem in v njegovo čast, ki je kralj vaše družine, ta beseda me je spreobrnila." Potem, ker ni mogel govoriti, je segel v žep in mi ponudil list —bila je njegova spoved. "Častiti oče, čitajte glasno!" Spreobrnjenec je vedel, da ga bo ganjenost premagala, zato Odprl je, prebledel. Ali je bi- zlo kot telesna smrt, in vendar tudi taki vstajajo od smrti. To vam bom dokazal. Pa še pomislite: koliko je učenjakov, ki govorijo, imajo dolga predavanja, pa—kamenje ostane kamenje. Če pa Jezus spregovori eno samo besedo, se najtrša srca raz-tope v božji ljubezni. Da, to je delo Jezusovo, in jaz nisem drugega nego odmev njegove božje besede v Parayu, mali potnik—poslanec Srca Jezusovega. Jezus sam dela čudeže, spreobrača grešnike. To delo je mana, ki pada na vse, in zadovoljuje vse naše potrebe, velike in majhne. A česa smo bolj potrebni kot ljubezni našega Boga ? Obljubil sem vam, da vam bom povedal o čudežnem ozdravljenju, ki ga je izvršilo Srce Jezusovo. V krščanski družini so se pripravljali za vstoličenje. Po vstoličenju mi je rekel oče: "Glejte, kako žalostno je to! Kako srečni bi bili danes, ko bi bili zbrani vsi družinski člani v ljubezni presve.tega Srca Jezusovega, ko ne bi manjkal izgubljeni sin! Mojega najstarejšega sina ni tukaj, častiti oče! O, to je bridko!" "Gospod, zaupajte, vstoliče^ nje Srca Jezusovega bomo da- je velikodušno vse zapisal. Ka- rovali za spreobrnenje duše va- ko bi vam mogel popisati neizmerno veselje po prelepi spovedi, prvi v njegovem življenju, ki je štelo 62 let! "Častiti oče," je dostavil, "bodite usmiljeni, naj prejmem jutri sveto obhajilo v stolnici— in k tej slovesnosti bom povabil prijatelje—brezverce." Tako se je tudi zgodilo. Ali bi mu mogel odreči Jezusa v presveti Evharistiji, ki ga je ljubil, kateremu se je popolnoma izročil kot svojemu najljubšemu Kralju? Danes je goreč apostol, in ko sem odhajal na Holandsko, mi je sporočil, da je Gospodu pridobil svoja dva brata, starčka 71 in 75 let. Preden boste odšle od tu, vas prosim, da za dve ijiinuti obiščete Jezusa v tabernaklju, da ga počastite in se ponudite pre-svetemu Srcu za apostole njegove ljubezni. Prosite ga, naj vas posveti, da boste mogle posvečati druge—v ljubezni. v V. Duhovna vstajenja Odločile ste se, da postanete "pomožne ali male misijonar-ke.g Izrazile ste željo, da bi delovale skupno s sejalci božje šega sina. Jezus, ki je postal kfalj vaše družine, bo v njej kraljeval v polnem obsegu, boste iideli." • Molili so, jokali so, vsak me--sec so redno obnavljali posvečenje. Tri leta so minila, ko pride oče ves potrt k meni: "Častiti oče, glete, le poglejte! Moj najstarejši sin umira v zanemarjeni podstrešni sobi —in vsega mu manjka. Obvestili so me o nesreči in hitel sem tja . . Morete si misliti, da me je bilo sram, ko sem ga videl v zapuščenosti . . . Pa, saj je moj sin!- Ležal je na tleh v vročici, razbijal ... in . . ., preklinjal. NaroČil sem, naj ga neso k meni na dom. Tako prihaja izgubljeni sin v očetovo hišo — toda, v kakšnem stanju! O Bog-! . . . Častiti oče, kako nam boste pomagali rešiti to dušo?" "Vaša družina je v resnici družina Srca Jezusovega," mu odvrnem. "Ob štirih bodo pripeljali sina domov—takrat bom prišel tudi Jaz." Tako je bilo. Že v veži sem čul vpitje nesrečneža. Vsa družina je molila. S« !• JBDIfuTB me, VMA. CUT OUMLAKD. OHIO ^uo U.00 NOVOLETNE ZAOBUUBE Spisal Stephen A. Norton Povodom nastopajočega Novega leta, naj naredi vsakdo izmed nas sledeče zaobljube:. "Da bi živel sleherni dan v smislu velike ljubezni, ki nas obdaja na svetu, napolnjenem s pričujočnostjo Boga. "Iščimo te ljubezni v vseh navadnih stvareh vsakdanjega življenja. "Delajmo, počivajmo in pojmo v svesti, da je naš božji Prijatelj blizu nas. "Sprejemajmo težave in prenašajmo bolečine v zaupanju, da On, ki nas ljubi, ve za naše bedno stanje in skrbi za nas. "Vsak novi dan in noč sprejmimo kot novo, dobro božje darilo. "Ogledujmo naravo kot božje stvarstvo; iščimo lepoto sveta, katero nam odkriva božja Previdnost v neizmerni ljubezni do nas. "Čitajmo božjo ljubezen do nas v zvezdah, očeh naših prijateljev in dobrih knjigah; kajti vsa navodila teh so Njegova navodila in navdihnjeje misli. . "Čitajmo radi knjige življenja dobrih in pravičnih mož; to nas bo polnilo z navdušenjem in spoznanjem, da nam bo srce bilo v veselju in upanju. Na la način bomo zadobfli moč, preobloženi pod bremenom; zadobili bomo tolažbo ter mir v težavah,' tako bomo tudi na ta način dospeli do studenca zemeljskega veselja." VAŽNOST JEDNOTMH CERTIFIKATOV Vsak Jednotin certifikat lahko smatramo za važno vrednostno listino, narejeno v obliki pogodbe med zavarovancem in med podporno organizacijo. Ko umre kak član ali članica, se poleg mrliškega lista zahteva tudi njegov certifikat in istega po izplačilu zavarovane svote obdrži v Jednotinem arhivu. Na certifikat je treba torej paziti prvič, da ga ne izgubite, dalje da vam ne zgori in tretjič pa tudi, da imate dediče vedno pravilno na jstem označene. Pravila naše Jednote sicer določujejo, da so do posmrtnine v prvi vrsti upravičeni bližnji krvni sorodniki. Pri vsem tem se pa večkrat pripeti slučaj, da član ali članica zadevo glede dedičev zanemarja; vsled tega nastanejo sitnosti in zapreke pri takojšnem izplačilu posmrtnine takega certifikata. Sele pred nekaj tedni je umrl član nekega društva naše Jednote v Clevelandu; bil je vdovec že pet Tet in zapušča menda šest otrok. Ko je tajnica dotičnega društva prejela certifikat tega umrlega člana v roke, je ondi na svoje veliko začudenje videla, da je imel ta član še vedno narejeno posmrtnino na svojo ženo, ki je že pred tolikimi leti umrla. Glede te posmrtnine je bilo treba pisariti na glavni urad. Ta pokojni član je imel dosti časa, da bi bil lahko certifikat prenaredil in določil vsakemu izmed svojih otrok toliko in toliko; toda žal, se ni brigal za to. Svoječasno smo imeli že sitnosti s sodnijo, ko je imel kak tu v Ameriki živeči član posmrtnino narejeno še na svoje starše v starem kraju, a je bil pri vsem tem tukaj poročen in oče otrok. Advokat ne dela zastonj in tako gr;ejo včasi lepi zneski za pravdne stroške.. ■ r Osobito naj bi bili poročeni glede določbe posmrtnine tudi svojim otrokom previdni in naj bi isto razdelili vsem enako. Pri tej ali oni družini se nahaja morda troje otrok, vsi označeni v certifikatu kot dediči; zatem se pa narodi še eden, katerega je oče ali mati pozabil omeniti kot dediča. Ce ta otrok ne bo dobil nobenega deleža, si bo čez čas gotovo mislil, da ga starši niso imeli radi; morda bo celo svoje ostale brate in sestre črtil, ker oni so prejeli po starših nekaj dedščine ali zavarovalnine, dotičnik pa nič. . Kadarkoli razvidite, da dediči na vašem certifikatu niso pravilno označeni, obrnite se na društvenega tajnika, ki vam bo preskrbel pravilno narejeno premembo dedičev in izposloval iz glavnega urada novi certifikat. % Važno je pri tem tudi dejstvo, da vsak novi certifikat takoj lastnoročno podpišete in ena priča; potem pa istega dobro hranite, ker je važna vrednostna listina. -.-o V aprilu Ma 1M7 »o države pristopite ▼ vojno na strani zavetnikov. Od onega dne do premirja jo vlada ZMMI 1r 977^00,000 dolarjev. Ko jo pri-ito do premirja, toliko zmagovalci kolikor premagam) ao bili izčrpani: od 86,000,000 ljudi, mobiliziranih od vseh vojnih držav, 8,538,000 jo hilo ubitih in več kot 21,000,000 ranjenih. Mirovno industrije so bile ustavljene in delo rekonstrukcije je zahtevalo sredstva, ki jih evropske države niso imele. Zavezniške vlade in kmalu potem tudi prejšnji sovražniki obrnili so se k Združenim državam za nova posojila in Združene države so jim posodile dodatnih 3,261,000,000 dolarjev. Na tak način je vlada Združenih držav posodila raznim državam vsega skupaj 10,338,-000,000 dolarjev. Največji dolžniki so bili: Angleška s $4,227,-000,000, Francija s $3,408,000,-000 in Italija z $1,648,000,000. Njih dolg skupaj znaša 90 % vseh medzavezniških dolgov. 17 drugih držav si je izposodilo pred premirjem in po njem razne svote: od $193,000,000 za Rusijo do $1,600,000 za Ogrsko. Leta 1922 je kongres ustanovil posebno komisijo za inozemske vojne dolgove, ki naj preiskuje, koliko so inozemske države v stanu plačati, in sklepa primerne poravnave. Pogajanja z raznimi _ državami so nadaljevala nekoliko let. Poravnave, ki so Korita moratorij tetekd, je Angiefta sama zopet ib^aIii plačevati. Kasneje, ko so bili dolgovi fundirani (poravnani)» so tudi drugi dolžniki začeli plačevati. Denar jo vefinona prihajal iz nemških reparacij in denar za nemške reparacije je bil ▼ glavnem izposojen iz Amerike. Začetkom leta 1931 so Združene države prenehalo posojevati Nemčiji, da se stori konec temu nagromadenju dolgov. Ali to je imelo za posledico polom vsega sistema dolgov. Nemčija je izjavila, da ne more plačati. Angleška banka je ustavila zlata plačila in druge države so sledile z omejitvami mednarodnih zlatih operacij. Ta polom je provzročil "Hoo-verjev moratorj" za inozemške dolgove — rok enega leta, tekom katerega so se ustavila vsa mednarodna plačila dolgov in reparacij. Ta moratorij se sedaj bliža h koncu. In tako smo prišli de sedanje situacije. Znižanje dolgov ali njih popolni izbris je postal pereče vprašanje. Kakor smo razvideli iz zadnjega članka, vo, ki je z ¿Mm flaščem postopal. 2e oči so ga razodele, da je boatateei, «Ao poliekta bi spravite r zadrego; ti p lažni-ka, ki sem soM Mo» Ha» odpre. "Vprašajte ga, kako me je! mi pravi vodnik. Meni pa se al zdelo vredno to propalico spraševati. Zate ga vodnik vpraša: "Zakaj ne jezte v kantini?" "Žena mi prinese. Sama kuha." "Zakaj pa drugi tega ne delajo?" vprašam. "Ne vem." "Vi to dobro veste. Vaša žena ima kaj kuhati, žene teh nimajo nič. "Toliko zasluži kot ruski delavci," me vseka vodnik. Dvomljivo sem zmajal z ra meni. "Tega ne verjamete? Koliko zaslužite ? " vpraša onega. "Stopetdeset rabljev, točno kot drugi," zveni odgovor. Obrnem še in grem. človek laže. Možno je, da zasluži 160 rabljev. Toda njegova žena kupuje v dragem konsumu kot imamo mogočne argumente za , . . . . , . . . , , • . . "... . ruski delavci, ki imajo le kan- m proti. Kaj bo odločitev v eni w ... . . : . . J tino. Njegova žerta dobi s pre- dalov, ki so za inozemske pogodbene delavce. (V Rusiji so namreč tudi nemški komunisti, ki so se tja vselili, ti žive kot ali drugi smeri, isto bo zgodovinske važnosti in imela velikanski vpliv na razvoj svetovne« krize. FLIS. o dolžniki plačujejo med tem, pa je bila storjena velika razlika med posameznimi državami. Tako na primer je bila obrestna Med sovjetskimi delavci ™ikikomuni) ^dsuzate so bolj oskrbljeni, tako da po-Predsednik nizozemskih ao- godbenikom ničesar ne manj ___________ _____________cialnih demokratov, W. Mat- ka, ne kruha ne masti ne mesa bile končno sklenjeneT določajo I thyssen, ki je pred'nedavnim ne obleke in tako dalje. Na povrnitev posojil tekom dobe 62 obiskal harkovsko tvornico za trgu pa so te stvari vsaj deset-let. Glede obresti pa, ki naj jih traktorje, je po svojem povrat- krat dražje. Njihova plača ima ku v domovino napisal popotna torej ogromno večno kupno pisma, med katerimi je zanimi- vrednost. Kdor ne pozna me vo sledeče: hanizma ruskih razdelb, bo vi- Tu je, kakor pri vseh velikih del le karikaturo resnice, mera za Angleško dogovorjena podjetjih, vse zastraženo s po- Polagoma se je približalo pol na 3.3 odsto, kar pomenja, da bi licijo. Celo pri nedolžnih zido- eni in delavstvo se je vračalo v Združene države po 62 letiB do- vih sem videl moža s puško, tvornico. Tu in tam se je delo bile od Angleške vsega skupaj Tvornica je bila pred dvema le- takoj začelo. $11,105,000,000, ako k dolžni toma zgrajena in trenutno dela "Nizozemski ali nemški obrt-glavnici od $4,600,000,000 doda- v njej 13.000 ljudi. Dnevna ni nadzornik bi imel tu bogate mo 3.3 odstotne obresti tekom 62 produkcija znaša do 70 trak- žetve za tožbe." let. (Zgornja dolžna glavnica je tor je v. — Zadnjikrat sem bil "Zakaj?" bila izračunjena ob sklepu dogo- tu, ko je vprav sirena naznanila "Ker tako zlorabljajo opol-vora). Obresti za Francijo so opoldanski odmor.. danski početek T" bile določene le na 1.6 odsto in Mladi delavci so drveli na Temno razlago mi je! dajal za Italijo na 0.5 odsto. Vsega vso moč proti izhodu. Ko sem vodnik, kako radi delajo ti de-skupaj so dolžne države se ob- se malo pozneje ogledal po pro- lavci, odkar imajo petletko, povezala plačati v ime glavnice in štorih, sem zaznal za vzrok te sebej delavci, ki prihajajo z de-obresti $22,188,000,000, kar bi naglice. V tvorničnih zidovih žele... bilo po dva dolarja za vsak po- so bila vzidana tri okna, in pred "Smem vam nekaj poveda-sojeni dolar. Ako vzamemo v temi so se po blatu drenjali de- ¡ti?" vprašam vodnika ter na-obzir plačilno dobo 62 let, to je lavci. Sleherni je skušal čim daljujem: "Kar je tu zares manj kot polovica toliko, kolikor prej priti do bona v vrednosti pravega dela, to delajo rekord-bi dolžniki morali plačati ob 25—30 kopejk, ki mu je dal ni delavci. Ti morajo težko de-obieajnih obrestnih merah. i pravico do kosila v kantini. Ka- lati, da bi prejeli svoj zaslužek. Koliko so dolžne države že kor čebelni roj so se vsi zganili Zato letajo kot ponoreli k plačale? Vsega skupaj so do6e- na kup suvali se in hoteli čim oknom, da bi čim prej prejeli daj plačale $2,628,000,000, in od prej priti do postrežbe. Zelo ¡bone in tu je tudi vzrok, zakaj teh so angleška plačila sama zna- običajno sredstvo—kako bi se se pol ure po začetku odmora sala $1,912,000,000. dalo čim prej priti do bona—je vračajo na delo. Če bi se kaj Ob tej priliki bo zanimalo na- 5Uo> da gi gnel 80sedu> ki je stal takega zgodilo v kaki nemški se citatelje, kako je bil dolg Ju- pred tabo> kapo z glave in jo ali nizozemski tvornici—bi ta- vrgel proč. Ta je skočil po ka- koj zakličali v parlamentu ... po, ti pa na njegovo mesto. Vodnik mi ni odgovoril. Gri- To je bila zelo umazana igra zel še je v ustnice in se mrzlo goslavije napram Združenim državam fundiran. Jugoslavija (oziroma prejšnja Srbija) izposodila si je pred premirjem 10 jn jftz gem -emu vodnikuJk odstranil od mene milijonov m po premirju 42 mi- . , , , , . . , ... oi • j i t 'i • Je tako trdovratno zagovarjal -o— lijonov. Skupni dolg Jugoslavi- j . , , „ .. . , . .. „, „ .7 , v tsovjetsko Rusijo, topot v obraz je napram vladi Združenih držav i . , , . , • * • tn •«•• 4.• povedal, kar me je na duši ti- je torej 52 milijonov. Obresti sou . , , , . . A , bile dogovorjene na 1%. Dose- «¿alo : nobena umetnost ni take daj je Jugoslavija povrnila 2 saditi, kakor jih ka- miljona. Pri tej priliki naj ome- pitallstlcen svet že nad Po1 sto" KOLIKO POJEDO LJUBLJANČANI VOJNI DOLGOVI Dramatično in nenadno je vprašanje vojnih dolgov prišlo v ospredje, ko sta Angleška in Francija, glavni dolinici Združenih držav, predložili zahtevo, da se plačila, ki zapadejo sredi decembra, ustavijo, dokler se ne preuredi ves sistem teh mednarodnih dolgov. Belgija in čeho-slovakija sledila sta z enako zahtevo. Predsednik Hoover in da soglaša s sedanjo politiko gle-! de dolgov, ali da ne vidi potrebe za posebno agoncijo v svrho na-daljnih pogovorov. Vojni dolgovi bodo brez dvoma eno izmed poglavitnih vprašanj v sedanjem kratkem zasedanju kongresa, časopisi o njem debatira/o in ljudje tukaj in tam še veliko druge du-ihovščine. Od tega kardinalskega zbora je prešla, izključna pravica papeža voliti na sedanji kardinalski zbor. Današnji kardinali se od nekdanjih po svojem staležu res v marsičem ločijo. Vsi so po svojem dostojanstvu prvi za papežem in nad vsemi škofi, četudi so po redu samo dijakoni. Današnji kardinalski zbor je tudi bolj mejaaroden, kot je bil nekdanji. Takozvani kronski kardinali, to je oni, ki so škofje, nadškofje, patrijarhi izven Rima in izven Italije, kot taki ne spadajo v krog rimske duhovščine v strogem pomenu besede. Celo tako imenovani kurijski kardinali, ki rezidira-jo v Rimu, niso vsi člani rimske duhovščine, v nekdanjem pomenu besede. A prvotno načelo, da rimskega škofa in papeža obenem, voli domača duhovščina, z okoliškimi škofi, oziroma pozneje kardinali v nekdanjem pomenu besede, je Cerkev tudi pri sedanjem kardinalskem zboru oču-vala. Deloma na ta način, da je bila večina kardinalov Italijanov, ki najboljše poznajo svoje razmere in kot taki najlažje izbero za Rim primernega škofa. Deloma pa s tem, da iz-venrimske kardinale, ko jih imenuje v ta zbor, nekako priklopi rimski duhovščini. Kajti vsak nanovo izbran kardinal dobi istočasno v Rimu svojo ti-tularno cerkev in tako postane nekak naslednik nekdanjih rimskih kardinalov, ki so bili vsaj po svojem službenem mestu Rimljani. Kdor ima vse to pred očmi, bo čisto drugače presojal dej- inm Pn*4j: Gospo« • (Božična legeotfa) tU učitelj Broms lav. Umrl je z« noro lete, tri vre po Silve-strovem. Zedinjenih bratov v Kraljevini ni «čakal. Bo« mu je prftraml zadnjo bridkost . .. OTOČJE sreCe Otočje Tonga leži v Južnem morju In spada med polinežka otočja. Šteje premnogo rodovitnih otočkov z milim tropskim podnebjem in ga je odkril leta 1643 slavni brodar Tassmann. Kapitan Cook ga je obiskal leta^I773, in Wiu je dal ime "O t o\ j e prijateljstva," predvsem zaradi gostoljubnosti njegovih prebivalcev. Največji otok se imenuje Tongatabo in meri 607 kvadratnih kilometrov. Na Tonga-tabuju je prestolnica kraljice Krstil so ga za Bernarda. Tako so gn tudi v šoli pisali. Tam pa je kot vsi start slovenski izobraženci bral ruske, češke, poljske in hrvatske knjige, ljubil Slovane in slavljanstvo in hotel biti "dulom i tijelem, mesom in imenom, kar je ljubil. Zato se je sramoval svojega imena kot nekakega drugega izvirnega greha in se samo-lastno prekrstil za Bronislava. Takrat je bil v četrtem letniku učiteljišča in njegov učitelj je bil gospod Vincencij. Ta ga je po svoje oštel in dodal iz šolskega: "Bronislav hoče biti? Spet nekako sarmatsko ime! Mach er mir keine Geschiehin! Salot Tubu, v bistvu velika vas. Smo izobraženci, ne Sarmatje! Podaniki te vladarice, ki jih je Ali pa bi rad šolnino plačal in P<> zadnjfm štetju 29,597, so da bi ga spodili? Kakšni okusi! dejansko najsrečnejši ljudje na Panslavista hoče biti und Bro- svetu. Ne vedo ničesar o go-nislav! Warum nicht gleich ,spodarskih krizah, ne potrebu-auch Edler von Oslovski, ha? Je niti uvoza niti izvoza, boj za Smo tudi nekaj pomenili anno obstanek jim je neznan. Rib, Tomanieus, pisali v Novice kot banan, kokosovih orehov, vseh Tičkomil, pa ostali kot šolnik mogočih južnih sadežev je tu in lojalen državljan tako, kakor toliko, da jih ljudje ne morejo so nas fajmošter krstih za Vin- ni*i vseh porabiti, cence in ne za Samata Zmago- Čeprav je Salot Tubu ofici-mira. Ali je zdaj umel? Parne- JeIn* vladarica otočja Tonga, ten naj bo fant in veruje stare- P» upravlja v resnici deželo Imu rodoljubu in mu za nauk nJen mož s pomočjo dveh miniti valežen ostane. Kranjec heri strov, ki ju imenuje kraljica, et hodie in Bernard v vse ve- Tonga je avtokratska dr-kov veke. Dixi." , žava, ki noče ničesar vedeti o Mladi učiteljiščnik je učite- kakšnem parlamentarizmu, lja Vincenca poslušal, slišal po Tonga je edina država na šolsko in pred oblastjo na "Ber- svetu, ki ne pozna revščine narda," a ostal slej ko prej Revščino bi tam smatrali za Vpanslavista" Bronislav. Tri dokaz lenobe in bi jo kaznovali dopise je zložil v 30 letih, vse P° zakonu kot zločin. Cim do-rodoljubne pesmi slovenske je seže Tongajec 16. leto, prejme "Dobro, bom pa začel od kraja." Ali se še spominjaš tistega malega kužeta, ki je vedno lovil sosedove kokoši?'" • "Prav dobro se ga še spominjam, saj sem ga včasih nagnal s krepelcem. "Vidiš, tisti pes je poginil." "Poginil? Kaj mu je pa bilo?" "Mesa se je preobjedel." "Mesa se je preobjedel? To je pa čudno. Ko sem bil še jaz doma, še vsake kvatre ni bilo mesa na mizi." "Veš konji so jim poginili; od tod toliko mesa." Kaj! Konji so jim poginili? Kaj, za vraga, so pa delali z njimi?" 'Preveč so vodo vozili z njimi." "Zakaj so pa rabili toliko vode?'' se čudi Amerikanec. "Hiša jim je pogorela." "Hiša jim je pogorela? No, čimdalje lepše novice mi pripo-duješ. Kaj za enega hudika so pa delali, da so hišo zažgali T' Kruh so pekli za pogrebce." Za pogrebce? Kaj so pa po-grebci delali pri nas?" Očeta so pokopali." | Čakaj no malo, da pridem do sape. Imam že dovolj, mi boš drugič povedal do konca." znal na pamet. Jadransko mor- 0(1 države osem akrov rodovitne stvo, da svetovni episkopat ni je je pel 12-krat v Čitalnici; zemlje, ki jo mora obdelovati imel nikoli pravice papeža voli- potem se je oženil, imel otroke, vae življenje in ostane tudi vse ti, ampak samo rimska duhov- trpel in živel kot učitelj, poko- življenje njegova last z vsem ščina, odnosno kardinali v ne- pal deco in ostal z ženo samo- kar na njej pridela. ^Ko umre, kdanjem in sedanjem pomenu ten, a še vedno Bronislav. Kaj se zemljišče vrne državi in ga besede. Lažje bo tudi razumel čuda, da je nato osivel in se d°bi drug polnoleten državljan, drugo dejstvo, s katerim se postaral. Pa to je že legend« za vdovo in nedoletne otroke pa mnogi kar ne morejo sprijaz- drugi del . . . skrbi, država niti, da kardinalski zbor obstoji navadno iz italijanske večine, ki že stoletja odloča pri papežkih volitvah. Naj ne pozabi, da gre pri volitvah novega papeža pred vsem za zasedbo rimskega škofijskega sedeža, s katerim je prvenstvo po božjem pravu združeno. Toliko glede aktivne volivne pravice. ♦ * * ; Kraljica Salot Tubu, ki ji je Nekoč, ob tretjem otroku mu angleški kralj Jurij pravkar poje bilo. Prav za božič se mu je,slal komanderski križec britske rodilo in ves je tonil v družin- države, se je vzgajala v Syd-stvu in skrbel. Takrat je prišlo neyu. Obvlada angleščino po-nadenj, ko je po domači navadi polnoma, a govori rajši v doma-postavljal jaslice, čudno spozna- čem jeziku. Njena civilna lista nje. Glej, si je dejal, postavlja- znaša komaj 2,000 dolarjev na je ob betlehemski hlevček pa- mesec, a še to je za tamošnje štirje, "glej, ali je to prav? Iz razmere več kakor preveč Kaj pa glede pasivne? nemške tvornice so in torbe in Zgradila si je mično vilo in Po božjem pravu, kot, vemo, klobuke imajo kakor koroški Jfc kupila na Angleškem prvovr- je od prvenstva Cerkve izključena samo ženska. Vse drugo, kar zadevije nasledovanje Petrove dinastije, spada v okvir cerkvenega prava, v katerem primer lahko prišel za škofa ¡ Nemci ali pa Tirolci. Pa na sten avtomobil, s katerim obis-Kranjskem! In je vendar že ^«je naselja na svojem otočju, sveti Ciril pilatnikom v Benet- Sofira sama. Za obiske v pro-kah povedal, da hoče Gospod, vinci, na stotine drobnih otoč-naj ga hvalijo vsi jeziki. Proč kov, ima lepo jahto, se Cerkev svobodno giblje. Tu- j zato s Tirolci! Mojega Izveli- N Otrok ima četvero, ki jim podi tega se je ona vedno zaveda- čarja bodo častili naši pastirji!" sveča ves prosti čas. Ljudstvo kak ameriški irski monsignor, ja. Eno je imela pri tem vedno Odtlej je imel učitelj Broni- jo ima zelo rado, ker je od sile ki je morebiti kot nalašč za pred očmi, v kolikor ni bila po škofa, a ne v Ljubljani, ker mu okoliščinah, zlasti od zunaj veje slovenščina španska vas in zana. In to je bilo, da kar naj- da imajo pravico papeža voliti svojih izjavah odločno zanikali, samo kardinali, seveda v tedanjem pomenu besede. 11zrecno pa je izključil lajike in jim prepovedal spl«h vsako udeležbo. Ta odbor je bil še pozneje večkrat obnovljen in celo poostren z zažuganjem kazni izobčenja. Toda brez zaželj enega uspeha od strani lajiškega elementa. Deloma si je ljudstvo, izsililo udeležbo pri volitvah novega papeža, deloma je cerkvena oblast pod pritiskom razmer sama da bi bila to kaka postavna še marsikaj druzega. prej dobi novega poglavarja in pravica. Dejansko so se pa šali, je bilo odrejeno, da ga vo- Zato so rimskega škofa in z najboljšega. To ji je nareko- njim prvaka Cerkve od početka. vala že samoohrana in duh bož- volili rimski duhovniki z okoli- ji, ki jo vodi. Temu je prila- škimi škofi, ki so jim tamkaj- godila tudi način njegove izbi- Šnje razmere znane. Deloma še re. Če ji pri tem ni šlo vedno ljudstvo, ne pa svetovni epi- po želji, so bili krivi premočni skopat. Pozneje, kot smo sli- zunanji vplivi, pred katerimi je vendar ozirali na to. Se volitvi naslednika Leonu XIII, je igral Veto cesarja Franca Jožefa važ- lijo samo kardinali. Prav za slav svoje jaslice. Pastirji so pravična. Njenega moža, ki je bili Slovani, ukrajinski kozak notoričen pivec, pa ne marajo, in tatranski Hanak, istrski Cič Pije najrajši šampanjec, ki mu in belokranjski ovčar, slavonski dobavlja dvorni ceremoni-gosar in bohinjski planšar, Hod j*r, zastopnik neke znane tvrd-od Cehov in hajduk z Balkana, ke za sekt. in vsem je dvojezično nosil ar\- Otočje Tonga pozna samo eno gel blagovest: Gloria in ex- zlo, in to so pogosti vulkanski celsis: Slava Slovanom slož- potresi, zaradi katerih izgine nim! Tako je gospod" Bronislav zdSfo ta otoček, zdaj oni v glo-kot Slovenec in Slovan po svo- bine\^ morja. Brez te * nadloge klonila, da se izogne hujšemu je služil božičnemu detetu in P« bi bilo otočje res kraljestvo zlu. Saj brez njenega (lastnega, trpel, ko je leto za letom videl popolne sreče. _ prav s tem ni bilo nič novega i kakoršnegakoli svobodnega pri- vsevdilj hujši slovansko neslo- določenega. Kajti tedanji po- no, da odločilno vlogo. Trije men besede kardinal se ne kri-kandidati so bili pri tej volitvi, je popolnoma z današnjim poj-kardinali: Rampolla, Gotti in movanjem kardinala. Kardinali Sarto. Pri prvem glasovanju je so se imenovali tja do srednje-dobil kardinal Rampolla 24 gla- ga veka oni duhovniki in tudi sov, kardinal Gotti 17, kardinal Sarto pa pet. Pri drugem glasovanju je bil kardinal Gotti iz-popustila. Rimska sinoda leta ločen. Rampolla jih je dobil 30. 898 je določila, da volijo pape-|Vse je tedaj kazalo, da bo pri ža škofje in duhovniki po želji naslednjih glasovih on izvoljen. svetnih oblasti in ljudstva. K prvotni strogi odredbi iz leta 769, se je po mnogih bridkih skušnjah Cerkve vrnil energični papež, Nikolaj II. Znova je leta 1059 odredil, da v bistvu volijo novega papeža samo kardinali. Naknadno se ostali duhovščini in ljudstvu javi, da na izvolitev pristane in jo tudi od svoje strani potrdi. A ljucf stvo s to formaiiteto ni bilo zadovoljno. Hotelo je biti prr vo- Tedaj pa je avstrijski kardinal Puzyna, nadškof v Krakovu, prišel na dan z Veto svojega cesarja. Dasi je bil kardinalski zbor ogorčen nad tem, so pri sledečih glasovanjih Rampollo-vi glasovi vidno kopneli, naraščali pa kardinal Sartovi, do- dijakoni, da celo subdijakoni, ki so bili tako pri rimski škofijski kuri j i, kot tudi pri drugih škofijskih kurijah po svetu stalno nameščeni. Šele papež Sikst V (1566-1572) je določil, da pristoja naslov kardinalskega zbora samo onim, ki tvorijo kurijo rimskega škofa in papeža. V njo pa so spadali duhov-ski dostojanstveniki v papežki službi, duhovniki rimskih tako-zvanih titularnih cerkva in predmestni škofje. To je bil kler ni Rampolla padel na 10, takratni kardinalski zbor, ki Sarto pa na 50 in bil izvoljen edini naj bi volil rimskega ško- kot Pij X. Sele z odlokom Pija X. 201 januarja, 1904, je bilk tudi ta ütvi zraven, da tam pred izvo-1 zaenkrat zadnja ostatina la ji- fa in papeža. V bistvu tedaj rimska duhovščina pod drugim naslovom in v omenjenem šte- stanka,. bi dotični sploh ne mo- igo, da se mu je spričo tega ce- POVEST BREZ KONCA gel biti pravi namestnik Kri-jlo v sanje spovračalo,, pa je v Iz stare domovine pride mlad stusov in postavni naslednik sanjah doživljal, kakor da vidi fant. Stanovanje dobi pri lju-Petrov. svoje lastne jaslice in se spričo deh, katere je poznal še iz sta- Načini izbire so bili različni. Tako najdemo med papeži take, ki so napravili nekak "salto mortale," smrtni skok, od laji-ka naravnost do najvišjega duhovnika. Tako sta bila na primer Janep XII. in Benedict IX. kot 18-letna mladeniča, in še slabo vzgojena ter lahkomišljena, dvignjena naravnost na Petrov stol. Politika od zunaj ju je vrinila v to, splošno tako ča-stito in častno vrsto namestnikov Kristusovih. Ni čuda, da ji nista delala časti. In še v začetku drugega tisočletja naletimo na. enega, ki je napravil tak skok. Ta je Janez XIX. Kot rimski konzul in senator je svojega tirata papeža Benedikta VIII. zelo podpiral, da je vilu, ker poleg teh kardinalov mogel častno vršiti svojo vzvi- nebeškega blagovestja pretepa- re domovine. Cez par dni sreča jo njegovi pastirji, Hanak in na ulici rojaka, s katerim so si Hod, gosar in ovčar, Čič in bili sosedje v starem kraju, planšar, Potem pa je prišlo "O, glej ga no, Franceljna, zadnje, kot plačilo za zvestobo, kdaj si jo >pa ti primahal v to a to je že legende tetji del . . . kontro?" ga vpraša ves razve- * * * seljen rojak. j Bolan je bil. Žena mu je po- "Zadnjo soboto sem prišel." •stavila jaslice, on pa je bledel. "No, kako se pa ti kaj dopa-Bledel je iz želje, ki se mu vse de Amerika ?" življenje ni spolnila. Prvič je "Ne vem še; si jo moram pač videl in je bilo res. . Njegovi najprej malo ogledati." slovanski bratje, njegovi pas- "2e dolgo nisem dobil nič tirji ob jaslicah so bili—složni sporočila od doma, daj no, po-in excelsis"—Slava Slovanom vej mi, kako je kaj v naši va-složnim! Tako je bledel za bo- si?" -r-J "Prav rad ti povem. Ali naj šeno službo. Pa so ga po nje- začnem od konca ali od kraja?" govi smrti, dasi še lajiki izvoli- '% od začetka mi boš pripo- li za njegovega naslednika. A ta se je dobro izkazal. (Konec prihodnjič.) vedovafc ne? Kdaj si pa še slišal, da bi kdo pripovedoval od konca." DVAJSET MILIJONOV NOVIH LJUDI Prvič izza svetovne vojne-so zdaj objavili resno statistiko o prebivalstvu naše zemlje. Pub-licirane številke so dobili na razpolago pri Društvu narodov v Ženevi. V nekaterih predelih Azije in Afrike ni bilo mogoče dognati natančnega števila prebivalstva. Tudi na Kitajskem, v Mandžuriji, Perziji in Afganistanu niso mogli prešteti ljudi do zadnje duše, zato so zadevne podatke vedno zaokrožili, vendar pa tako previdno, da so ve lno stvarni. Zaključek statističnih podatkov se glasi, da je bilo v začetku letošnjega leta na zemlji 2,012,200,000 ljudi. V enem letu se je torej prebivalstvo zemlje pomnožilo za celih 20 milijonov prebivalcev. Azijske dežele imajo več nego polovico ljudi na svetu, v starem svetu pa živi 1,103,000,000 duš. Prirastek 20 milijonov odpade na azijske kraje. Evropa ima danes nekaj nad pol milijarde duš, njeno prebivalstvo je v zadnjem letu naraslo za osem milijonov ljudi. V Ameriki so našteli samo dobro četrt milijarde prebivalcev in še od teh živi v severni Ameriki 134 milijonov ljudi. Afrika ima 142 milijonov duš, v zadnjem letu je nazadovala za dva milijona prebivalcev. Boljše se je odrezala Avstralija, ki ima na svojih 10 milijonov prebivalcev 200,000 duš prirastka. V Evropi je najmočnejše obljudena dežela Rusija s 127 milijonov ljudi. Poljska ima v zadnjem letu milijon ljudi več kakor prej. Lanski prirastek Francije kaže 612,000 duš. Kitajska ima 453 bilijonov prebivalcev, torej skoraj toliko kolikor celotna Evropa. -o- JUBILEJ ULIČNIH HODNIKOV j Pred kratkim so praznovali pariški poulični hodniki svoj 150-letni jubilej. Meseca junija, leta 1782 so v Parizu na cesti Rue de 1'Odeon položili prve hodnike za pešce, kar je v ti-' stem času bila prava senzacija. Kmalu so začeli delati obcestne pločnike tudi po drugih pariških cestah, nakar je ta, vzgled našel posnemovalce po številnih evropskih mestih. Se leta 1780 je dekret francoskega kralja strogo prepovedal metati skozi okno na cesto pomije in umazano vodo, češ, da je to za ljudi, ki kaj takega dobijo na glavo, zelo neprijetno. Ta navada, metati pomije kar skozi okno na cesto, je bila menda v Parizu splošno razširjena. Povzročila >e strašen smrad po pariških olicah. Zaradi tega smradu so se francoski kralji tudi preselili iz Pariza v Versailles. m Kako te Italijani pripravljajo lin Postojni so silno razširjene. I 1 Prestranska postaja ima več kot 120 tirov. V zadnjem časa je opa&iti Pr0*» P«t*r-Reka Se je se-na mejnem oaemlju nafte sosede lo izboljšala ^postaji v Bistrici podvojeno mrzlično delavnost v *n Sapjanah sto razširjeni na izrazito napadalnem pravcu. Po- deset tirov, leg razširjanja in utrjevanja Tudi na progo Divača-Pulj ni-številnih strateških cest, ki vo- so Italijani pozabili; razširili so dijo do naših meja, se kopljejo, P^taji v Lupoglavi in v Boru-kakor v vojski, strelski jarki in «h, ki imata strateški pomen kot zaklonišča, zidajo se močne be- vojaška izhodišča za Učko goro. tonirane utrdbe, postavlja se vr- H. Posebno so se Italijani k>-sta bodičastih ograj itd. Zdru-:t;,i izboljšanja in zidanja cest ženo s to delavnostjo se pojavlja neprikrito sovraštvo do jugoslovanskega prebivalstva to-stranjn onstran meje; naši državljani iz obmejnega pasu, ki prihajajo ali bivajo po opravkih v italijanskem obmejnem pasu, se zapirajo, njih imetje se za-plenja itd. Naša država, slej ko prej miroljubna do skrajnosti, ni dala v ničemer ne po svojih napravah, ne po svojem slovenskem prebivalstvu niti najmanjšega povo-jda za to agresivno zadržanje Italije. Italija zasleduje, odkar je zagospodoval v njej fašizem, misel italijanske penetracije jugoslovanskega zaledja od Trsta in Reke — tja do meje sedanje Madjarske. Razkritja Wick-hama Steeda osvetljujejo z bengalično lučjo to desetletno rova-renje in prikazuje zadnje cilje italijanskih zahtev o "reviziji" mirovnih pogodb. Ta revizija ne samo, da noče odpraviti krivic in ran, zadanih tretjini .kompaktno bivajočega slovenskega naroda na Krasu in v Primorju, gre po fašistovskih naklepih celo za tem da spravi ves slovenski narod, kolikor ga ni že podjarm-Ijenega, pod oblast Italijanov in Madžarov, tako da bi se obe dr- v obmejnem delu Jul. Benečije. Goriška-Fredelska cesta je povsem obnovljena in močno razširjena, ovinki, ki bi ovirali avtomobilski promet, so odpravljeni, klanci znižani. Ta cesta se zove splošno "vojaška avtomobilska cesta." ; , Pri Podbrdu se odcepi prvovrstna planinska cesta na Vršič v katero so Italijani investirali težke milijone; lesene mostove so zamenjali za betonske, cesto so obenem, koder le mogoče, raz širili. Cesta se stalno vzdržuje Cesta iz Kobarida na Krn, ki je bila v vojni na hitro roko Zgrajena, je razširjena in se stalno vzdržuje. Zanimiva je pot, ki se je zgra dila s Tolmina proti severu ob Tolminščici do Pologarja; odtod se vzdiguje in gre sporedno za jugoslovansko mejo izpod Boga tina na planino Duplje odondod pa pada do Lepenja. Ta planin ska pot se vsako leto po alpin-skih oddelkih razširuje. Od Lepenja naprej drži do vasi Soče dobro zidana cesta. Vsa ta 20 km dolga pot veže zgornjo in srednjo soško dolino in bo v dogled-nem času postala ena najvažnejših rokadnih cest v planinskem obmejnem pogorju. Predaleč bi zašli, ko bi de- pletena že od prej mreža lepih taljonov, 60 baterij in 8 eska- žavi preko trupla usmrčene Slo- tajlno opisali vsa planinska po-venije podajala roke kot terito- ta, ki so jih italijanski alpinski rijalna soseda. polki gradili v Triglavskem po- Italijanskemu tisku so prišla gorju, navedejo naj se samo poti Steedova odkritja kajpada pre- in dobre steze na Ponco, Kriške zgodaj in zadrega nad nenadno pode, Luknjo, čez Zadnjico na dvignjenim zastorom se kaže * Doličevo sedlo itd.g ljutih napadih na slovitega čas- Iz Baške doline drži od Gra-nikarja in v hinavskem zatrje- bova naprej nova rokadna cesta vanju miroljubnosti Italije. čez Kojco na Reko, ozir. Cerkno. V to dozdevno miroljubnost ne Iz Podbrda se cepijo tri nove verjame danes nihče pri nas. So planinske poti na Možič in pod pa še druga dejstva, ki jih tre- Lejnar ba pred celim svetom razkriti. Iz Cerkna se je zidala prvo-Znabiti preneha potem tudi v vrstna cesta čez Novake do meje ostali Evropi In zlasti v Angliji napačno mnenje o Italiji kot konstruktivnem činitelju evropskega ravnovesja in miru med Blegošem in črnim vrhom V Idrijskem pogorju zidajo važno cesto od Dolnje Tribuše izpod Vrhovca do Idrije, ozir. na Sedemdeset do osemdeset kilo- Vojsko po hotenjsko-kanometisEi metrov široki pas med jugoslo- dolini. Okoli Idrije se vsako leto vansko-italijansko mejo in Ja- popravljajo vse ceste in pota dranskim morjem od Peči preko proti naši meji, proti Medved-Triglava, Porezna, Javornika in jem brdu in Hotederšici, pa tudi Snežnika do Sašaka je danes ena proti črnem vrnu in Colu. samo velika trdnjava in orožar- f Ves prostor med Vipavsko do-na, oborožena do zob in razple- lino, do meje je eno sama ogrom-tena z mrežo strateških cest, po- na mreža vojaških cest. Najpo-tov in stez, betonskih utrdb, to- membnejša je vojaška cesta na povskih zaklonišč, strelskih jar- Nanos, ki se cepi od, državne čekov, obširnih železniških razkla- ste Vipava-Razdrto pri Podgri-dišč, vojašnic, municijskih skla- ču in drži v krasnih, položnih vi-dišč itd., skratka, podobna je jugah do vrha. Cesta je 6 m ši-skrajno napetemu loku, na kate- roka, na ovinkih in serpentinah rem je treba samo sprožiti struno, da odleti z njega tetiva. Julijska Benečija, to je Kras, Vipavska in Soška dolina ter Istra so določeni za koncentra- pa 12 m in izrazito strateška. Dovoz in dostop je tujcem prepovedan radi gradbe obsežnih utrdb na Nanosu. . . Važne rokadne ceste so na no- či j ski prostor armadi za napad vo zgradili od Hrušice pri Colu na Jugoslavijo. Tak prostor mo- na Belsko, odtod na Zagon in ra imeti pred vsem dobre želez- Postojno, iz Postojne pa na Ba-nice, široke in ravne ceste, dobro bo izpod Javornika na Debeli vodno preskrbo in goste utrjene -Kamen. Tudi iz Ravberkoman-točke kot oporišča. de vodi vsporedno vojaška cesta I. Poglejmo si najprej želez- na Javornik. Neposredno za na-nice. šo mejo, južno in zapadno od Na progi Gorica-Podbrdo so Planine pa je cel labirint voja-razširjene postaje v Tolminu in ških cest, potov in stez. Podbrdu in nekatere manjše po- Tudi med Senožečami in št. staje. Petrom okoli Vremščice gradijo Lokalna proga Qorica-Ajdov- nove vojaške ceste, eno preko ščina se je preustrojila v prvo- Volč in Košane, drugo preko vrstno progo. Postaje St. Peter Razdrtega, Laz in Slavine kot pri Gorici, Prvačina, Dornberg, direktne zveze med Senožečami Sv. Križ in Ajdovščina so močno in št. Petrom. « razširjene s celo vrsto novih ti-1 V pogorju Snežnika so kar rov, ki gotovo ne služijo splošne- spočetka dozidali krasno avto-mu in neznatnemu prometu, am- mobilsko cesto iz II. Bistrice do pak so izrazite razkladne posta- hotela izpod Snežnika; odtod se je za italijansko vojsko in njen je izpeljala važna strateška ce-daljni pohod do meje. sta na jugovzhod prav do Klan- Na progi Nabrežina-Postojna ske Police, mejne postaje proti (Južna železnica) so se popolnoma izmenjale tirnice in pragovi; postaje v Proseku, Divači, Zg. Ležečem, Št. Petru, Prestranku Jugoslaviji. Sicer pa je v Snežniških gozdovih, ki so po večini last veleposestnika princa Schoenburg-WaldenbUrga, raz- gospodarskih potov, ki so se vsi sedaj po strateških vidikih po- pravili in razširili v prave ceste. Is klanske poliee je držala proti jugu prej slaba cesta do Klane; ta se je popravila. Is Klane bo zidali novo cesto v Permane ob državni cesti II, Bistrica Ru-po-Volosko Prejšnji kolovoz od Klane proti Rupi in Novi Kra čini so sedaj vojaške ceste. Ne sme se prezreti, da se tudi temeljito popravlja cesta iz Trsta čez Podgrad v Sapjane. Ta cesta bo verjetno nadomestovala projetirano železriico Trst-Sap-jane-Reko, ki bi bila predraga in nerentabilna. Ta cesta bo za ključek velike avtomobilske proge iz Turina čez Milan in Trst od Reke. Poleg vsega tega pa se popravljajo in razširjajo vse že obstoječe ceste, ki so količkaj vojaškega pomena, po celi črti od Soče pa do naše meje, n. pr. iz Trsta proti Štanjelu, Senožečam, Divači itd. Vojaška pota na Doberdobski planoti izza voj ske se po večini vzdržujejo. Pri vsem pazijo Italijani na to, da so njih ceste po možnosti ravne in brez ovinkov, da se tem pospeši hitrost avtomobilskega prometa. Zato se ne po-mišljajo dolgo ter grade, kjer treba, ceste kar skozi tunele, če nasprotujoči hrib ali klanec ni preširok, samo da pridobe kolikor mogoče premočrtno cestno progo. že ta kratki pregled kaže, kako ogromna je mreža vojaških komunikacij na italijanskem obmejnem ozemlju. III. Italijanski obmejni pas na Krasu ni ravno bpgat na vodi. Zato sili italijanska vojaška uprava na to, da se čim prej gradijo vodovodi. V načrtu je sedaj zgradbo modernega vodovoda po celem Krasu z izkoriščanjem potoka Hublja pri Ajdovščini. Za Istro je narejen načrt obširne vodovodne mreže, ki bi stala na stotine «milijonov lir, z izkoriščanjem potokov v bližini Buzeta in reke Rade. ,-, IV. Vidimo torej, da se ustvarjajo vsi pogoji, da postane Jul. Benečija koncentracijski prostor za slučaj vojne. Da bi se ta koncentracija mirno in nemoteno vršila, pa so potrebne tudi utrdbe. V zadnjih letih se v tem pogledu mrzltšgp dela na celi meji. Z zidanjem~iJrrdb so začeli med Belopečjo in Trbižem, potem okoli Mojstrovke^ na Predilu; sedaj se pa gradijo utrdbe na meji pri Podbrdu, Novakih. Medvedjem brdu, med Planino in Postojno, v Snežniškem pogorju in na Učki gori. Vse se gradi v betonu: bojni in zvezni jarki, postojanke za strojnice, topove, zavetišča itd. V drugi bojni črti se zidajo ogromne utrdbe na Nanosu, oko-lo Cola, v zadnjem času tudi okolo Vremšice. V. Vse to niso d?kazi miroljubnosti naše sosede Italije. Poglejmo si še, koliko .vojašnic so zidali v obmejnem ozemlju. V Postojni dve, eno za pehoto, drugo za artilerijo, v Bistrici za pehoto, v Idriji za pehoto in artilerijo, v Klani za pehoto, v Trstu za 3 pehotne polke, v Vipavi za pehoto. V načrtu ali že gradbi so vojašnice v Bovcu, Podbrdu, Cerknem in Podgradu. VI. Končno je tudi zanimivo, koliko vojaštva imo velesila Italija koncentriranega proti Jugoslaviji na ozemlju 80 km od meje, to je prenešeno na naše raz mere, na prostoru od črte Jezer-sko-Litija-Novomesto do meje: Trbiž 1 bataljon pehote, Tolmin 1 bataljon pehote, Čedad 1 bataljon pehote, Idrija 1 bataljon pehote, Vipava 1 bataljon pehote in 2 bateriji, Bistrica 1 bataljon.pehote, Koper 1 bataljon pehote, Gradiška 4 bataljoni pehote, Palmanova 8 baterij in 4 eskadroni konjenice, Udine 5 bataljonov pehote, 8 baterij in 4 Eskadroni, Gorica 5 bataljonov pehote in 8 baterij, Trst 6 bataljonov pehote in 14 baterij, Pulj 3 bataljoni pehote in 10 baterij, Reka-Ičici 6 bataljonov pehote in 8 baterij; skupaj 37 ba- dronov, kar predstavlja približno 25,000 vojakov in 240 topov. In to je le mirovno stanje, ki se pa v najkrajšem času pomnoži na dve-in-trikratno število. Poleg teh rednih formacij ni prezreti še fašistične milice, ki je nastanjena po vseh večjih mestih in krajih (Trst, Gorica, Reka, Pulj, Pazin, Poreč, Koper, Postojna, Bistrica št. Peter Vipava, Idrija, Tolmin, Kobarid, Bovec, Podbrdo, Cerkno itd.) Njihovo število znaša nizko cenjeno 10,000 mož, tako da je že sedaj na naši meji okoli 35 tisoč vojske in milice. Napada se Italiji ni treba bati, ker ima vse strateške točke od Možica do Reke v rokah, torej ni drugače, da hoče ona izvesti napad. O revindikaciji Dalmacije govorijo v Italij» itak že vsak dan. Ali se laški apetit loteva tudi Slovenije, njenih lepih krajev in jezer in zlasti njenih rudnikov tja do Poljčan? Italiji je naša država tm v očeh, posebno pa Slovenija. Ali se je v svetovni vojni prelivala kri milijonov za svobodo velikih in malih narodov zato, da bi sedaj mali naš slovenski narod prišel v novo in* večjo sužnjost? Ali naj zaradi teh jezer in rud in lepote svoje zemlje Slovenec izgine s površja zemlje? Ali ni tudi črvu dano, da se brani? Svoboda je največja dragocenost narodov, dragocenejša ko rdeča tekočina kri, zato, ker je že Krek rekel: Suženjstvo je veleizdaja! Veleizdaja in greh! . o Slovanska krajevna imena pre-'povedana v Julijski Krajini Policijska oblastva v Julij-krajini so te dni prepcvedala rabo slovenskih in hrvatskih krajevnih imen. Sedaj je po italijanskem pristojnem zakonu še vedno dovoljeno tiskanje slovenskih in hrvatskih knjig, ki seveda gredo v pregled. Odslej se ne bodo v teh knjigah smele več rabiti slovanske krajevne označbe, prav tako ne bo smela nobena tiskarna natisniti slovanskih imen na katerokoli tiskovino, naj si bo na okrožnice ali pod božje podobice. V Julijski krajini se je ta prepoved uvedla brez uradnega odloka. S tem so izginila iz javnosti odlična znamenja in priče slovanstva tega ljudstva in te dežele. Slovanska krajevna imena bodo še živela samo v ljudski govorici, dokler ne posije zopet sonce nad nesrečno deželo. čudna stava. Prešič v brivnici Pred zadnjimi predsedniški, mi volitvami je brivec Kelley v New Lexington, Ohio, stavil s kongresmanom Underwood, da slednji ne bo zmagal pri volit vah. Kongresman Underwooc ima precejšno farmo, kjer zla sti goji debele in visoke ščeti narje z izredno trdiihi ščetinami. Pa sta stavila, brivec in kongresman, da če kongresman zmaga, bo brivec Kelley obri najbolj ščetinastega mrjasca na farmi kongresmana; če pa kongresman zgubi, se bo vedno bril pri Kelleyu. Underwood je zmagal, in res izbral na svoja farmi največjega ščetinarja THE NORTH AMERICAN TRUST COMPANY Edina slovenska banka v Cleveland*!, Ohio. GLAVNI USAD: PODRUŽNICA: 6131 St Clair Avenue 15601 Waterloo Road GLAVNIČNO PREMOŽENJE POL MILIJONA DOLARJEV CELOTNO PREMOŽENJE NAD 5 MILIJONOV Na tej slovenski banki vložite denar brez skrbi in Tam nosi lepe obresti. Kadar hočete poslati denar v staro domovini, pošljite ga najceneje po naši banki. SPREJEMAMO HRANILNE VLOGE TUDI PO POŠTI K- SiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiuiiiiAiiiuiHuiiiiiiiiiiiiiiim iimimmmimiimiiiiiiiiiiimiiiimiiiiirE I TAL IAN @)LINE "ITALIA" - "COSULICH" i000 Chester Avenue Cleveland, O. Cherry Wl DIREKTNA ZVEZA V TRST ' na krasnih SATURNIA—............. SATURNIA................. parniklh -------JU. jamarja ------------4. marea Ekprema neu Is New Torka v Slovenijo v sedmih dnevih. REX..................................C. JanoarJa CONTE DI SAVOIA........11 Janaar Ja Droge plovbe: CONTE GRANDE.».............7. JannarJa AUGUSTUS........................H. februarja Lep« «rodnosti med voinja. laboran kahlnja. Vprašajte _ ali du libo katerega je pripeljal v brivnico. Dve uri je brivec Kelley brusil britve, predno se je podal na delo, in vse mesto je bilo po-Itoncu. Prešič je*je bil obrit v treh urah. Ce ga je brivec tu-tudi s kakim dišečim praškom ali s parfumom namazal, ni znano. VESTI IZ JUGOSLAVIJE (Nadallevania I* t. strani) otroka; samski so mrtvi: Ahac Blaž, doma iz Loke, rojen 1902; Babič Ivan, sin rudarja iz Oj strega, rojen 1908; Speiser Vincenc ml., rojen 1913. V četrtek 1. decembra so nesrečne žrtve ob ogromni udeležbi ljud stva pokopali v skupen grob v Dolu. > , Neznani razbojnik je prišel v hišo 73-letnega Franca Nagliča v Voklu pri Kranju. Naglič je nedavno prodal vola in je verjetno, da je hotel ropar denar. V času, ko ni bilo nikogar doma, je razbojnik udri v star-čkovo sobo in mu z nožem zadal silne rane po obrazu. Zadevo preiskujejo orožniki. Vse je uničil požar pri Gramu v Polhovem gradcu. Gospodarska poslopja z vsem inventarjem so uničili ognjeni zublji posestniku Jožefu Njega-ču v Bukovcih pri Ptuju. Hlev, skedenj in hiža so zgoreli posestniku Aiojziju Medi LEPA PRILIKA ZA MOZE IN FANTE Sedaj Je zopet v teku večerni tečaj za može in fante, kateri imajo izkušnjo pri delu pri "botlerjih" ali pa se zanimajo za tako delo. da si nabavijo driavno licenco za kurjača ali inie nlrja (Licensed Firrauui or Enrintrr). Bai sedaj se nudi nenavadna prilika Poslužlte se je in zasigurajte si boljšo plačo v bodoče. Podrobnosti dobite, ako se zglasite pri PETER STERK Mechanical Engineer 1147 E. 74th St Tel. HEnderaon 6557 CLEVELAND. OHIO JOSIP KLEPEC, javni notar Beal Batate, Inaaranoe. Loana 1*7 N. Chleaco St JOUET, ILL umu ZANIMIV slovenski dnevnik imate t svoji hiit, ako uhaja ▼ vašo hiio 'Ameriška Domovina' ti lahaja dnevna Prinata m »vetovne novice, alovenake vesti Is cele Amerike, krame, orl-{inalne povesti, članke ter dosti r* «alo In sa pouk. Naročite K. Naročnina po Ameriki 1* K JO m celo leta Lepe tiskovine lahko naročita ob vnk«__ v tlakami "Amerlike Domovine," vam bodo točno In po najbolj anernib oenab prfttgll, Se priporočamo, #117 St Otir Ava. CLEVELAND, a ževcu na Zalem logu pri Železnikih. Dne 3. decembra ponoči je nenadoma izbruhnil požar pri posestnici Končan Mariji v Polhovem gradcu in uničil vse, kar je moglo zgoreti. Škoda je velika. Najbolj je prizadeta zaradi tega, ker ni bila prav nič zavarovana. Med slovenske izseljence sta odšla opravljat dušno pastir-stvo gospod svetnik Janez Ka-lan v Nemčijo in gospod Anton Švelc, kaplan na Vrhniki pa v Francijo. Pri zdravniku-špecijalistu Bolnik: "Ali pa v resnici jamčite gotovi uspeh z vašim novim načinom zdravljenja?" Zdravnik: "Da. Zadnjič še m nekega bolnika na živcih tako fino ozdravil, da me je naprosil za $50 posojila." Bolnik: "Ozdravite me samo polovično, ter mi posodite $25." * . : l Predpustna razprodaja plošč . Vesel predpustni čas je tukaj. Kdo se ne spominja, kako veselje je vladalo doma v staren\ kraju v tem času. Kako so godci drobili krasne domače slovenske polke, valčke, koračnice, šotiše itd. Tudi v Ameriki imamo Slovenci to godbo na razpolago, in sicer na slovenskih gramofonskih ploščah. Da omogočimo našim rojakom po slovenskih naselbinah priti za male novce do krasne godbe_in petja, smo sklenili prirediti za letošnji predpust posebno razprodajo gramofonskih plošč. Pomnite pa: Ta razprodaja velja za samo v tem oglasu navedene plošče in n<» druge. Zato naj naročniki plošč pazijo, da ne bodo naročali takih plošč, ki niso navedene v tem oglasu. Navedite jasno in razločno številko plošč, ki jih boste naročili. PLOSCE, KI SO NA RAZPRODAJI SO: Columbia Plošče 25007—Ainc polka, Štajertt, igrata brata Slmončič. 25084—Nočni čuvaj. Pevec na note, pojo člani kvarteta Jadran. 25110—Ljabca kod d hodil*. Čem tri gore, duet, pojeta A. Šubelj in A. Madič. , 25114—Pridi it. Martin. Dekleta v kmečki brivnici. "Adrija" a spremljevanjem Dajčmana 25116—Dobro «rečo aa kravo radečo. Živela Je ena deklica, pojejo pevci Adrije. 25122—Tam aa roro zvezda aveti. Naša kri. moUd kvartet Adrije. 25130—Na klopci ava sedela. Po gorah grmi in ae bliska, duet pojeta A Krnjev in P. Mohorčlč. 25137—Tam kjer lnnlca, Škrjanček. poje Vičar, tenor. 25146—Tirolski mart, Stari Peter, Louis Belle, tenor. 25162—Ančlca, Ponočni pozdrav, Louis BeUe, tenor. 25164—Triglav, Pa kaj ml naca planinca, poje. John Germ, ten«-. Victor Plošče: 23008—Dunaj ostane Dunaj, Pod dvojnim orlom (Adler marš), Citre in Trio. 23012—To Je nemogoče, dvokoračni ples. Tajna Uubesen. valček. Igrana na orkester. 2302»—Plea v skednju, 1. in 2. del., Adrija pevci, ta plošča Je plošča zabavna za mladino. 23025—Oh ara ie bije, _ Po Jezer« bUz* Triglava, poje Mirko Jelačin, tenor. 23028—Jurij Benko vzemi Lenko, Poblč sem star šele 18 let, Mirko Jelačin, tenor. 23027—Pa kaj to mora biti, Mene pa glava boli, Mirko Jelačin, tenor. ' ' 23028—Mlinar, Vsi so prihajali Mirko Jelačin, tenor. 81204—Calotta—Sottt, Na brega, valček. Igra Hud. kvintet. Do preklica prodajamo zgoraj navedene plošče po 30 centov TA RAZPRODAJA JE V VELJAVI SAMO DO PREKLICA, DOKLER ZALOGA TEH PLOŠČ NE POIDE Naročilom je pridjati potrebni znesek v gotovini ali Money Ordru. Po C. O. D. teh plošč ne pošiljamo, razven če želi prejemnik poštne stroške za C. O .D. plačati sam, ki jih v takem slučaju dodanjo računu. Vsa naročila pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST. 22nd STREET, CHICAGO, ILL. F. KERZE, 1142 DiBt» Rd. N. fl. CLEVELAND, a GLASILO K. S. Kr J.r JANUARY 8I>, 1035 PAGE PiccarcTs Balloon. Will Be Exhibited at Chicago's World's Fair Combination of TraitsHuman Character READY TO STRIKE JAY BELL KSKJ ATHLETIC BOARD Frank Banich, chairman, 2027 m 22d PL, Chicago, III. > Pauline Treven, 1229 Lincoln North Chicago, 111. Josephine Ramuta, 1805 N. Center St., Joliet, III. John J. Kordiah, 325 Howard St., Chiaholm, Minn. Anton Grdina Jr., 1053 C. 62d St., Cleveland, O. F. J. Sumic, 222 57th St, Pittsburgh, Pa. Rudolph Maierle, 1120 W. Walker St., Milwaukee, Wk The aluminum sphere in which Prof. August Piccard was borne by balloon to the loftiest altitude ever reached by mortal will be on exhibition at A Century of Progress— Chicago's 1933 World's Fair, according to an announcement by officials of the exposition. This sphere which carried 'the European scientist 53,856 feet above the earth and into the stratosphere will be loaned to the exposition by the Na-! tional Foundation for Scientific Research of Belgium. It will be suspended from the ceiling at the north end of the Hall of Science, directly above the bathysphere in which Dr. William Beebe set a deep sea diving record of 2,200 feet. The stratosphere gondola and the Beebe bathysphere will illustrate man's conquest of the air and the water. The aluminum sphere in which Prof. Piccard traveled skyward is about six feet in diameter, hermetically sealed, equipped with observation windows, parachutes and breathing apparatus. The bathysphere lis a metal sphere of about the same size, with three windows of fused quartz, built to withstand a pressure of 4,800 tons and lowered from a boat by a non-twisting cable. . A New Year! Draga mi: Zdaj so holidays over! In dosti kids so glad ker zdaj lahko play-ajo with their toys brez da bi papa foolov okol in tryov ta toy pa ta gun toy. En mal me je ashamed ker sem gettov toliko Greeting Cards, in jaz nisem sendov any. Kes je fine feeling knowat da so many ljudje think-ajo od tebe in wishajo fi well. Jaz sem tvoya carta receivov tudi, in to je bio just as good kakor če bi mi sendala en brand new car. Zdaj imamo en new year, ampak jaz ne bom resolutions n|ake-ov ker imam še dosti od last year za keep-at. Eden resolution je da bom tryov smerom biti happy pa pleasant, in en drugi je pa da bom always tryov boost-at Kay Jays. Ti si have-ala tvoy chance last year, ampak zdaj ni Leap Year no mo^e, so bo moj turn tebe askat. 1 ! ! Tvoy G. Dee. TOOTH TALKS -Dr. J. W. Molly_ COOKING SCHOOL By Frances Jancer MORAVIAN COOKIES • 1/2 cup butter, melted 1-3 cup ugar teaspoon ginger H teaspoon cloves % teaspaan cinnemon, Vi teaspoon nutmeg 14 teaspoon allspicee Dash of salt % teaspoon soda 3 cups sifted flour 1 cup molasses, heated. Combine butter and molasses; add sugar, spices, salt and soda. All flour. Let stand in a ¡cold place for a few days. Place I small amount of dough on slightly floured board and roll paper-thin. Cut with fancy cooky cutter. Place on greased baking sheet and bake in moderate oven six minutes. Will keep indefinitely in closed tins. DROP COOKIES 1 -j cup crisco 1-3 cup sugar 1 egg x 1 cup flour 1 Vi teaspoons baking powder J4 teaspoon salt 1 tablespoon orange juice 1-3 cup chopped dates 14 cup sliced, candied pineapple \/<± cup blanched almonds, shredded. Blend crisco, sugar and egg together. Mix well and sift flour, baking powder and salt together. Add to the first mixture and mix well. Add orange juice, fruit and 1-3 cup nuts and blend thoroughly. Drop by spoonfuls on baking sheets which have been greased well. Sprinkle with nuts and bake in moderately hot oven 12 to 14 minutes. NOTICE Members of St. Joseph Sports, don't forget the meeting Monday, Jan. 9, 7:30 p. m., at the Slovenian Home on Holmes Ave., Cleveland, O. Now that the New Year has begun, make it your duty to attend these meetings and tell other rrtembers of the St. Joseph Society No. 169 that the Sports are alive again. A great year is in store for all members. Probably one of the first things of interest is a minstrel show. Here is your opportunity to appear on the stage. Join in the chorus, which has its first rehearsal Sunday afternoon, Jan. 8. at the Slovenian Home at 1 o'clock. Here is a great chance to put the Sports on the map along dramatic lines, so why not come and help? We will bar no one. The Sports also will participate Jan. 15 in the Ohio League of KSKJ Lodges. Feb. 5 is another day on the KSKJ calendar, when the Sports participate in Interlodge Day. Don't forget the two days, Jan. 8 and 9—rehearsal and meeting. Gay Jay. NOTICE The annual meeting of the Midwest KSKJ Baseball Association will be held this coming Sunday, Jan. 8, at the National Clubhouse in Milwaukee, Wis. , There will be an election of officers and other business of a very important nature. Kindly make arrangements to be present. E. F. Kompare, 1932-33 BASKETBALL SCHEDULE MINNESOTA KAY JAYS At At At At At Aurora Ely Eveleth Chisbplmj Soudan BOOST K. S. K. J. SPORTS! START REHEARSALS Practices for the play, "Mystery of the Masked Girl," to be presented on Jan. 29 by the Waukegan Sodality Girls, are well under way and show promise of an excellent production. The play is a three-act mystery drama by Helen Monsell and has an all girls' cast. Tickets for this play will be distributed among the members at the next sodality meeting. The play is under the direction of Marie Grom. The members of the cast will be announced at a future date. TO REPEAT DRAMA CONTBIBUTOM In submitting contributions to Our Page, please consider the following: 1. Use one side of paper Only. 2. Manuscripts written In pencil will not be considered. 3. If possible typewrite material, using double-spacer. 4. All contributions must be signed by author. Name will be withheld- from publication by request. 5. Material must be received by Our Page not later than I a. m Saturday prior to Intended publication. 6. Manuscripts will not be returned. 7. Address communications to Our Page. 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Aurora Boost "The Masterful Monk" wi\\ be repeated Jan. 15 in Slovenia Hall, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. Two performances will be given on that date, one at 2 p. m. and one at 7:30 p. m. The drama was adapted by the Rev, M. J. Hiti from the novel by Owen Francis and was recently premiered with success by the sodality of St. Joseph's Church. Minn. Eveleth Chisholm Soudan Editor: Stanley P. Zupan. m? PORT SHOWS Baseball Interest in Midwest BOOSTER OFFICERS ELECTËD KSKJ sports fans of the Mid- apparent discontent. Another west need not be told what the pet athletic diversion among booster clubs and lodges was this summer. Even though King Baseball reigned supreme in the various quarters of our KSKJ domain, the greatest interest was centered in the Midwest. Notwithstanding the fact that the Midwest KSKJ Baseball League was outstanding in its function, there were several other Kay Jay teams in the various independent fields of competition. St. Francis team of Joliet played a creditable schedule of independent baseball, and St. Stephen's Church League in Chicago embraced three KSKJ outfits. KSKJ baseball interest, however, was centered around the Midwest League, which dis^ played a high class brand of competition. The circuit was composed of six teams, sponsored by St. Stephen's Lodge ,has been the lack of KSKJ Athletic Board I co-operation and guidance. This was especially evident at the completion of the present season, when league teams winning the first three places were expectant of sufficient remuneration for their merits. This, however, was not forthcoming, due to the fact that the board's promises were not acknowledged. The league officials are determined to carry out their original program by arranging a complete budget in ponjunction with the present athletic board and to submit such to the January meeting of the Supreme Board. Whatever attitude is taken on this measure will indicate the future possibilities of sports in the KSKJ. Tha first step toward a complete rehabilitation of the Midwest league will take place on Sunday, Jan. 8, when the officers and directors will con- No. 1, Chicago; St. Joseph's vene in Milwaukee. This will No. 53 of Waukegan, the Wau-kegan KSKJ Boosters, St. Florian Boosters of South Chicago. Knights and Ladies of Baraga of Milwaukee and the Joliet Kay Jay Boosters. be the annual meeting, at which time the election of officers for the year 1933 will be an important item. Lodges or booster clubs not already represented in the league are invited to The schedule was composed ¡send representatives to this con- of 10 mterlodge games played in a round robin series. The caliber of the teams was of a high standard and contributed much to make it the most intensive campaign thus far experienced in Midwest league com- clave. Thef incumbent list of officials: Ed Kompare. president; Art Stukel, vice president; Joseph Przybylski, secretary; Henry Basco, treasurer. Directors: An- petition. The season of play j ton Lilek, Joliet; John Bogolin, was started on May 29 and pro-! Chicago; Frank Link, South gressed through \to the latter part of August, when the final game was played: Midwest league teams T>e-came embroiled Tn a hot race for the title. This involved St. Florians, St. Joes, KLB's of Milwaukee and St. Stephens. The Beer City team occupied the lead for a time and was directly Chicago; R. Maperle, Milwaukee; Mike Opeka, Waukegan St. Joes; Matt Slana,' Waukegan Boosters. Midwest Correspondent. -o- Set for Minstrel Show Larry Umek, Chairman of Athletic Committee, President A good number of boosters gathered in the school room Dec. 19 at the annual meeting of the Waukegan KSKJ Booster Club to plan a program for the ensuing year and to elect new officers. Larry Umek was unanimously elected as president to head the club through a new year, Marie Suhadoinik vice president, Marie Grom secretary, John Cankar treasurer and Frank Repp sergeant-at-arms. ' We are sorry to see Dr. Kompare, who was the president during the past year, leaving us, since he was instrumental in bringing about so fine a record for the club. One of the most active members of the organization, he devoted much of his time for the interest of thf boosters. With the help of so capable a committee of officers as we enjoyed during the past year, we have come to a point where there is no turning back. However, though we appreciate the untiring efforts of the various officers, we must not forget that we are now headed by just as willing, just as capable a committee. Larry Umek. as chairman of the athletic committee, never ceased to WorK H) the interest of all the sport-minded members. We feel that it will be another successful year and that the club will grow and prosper as time goes along. Scribe. BASEBALL FACTS 1932 JAY SEASON The Report of 16 Teams in Resume Total games: 302. Jay opponents: 115. Others: 18?. Total attendance: 91*340. Jay games: 18,145. Non-Jay games: 73,195. Total rooters on out-of-town trips: 757. Number of out-of-town trips: 71. Paraphernalia $1,604.74. Travel expense: $554.45. Mileage: 5,170. Number of players: 234. Niimbef who joined for opportunity to play: 37. 25 i^inor injuries. Average age 20; youngest 15, oldest SO. - .8 teams sponsored by lodges. 6 teams'sponsored by booster groups. 2 teams sponsored independently. Support from seniors good. General success good. KSKJ boosters in and around South Chicago should not over-challenged and displaced by j look the opportunity of seeing the South Chicago Florians. ¡the St. Florian Booster Club I/^LJqIwJto 171 v who maintained their brisk ! minstrel show to be presented i V-«illSI10IIIl, Hiiy pace to win the championship, on Sunday, Jan. 15, at St. School Children Guests of Boosters BARAGITES TO SPONSOR BIG FROLIC • ______ Athletic Hop Will Follow Athletic Confab On Jan. 8 the Milwaukee crowd will be piling in at the National Club Hquse, better known as Delicek's Hall. Yes, sir, they're all going to attend the big athletic hop which will be sponsored by the Baraga ball team. As you already1 know, the Midwest Athletic Board will meet in Milwaukee for the first time on Sunday, and in order for them to become better acquainted with the Knights and Ladies of Baraga, the baseball team decided to rui this dance. No doubt there will be other out-of-towners attending this hop, and the Baragites will again have the opportunity of mingling with them, so let's give the boys our whole-hearted support and help them make this dance a success. A good time is assured io all and music will be furnished by Billy Baer and his orchestra. Will see you Sunday at the dance! Scribbler. -■ o- 37 MEN JOIN KSKJ. PLAY BASEBALL JAY GROUPS TANGLE IN 302 TILTS. 234 IN JAY SUITS; TRAVEL 5.170 MILES A most delightful Christmas party was held Saturday, Dec. 24, for the' first and second grade children of the Mother of God Sdiool hi Waukegan under the auspices of the local KSKJ Booster Club. Fifty-three youngsters were royally feted and entertained at this gathering, for which the committee worked hard to make as tremendous a success The gt Aloysiuft. Lodge No> as it turned out to be: 42 BoosUr ^sket- , t T^ tree was put uP uajj its first n the Clubdom and elaborate-1 Qn itg Qwn cburt wiU| ly decorated by various booster L n CoH iate8 M lheir ad_ members. A number of boost-» M ers were also in attendance to " .... The floor was put into shape Steelton Jays to Open Court To win the coveted title, the league leaders were forced to play off a tie with the Waukegan St. Joes and finally came off with a decisive victory on their belts. An idea pf how keen the competition actually was, can George's Hall. This performance, which is being presented in conjunction with a dance, will be replete with Kay Jay talent of a surprising quality. The principal members of the cast are all well known boost- to Meet Jan. 7 The powerful Chisholm team will invade the northern end of the Iron Range Saturday, Jan. 7, and tackle the equally powerful Ely Kay Jays in what will ers, and to see them perform be a hard fought game, best be determined by a review I will be a rare treat. { Show your booster spirit by of the final league standings It's bound to be a good show attending the big doings. The with fellows like Frank Ziherle, game wil start at 7:30. John Jurkas, Eddie Skalla, Kay Jays of Ely are asked to Jack Smrekar, Frank Link and prepare for big doings. Get out Leonard Skalla occupying the South Chicago was first, and St. Joes were in second place. Milwaukee and St. Stephens were tied for third place. Joliet Jays and Waukegan Boosters were tied for the cellar championship, which finally reverted to the Waukeganites by virtue of a forfeit. Kay Jay baseball enthusiasts will readily agree that the past season of competition in the league was the most interesting. Since the results of games were frequently published in your best clothes and "rustle end positions. The interlocu-! up" any spare cash you may tor's duties will be filled by Ed have. Kompare. A unique list of end- After the game there will be man gags and crossfire has a great dance at the National been arranged to insure a Home. Music will be furnished mirthful evening. American by L. Kotzian's orchestra. Do you remember the last dance, Chisholm? Remember, all the good-looking girls will be and Slovenian songs will be supplied by a well balanced list of soloists. A humorous Slovenian skit will be enacted by j there! -Candid Grmek and Jack Smre- j After the orchestra plays the Our Page, fans were always , kar in riproaring style. Tap "After the Ball Is Over/' lunch alert to the various highlights ¡dancing and character dancing will be served to all Kay Jay which inevitably built up a j will also be supplied by talent-! boosters. widespread following. Success ed members of the booster club. | Let's have a grand tuwiout. of the league is traceable to the; An augmented chorus of mixed i Kay Jay boosters from the efficient staff of officers and directors, who were confronted voices will supply the musical j other range towns are also cor-background of the program, jdially invited to the game and with many weighty problems, j The show is under the direction dance. * This group of officials set a ¡of Ed Kompare, and is being Why not let one of your New precedent for systematic oper-j assisted by Ronald McCrea. Year resolutions be, "I shall st- ation of the circuit, which previously was sadly lacking. No matter what degree of success was achieved in the league management, the officials fell heir to a list of evils which has consistently threatened disruption of the organization. Outstanding among these has been the use of local unregistered umpires, who have contributed largely to the Once again we want to re-1 tend all the meetings and mind ypu that this event should games of my booster club." not be overlooked. The committee in charge has been working diligently to take care of every little detail. Those of you who plan to attend can safeguard the possibility of getting a good seat by procuring a patron ticket from any of the members. " St. Florian Booster. Mary Marn. PITT BOOSTERS NQ^E The Pitt Boosters will hold their first meeting of the year Jan. 5, 8 p. m., in the Slovenian Auditorium. See it in the Page? see that everyone was looked after. Dr. Kompare, past president of the clut}, was successful Nil securing a ventriloquist an magician to provide the children with many thrills throirgli his interpretations. Frank Gostisha was in charge of the entertainment and arranged the program. Frankie Cuden played a few numbers on his accordion, while Frank Krebs obligingly offered a number of piano selections. f After" ¿he program, gifts, candy, fruit and soda were distributed by a real Santa Claus in the person of Frank Ogrin to each of the children, assisted by Marie Suhadoinik, Bernice Kukar and Millie Gerchar. Joe Zorc and Math Slane were instrumental in securing donations. The committee wishes to thank the individual donors for their co-operation in making this party a success. Scribe. —!-O- ST. CHRISTINE'S SOCIAL CALENDAR by the tireless efforts of Anthony Gorup, Vic Simonic, Joseph Gorup, John Tezak, Tom Simonic. Billy Stefanic and a host of others who assisted in the work. But it was through the noble sacrifice of Vic Simonic and Anthony Gorup and KSKJ baseball teams in 1932 played before a total attendance of 91,340, according to the data -assembled by Our Page in the form of a questionnaire submitted to 17 baseball managers. The figures show that the Jay boys played a total of 302 games, 115 with Jay teams as opponents and 187 tilts with non-KSKJ teams. The average attendance per game per team is estimated at 358. The rooters at games played with non-KSKJ teams outnumbered four to one the fans at KSKJ vs. KSKJ games, 73,195 and 18,145, respectivély. Two teams met no KSKJ competition in a total of 55 games, while one team met 12 Jay opponents ¿or the highest total of games with KSKJ competition. The highest season attendance for a KSKJ team with Jay opponents is 7,200, the same team drawing 12,600 to its non-KSKJ games. The figures also reveal that 15 teams spent $1.604.74 for paraphernalia, the lowest cost being $32.43, the highest $323.32. A total of 71 out-of-town trips carried 15 teams to foreign fields in the company of 757 rooters over a total of 5,170 miles at a total cost of $554.45. The 16 teams report a total roster of 234 players, ranging from 26 to 11 men on a squad. Of the total players only nine disputes is few and inconsequential, indicating that KSKJ boys have a high standard of sportsmanship. That i KSKJ baseball is in the amateur class is shown by the fact that all managers reported that no. player was paid at any time for his services to the team. Senior members aided in the success enjoyed by the teams, the report revealing that in the matter of moral support 10 teams report the support- as good, four as fine, one very good and one poor. In all cases the reports were carried in local papers, making the total number of baseball reports 9,664, exclusive of the writeups in Our Page. Allowing the conservative amount of Extra Special! A special entertainment program will be presented at the Jan. 7 meeting of St. Stephen's Lodge Iw. 1, Chicago. Installation of officers will be in order, as will a special announcement for the Sport Club of the lodge. Refreshments and a very good time is assured to all. The women are especially urged to attend. Joseph Gregorich, President. three inches per story per game,, Kay Jay teams were responsible for 28,992 inches of were not members. The oppor-1 Publicity in newspapers other tunity to play on a team in- than the official organ, duced 37 men to join the KSKJ. Euclid