i 1 List ' • J «a Tečaj LVIII. I gos I m na ie I « Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin •J po pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol teta 3 krone 50 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. Za prinašanje na dom v Ljub se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu Novic lijnbljani 5. januvarja 1900. Vabilo na nargčbo „Novic". Leto se bliža svojemu koncu in bliža se čas da se bodo čitatelj zopet morali odločiti 9 kake liste naj si naroče za bodoče leto. Ker se je zadnji čas slovensko časopisje močno pomnožilo 7 ni to več lahka stvar Novicam'' ni treba razvijati svojega programa, ker je že dovolj znan. Njih program je znani stari slovenski program, katerega so se držali dr. Bleiweis, dr. Costa katerega zastopnik je sedaj dež zveste v najtežavnejših časih ? dr. Toman in Svetec odbornik ces. svetnik Murni k kateremu so ,,Novice bile Hodile bodo nekako srednjo pot in boja ne bodo iskale, a vendar odločno branile slovensko narodno stališče proti vsakomur P.oganjale se bodo odkritosrčno za najširšo in neposredno volilno pravico kakor so se dosedaj naJdoslednejše izmej vseh slovenskih hstov, ker so prepričane, da bodo postavodajni zastopi tem bolje izražali pravo mnenje naroda, čim bo^je bo vsem stanovom omogočeno, izražati ob vo litvah svoje mnenje. Smatrale bodo za svojo nalogo, zagovarjati koristi srednjih in nižjih stanov. Posebno po- Ta dva kakor zornost bodo obračale na koristi našega kmeta in doslej popolnoma zapuščenega obrtnika stanova sta stebra našega naroda. Posebno kmet nima pri nobenem narodu tacega pomena pi 1 našem kmet ni samo tisti, ki druge stanove preskrbuje z živežem, temveč najboljši možje našega naroda so se rodil v kmetskih hišah, naši najboljši pisatelji, učenjaki, politiki so največ iz kmetskih hiš, tako da lahko rečemo da , LHKU u^ iai.iv.. je ...... .....v. ---------... mestih je pa najvažnejši obrtni stan. To je jedini nezavism stan, na katerega se mo remo Slovenci zanašati, zato je pa dolžnost slovenskih pohtikov in časopisov, da ne pozabljajo ko kmet ešil našo narodnost risti tega stanu inicijativi gosp Slovenski obrtniki nimajo doslej svojega strokovnega lista ozirom na to m po ces etnika Murnika, ki nadzoruje list, posvečevale bodo ,,Novice" v prihodnje posebno pozornost m oklenejo. in obrtniškim zadevam in pričakujejo, da se jih obrtniki tesno Novice'' bodo v novem letu v jedrnatih in stvarnih člankih pojasnjevale vsa politična vprašanja Posebno pozornost bodo obračale kakor dosedaj slovenskim in slovanskim vprašanjem Poganjale se bodo z isto odločnostjo za narodno jednakopravnost in narodne pravice aystrijskih Slovanov, kot so se vedno v njih polstoletnem obstanku Skrbele bodo pa tudi za pouk kmeta in obrtnika Pri tem mislijo posebno pozornost obračati novim iznajdbam ter so si pridobile več izvrstnih sotrudnikov, v prvi vrsti ces. svetnika Kunca. V poučnem in zabavnem delu bodo skrbele za primerno po- Murnika in obrtnika učno in zabavno gradivo. Splošno se bodo katerih se obračajo s prošnjo pridobe. Novice'' trudile v novem letu vsestranski zadovoljiti svoje čitatelje, do 1 da jim^ ostanejo zvesti v novem letu in še kaj novih v* A. «^c CC t 4 A x^i i "^m \ / k Ai'// v// /7/J Stran » Dolžnost je pa, da izrekamo koncem leta tudi zahvalo vsem sotrudnikom in jih prosimo naj nam ne odreko svoje pomoči v novem letu. Posebno bi nam bilo ustreženo, s kratkimi poročili o dogodkih po Slovenskem, kar se lahko sporoči na dopisnici. Izhajale bodo ">1 Novice v bode: za ljubljanske naročnike v tiskai dosedanji obliki in obsegu tudi v novem za krone gld. 50 kr.) in za četrt leta preje mane: krono 50 vin celo leto kron letu gld.) (Jena Jim za pol leta kr.). Po pošti prejemane za celo leto 7 kron (3 gld. 50 kr.), za pol leta 3 krone 50 vin. (1 gld. 50 kr.) in za četrt leta 1 krono 80 vin (90 kr.). Za pošiljanje na dom v Ljubljani se plača za celo pošilja: Blasnikovi tiskarni y Ljubliani, leto 80 vin. (40 kr.). Naročnino se Politični oddelek je torej že po tem primerni mož za uprizorjenje spravnih pogajanj. Nasprotno pa se ncora konstatovati, da masa nem nevarnosti. škega kakor češkega prebivalst na češkem spravi ničesar slišati, da se zavzema neče o boj do skrajnosti. Zopet se delajo priprave, da se začno spravna pD- Na to se spravo osnujoči faktorji seveda ne bodo mogli gajanja mej Nemci in mej Čehi že pred desetimi Sprava mej njimi se je ati, dasi preti od tod spravi ravno tak t leti proglasila za državno potrebo a kakor je nastala svoj čas Taaffovim punktacijam klavir da je to v resnici, o tem smo se živo prepričali v zadnjih spomina. treh letih, premakniti odkar tiči dižavi vez v močvirju in se ne da Slovenci ne moremo želeti da Zdaj so obče razmei se dosegla češko-nemška sprava. S tako spvavo bi se pereče jezikovno ia za češko-nemško spravo de- narodnostno vprašanje ne rešilo splošno rešilo se loma ugodnejše, kakor so bile kdaj poprej Rekli smo samo parcijel J a taka rešitev bila deloma zakaj tudi sedaj je še jako mnogo okolnosti za nas usodepol IZ katerih zamor nastati spravi največja nevarnost bi pri tej spravi ne prišli v p Nemci so dosegli veliko zmago s obstrukcij nega pomena. Slovenci štev, a mi sami bi potem ne zamogli nikdar več povzdigniti narodnostnega vprašanja do tistega aktuvelne po Njim na ljubav so bile razveljavljene jezikovne naredbe in vsled tega so treznejši elementi dobro disponirani, zumeti se s Čehi Nasprotno pora mena prvi kateri ima zdaj, ko vodijo boj za ravnopravnost v vrsti Čehi in si tako ugladiti p t do vlade n oprava m Čehi pa so tudi treznejši elementi v mlado- češki stranki pripra na spravo Za zveljavljene tem jezikovnih naredb so Čehi zadobili neko satisfakcijo, četudi moralno. Strmoglavili so namreč CIarvjevo minister nejša, štnega programa cijoniral, a posledica tega u veljavil administrativnim in mej Nemci je pa toliko nevar- ker se hoče skleniti na podlagi nemškega binko se ta program nekako sank- da bi se ta program bila potom tud stvo in vsled tega domnevajo, da jim narod ne zameri, če se lotijo spravnih pogajanj, zlasti če tem potom iz- poslujejo zopetno uvedenje češkega notranjega uradnega jezika vsaj v čeških okrajih. bil slovenskem za nas, a to narodu zbodljaj v srce, to bi bilo smrto nosno za naš narod. ozirom na to pa moramo želeti da bi pogajanja ne posrečila spravna 1 da tako v češiem, kakor v 4 Na Čelo tistih čeških politikov, ki se vnemajo za nemškem taboru zmagali vsaj v tem slučaju oni elementi spravo mej Nemci in Čehi t stoji bivši finančni minister so nasprotni spr v Thunovem kabinet dr Kaizl Znan da loči Čehe njegov ek m Nemce flamo še papirnata stena da cizirali Slovenski poslanci nimajo moči 1 spravo preprečili Njihovo stališče je jasno Po so je s predlogom dr Gregorca naj Frese izda njegovem mnenju se da spi doseči brez posebnih te na žav To je dr. Kaizl pred nekaj dnevi razložil dunajskemu korespondentu „Peter Lloyda" in najvišji krogi na Dunaju so o tem povsem prepričani, da so Kajzlovi nazori pravi. zakon na celo državo v varstvo narodnih manjšin, ta način bi se dosegla tudi za nas povoljna rešitev jezi- kovnega vence. narodnostnega vprašanja tudi za nas Sla- vsako parcijeloo spravo, kakor jo koje dr r tega vpra Spravna pogajanja bode inicijiralo ministerstvo 1 ki Kaizl se nam ugodna in občepravična rešite šanja prepreči. strahom pričakujemo torej izida prizade se zdaj snuje in kateremu utegne dr. Körber stopiti na spravo mej Nemci in Čehi čelo. Körbei SI je dasi bil član Claryjevega mini-sterstva, dasi je podpisal razveljavljenje jezikovnih na- v neki meri pridobil simpatije čeških po- slovanske i^anj za brez ozira na druge zatirane narode, dobro vedoč. da se pr njih v nekem redb vender oziru brez odloči tudi bodočnost slovenskega naroda jzakaj slancev, ako se že ne more reči » da njihovo zaupanje in zboru povsem brez pomena češke pomoči je slovenska delegacija v državnem ) prava quantite negligeable « r "Jf k • « 14 « Politični pregled* Na starega leta dan je izlla uradna Wiener Zei- dokaz, da druge nemške stranke mej Nemci na majo več zaslombe. češkem ni tuDg v takem obsegu, da je Človek komaj v rokah držal. Srbski kralj na Dunaju, Te dni se je mudil srbski Priobčila podlagi § namreč celo vrsto cesarskih naredb, izdanih na i 1 14 in stirimesečen skupni budgetni provizorij Mej h «akoni, ki so se na ta način uveljavili, se nahaja tudi zakon o razdelitvi užitnin. Uveljavljen je nadalje zakon o kvoti, katero je cesar določil tako, kakor sta se dogovorili obe kvotni de^utaciji. Razmerje je 66 6 ; 34 4 Madjari so se prav po ceni izmuzali. Končno je Wiener Zeitung priobčila tudi zakon o odpravi časniškega kolka. Vzlic temu, da se je s tem zakonom hotelo ustreči v prvi vrsti občinstvu in mu pripomoči kralj Aleksander na Dunaju Bil je oficijelno in prav kraljevsko sprejet. Avstrijski Slovani so molčali, dobro vedoč, da bi jim državni pravdnik «abranil, izreči svoje mnenje Sprejem kralja Aleksandra na Dunaju je pač dokaz izredne intimnosti mej do cenejših Časopisov, niso veliki listi znižali cene, ampak pobašejo dobiček v svoj žep. Kdor zna, pa zna Avstrijo in Srbijo in sicer mej tisto Srbijo, v kateri je pravi vladar razkral] Milan. V nekaterih listih se celo čita, da se poroči kralj Aleksander s hčerko pokojnega prestolonaslednika Rudolfa, z nadvojvodinio Elizabeto. Dementiralo se to še ni, dasi se dementi pričakuje, ker je znano, da je kralj Aleksander že snubil na Nemškem, v Atenah in na Cetinju pa je bil povsod odklonjen. Novo ministrstvo. Wlttekovo ministrstvo je iz- polnilo svojo nalogo Naročeno mu je bilo, uveljaviti s 14. tiste zakone, katerih parlament ni rešil, katerih uveljavljenje pa se smatra za državno potrebo. To se je zgodilo na sta- __ _ • rega leta dan Zdaj ima Wittekova vlada samo še nalogo, da odstopi. Priprave za p!=tavo novega ministerstva so se v ze prevzame naj- določen dr. začele. Načelnikom prihodnjega ministrstva, bi ž že v mesecu jannvarju državno krmilo, je Körber. To ministrstvo bode imelo nalogo, rešiti ves kompleks vprpšanj, ki se zovejo skupno češko vprašanje, ter tako pri- draviti tla parlamentarnemu ministrstvu, ovo kvalicijo parlamentarnih strank. bi se opiralo ob Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. (Dalje ) VI. Zbornični tajnik poroča o dopisu zbornice posestrime na Dunaju glede vpeljave brzojavnih do- imel način Delegacija. V zadnj seil dr strijske delegacij je Gregr znamenit govor, v kateri je dal na krepek izraza čutilom. ki navdaj ostro kamarilo in zlasti ministra češki od. Prijemal je 6 kega kateremu ]e očital anjih del grofa Goluchow da je provzroČil razveljavljene je- zikovnih naredb in potem neusm priobčili dopušča nekaj tega. odlomkov iz tega govora bičal trozvezo. Eadi bi , ali prostor nam ne Goluchowski ni niti besedice odgovoril na G grova izvajanja. Vedel j dobro da majo češki delegatj se druzega smodnika v alogi in zato molčal V odseku pisnic in drugih poštnih novoatij. Ta je namreč naslednje predloge sprejela: Zbornica naj c. k. poštni upravi nasvetuje vpeljavo brzojavnih dopisnic in brzojavnih zalepk. kakor tudi telefonskih dopisnic in telefonskih zalepk. 2. Zbornica naj c. k. poštni upravi priporoča, da se oddaja rekomandiranih pisem enostavnejše uredi, kakor tudi, da se pobiranje pnevmatičnih korespondenc premeni. N. v. Brzojavne dopisnice naj bi za mornarico ogerske delegacije so se, celo vladni pristaši iz- se takole .uredile. Izdale naj se posebne dopisnice kli proti Goluchovskega ekspan zitvi mornarice, balkanskih tržišč češ ž vtisnjenimi ali prilepljenimi znamkami, ki bi proti plačilu poštnine 20 kr. omogočile brzojavno pošiljatev naznanil z največ 10 besedami. Te dopisnice bi se * Iz deželnih zborov. Na dan 29. decembra skli- v (navadne ali pnevmatične) poštne tružice vrgle. Na politiki in proti pomno- i zgubi monarhija naj rajši gleda, da ne cani deželni. zbori so se že zopet razšli. Večinoma so kar brez debate votirali budgetne provizorije, prav kakor da jim je na t^^m. pokazati na viden naČin svojo brezpomembnost. Važna proračunska debata se je vnela samo v Češkem deželnem zboru pošti bi se dopisnice pred vsemi drugimi pismi od brale in takoj najbližnjemu brzojavnemu uradu poslale. Brzojavni urad bi vsebino dopisnice brzojavil na „brzo- Tam so Oehi prijemali na najostrejši način namestnika grofa ^^ oddajno postajo, katera bi isto zopet Coudenhovea in osrednjo vlado, vodja radikalne državnopravne javno dopisnico" napisala in jo poštnim potom ad- stranke dr. Baxa pa je tudi cesarja samega vpletal v razpravo, resatu dostavila. Če je pa vsled krajevnih razmer po- kar je mej patrijoti obudilo veliko ogorčenja Znani Wolf je güjatev telefonično Ugodnejša, se bi pa telefon porabil. Ta naprava, ki se kaže hot duhovita kombinacija pisma in brzojavke, bi čisto prihranila poštni promet provzroČil vihar, rekši, da je Češka samo avstrijska provinca ne kraljestvo *Deželni maršal knez Lobkovic je Wolfov izraz grajal, češ, aa )e Češk a kraljestvo. To je razkačilo zopet Nemce tako, da so začeli dolgo polemiki po listih, je-li češka na železnicah in omogočila skoro hitrost današnje prövincija ali kraljestvo V nižjeavstrijskem deželnem zboru so krščanski socijalisti podali ostro interpelacijo zoper uradno n Wieoer Zeitung u češ i da sramoti katoliško vero pojasnila, brzojavke. Prihranitev nasproti brzojavkam se bi pa dosegla z enostavnejšo urejeno manipulacijo pri od- ga je dal uradni list, je vidfti, da so krščanski socijalisti daji in predaj m trgovski krogi bi s tem imeli za dotični spis zategadelj napačno tolmačili, ker ne poznajo te- dopisovanje z oddaljenimi kraji zelo ugodno srednjo hničnih terminov, se rabijo v folkloristiki. V štajerskem pot med pismom in brzojavko. deželnem zboru je nemški nacijonalec Walz govoril o celjskih izgredih in insiutiral Slovence in zlasti celjske sodnike. V imenu Slovencev mu je odgovarjal [Robič, ki je zagrozil, da izstopijo Slovenci iz deželnega zbora. Dopolnilne deželnozborske volitve na Češkem iztekle so ugodno za Schönererjanci. Ti so bili skoro povod Pa tudi za, privatne osebe bi bila ta naprava prijetnejša kot današnja brzojavka. Ne glede na to, da še danes večkrat vbuja zaprta brzojavka mnogim strah in razburjenost, kar bi pri odprti dopisnici odpadlo, bi se brzojavke rabile v mnogih slučajih, n. pr. izvoljeni, namreč v nemških okrajih in je ta izid pač jasen pri čestitkah i. e. kjer pošiljatelju ni ležeče, na tem * da se vsebina tajna ohrani, ali da se kolikor mogoče hitro dostavi. VIIL Zbornični svetnik Jernej Žitnik poroča^ da se je podobčina Grahovo obrnila na c. kr. deželno Brzojavna zalepka naj bi se glede ekspedicije vlado s prošnjo, da se ji poleg dveh že obstoječih in manipulacije istotako uredila, kakor brzojavna do- živinskih semhjev še dva dovolita in sicer dne 21 pisnica. Razloček od dopisnice je ta, da je kot pismo ma in 15 novembra. Obstoječa dva semnj sta zaprta, za 20 besedij namenjena in je 40 kr. poštnine vedno zelo dobro obiskana, čemur je vzroka iskati plačati. Porabila bi se zalepka, kadar stranke želijo, v ugodni legi kraja, kamor se od vseh straai stekajo da je vsebina tajna. ceste peljavo dveh novih semnjev bi se tudi bla Te novosti je izumitelj dopisnice, gospod mini- gostanje tamošojih prebivalcev in živinoreja zelo po« sterijalni svetnik, profesor dr. Herrmann sprožil že vzdignila Semnju dne 21. marca ste ugovarjali občini pred nekaj leti. Zbornica posestrima na Dunaju je Lož in Žilce češ da je ob istem času semenj tudi sprejela pa tudi predlog, da se upeljejo telefonske do- v Ložu in Št. Vidu. Po poizvedbah imata pa ta sem pisnice in zalepke. Te bi naj imela isto obliko in isto nia krajeven ceno, kakor brzojavne dopisnice in zalepke, razpošilja obiskujejo pomen in ju zunanj kupci malo Iz Grahovovega se pa sploh ne prižene naj se jih tudi kakor prejšnje. Vrže se jih v poštno nič živine na ta semnja, nasprotno pa dohajajo na tružico in poštni urad jih pošlje bližnji telefonski po- semnje v Grahovo tudi inozemski kupci. Ugovor ob- staji. če ima prejemnik sam telefon, tedaj mu vroči čine Planina, da bi semnji v Grahovem mogli škodo- telefonska postaja takoj telefonskim potom poročilo, vati onim v Planini, je že zaradi, tega brez pomena, Če pa nima telefona, tedaj pošlje oddajni telefonski ker je Planina preoddaljena od Grahovega. Odsek je urad poročilo javnemu telefonskemu uradu, ki je pre- je mnenja jemniku najbližji, in ta ga dopošlje po pošti. z vsemi da kraji se semnji, ki so zaradi ugodne zveze splošno znani in tudi od inozemskih Na ta način bi se lahko tudi osebam, ki nimajo kupcev dobro obiskani, v interesu živinoreje še bolj telefona, poročalo telefonskim potom. pospesujejo, zato predlaga: Zbornica naj se v svojem ■I Ker bi se včasih vsebina teh telefonskih dopisnic poročilu na c. kr. deželno vlado izreče za dovolitev in zalepk hitrejše poročala brzojavnim potom, tedaj naprošenih dveh semnjev. — Predlog se sprejme. IX. Zbornični svetnik Ivan Baumgartner po- se izrečno dovolilo, da se naj jevne razmere — brzojavnim potom. kakor so že kra taka telefonska poročila pošiljajo roča, vlado, da je podobčina Rob naprosila c. za dovolitev živinskih semnjev na deželno leto, Nadalje se želi, da se oddaja priporočenih pisem namreč dne 4. marca, L maja, 5. julija in v mesecu enostavnejše uredi. Omogočilo naj bi se, da se pripo- septembru četrtek pred sv. Mihelom. Ustanovitvi teh ročena pisma oddajajo brez poštno uradnih oddajnih semnjev ne ugovarja, razun občine Šmarje, nobena potrdil v obliki recepisov. Ta pisma naj bi se s pri- druga občina, ki je pri tem udeležena. V občini Rob memo znamko in z nadpisom „priporočeno" metala se živinoreja najbolj goji ia tvori glavni pridelek in v poštne tružice, da se jih potem z njimi, kakor z zaslužek tamošnjih prebivalcev, ker je koietijstvo za- da drugimi priporočenimi pismi ravna. radi nerodovitne zemlje in ostrega podnebja jako ne- Odsek je mnenja, da bodo ti nasveti, ako se jih znatno. Odsek smatra lego Roba ugodnim za semnje izvrši, zelo olajšali promet in da bodo v interesu tr. ^^ se pridružuje priporočilu c. k. okrajnega glavarstva govine, industrije in obrti; radi tega predlaga: Zbor v Kočevji, zato predlaga: Zbornica naj v tem smislu niča naj se pridruži tem sklepom dunajske zbornice poroča c. k. deželni vladi. — Predlog se sprejme. postrime in naj se obrne v ulogo na c. kr. trgovinsko Zbornični svetnik Franc Ks. Sou van ministrstvo, da se isti sprejme. uresničijo Predlog po se roča o prošnji občina Račna na c. kr. deželno vlado da bi se dovolili 4 letni živinski semnji in sicer VII. Zbornični svetnik Feliks Stare poroča o četrtek po sv. Pavlu v mesecu januvarju, prvi četr- vprašanju mestnega magistrata v Ljubljani, če bi se tek po malem Šmarnu. Tretjemu semnju ugovarja prekajevalci in sušilci mesa v Ljubljani, ker nimajo okrajno glavarstvo v Kočevji, ker ima občina Struge semenj. Istotako ugovarja c. kr. svoje zadruge, priklopih mesarski zadrugi. V Ljubljani naslednji dan tudi je število obrtnikov ki se pečajo «s prekajevanjem okrajno glavarstvo v Litiji tretjemu in četrtemu se in prodajanjem suhega mesa neznatno in zato jim mnju, ker se vršijo ob istem času semnji tudi v ob- tudi ne kaže radi pičlega števila ustanoviti lastne čini Vače. Udeležene občine v okolici tudi ne ugovar da ustanovitev teh zadruge. Ker je pa njih obrt soroden z mesarskim jajo, vendar je odsek mnenja, obrtom, je torej zelo umestno, da pjekajevalci in su- semnjev ni potrebna. Po poročilih se živinoreja v ob- šilci pristopijo k mesarski zadrugi in da so na ta čini Račna bolj v majhni meri goji, ta živina se pa način tudi uvrščeni v obrtno zadrugo. Odsek nasve- lahko žene na prodaj na bližnje semnje v okolici tuje torej: Zbornica naj se izreče, da se prekajevalci ne da bi bilo treba novih semnjev ustanoviti. Semnji in sušilci mesa v Ljubljani pridružijo mesarski za- v Račni bi bili tudi zelo slabo obiskani, ker že skuš- drugi Predlog se sprejme nja uči, da se semnji, ki ležijo blizu večjih krajev in % trgov imajočih dobro obiskane in splošno znane naše može. In če kmet to stori, se nobena teh lepih nikakor ne morejo razvijati. Tudi krajevna obljub ne izpolni. semnje, lega je jako neugodna, ker nedostaja cest in potov. Roko na srce, slovenski kmetje, in povejte odkri Odsek torej nasvetuje: Zbornica naj v smislu tega tosrčno: Kaj se vam je pri zadnjih deželnozborskih in poroöila svoje mnenje izreöe. — Predlog se sprejme, državnozborskih volitvah vse obljubovalo, a kako revno XL Zbornični svetnik Ivan Krajec poroöa o malo se je za vas storilo. Večina vaših poslancev nima se proSnji občine Obrh za podelitev treh živinskih mnjev v vasi Dragatuä in sicer: v ponedeljek vsve-čnici, v ponedeljek po sv. Janezu Krstniku (24. junija) in v ponedeljek po sv. Lovrencu (10. avgusta) Semnjem ugovarjajo občine Stari trg pri Poljanah, Metlika in Čenomelj, češ, da je v okolici obrški do- 0 niti v deželnem niti v državnem zboru nič upliva. Vse kmeta rešuje vse ima zanj zdravila, kmet pa volj semnjev in bi tem semnji v Obrhu le škodovali. Ti ugovori so utemeljeni, kajti v Črnomlju, Vinici in propada. Najprej so mu hoteli pomagati s posojilnicami, obče se mora sicer priznati, da so nas posojilnice eman-cipirale odvisnosti od Nemcev in da so nekdaj cvetočemu oderuštvu naredile precej konec, ali to, kar se je od njih pričakovalo. niso ne jedne, ne druge ne Qliberalne'' Starem trgu pri Poljanah je vsako leto 20 semnjev in noben od teh krajev ni čez dve uri oddaljen od Obrha. Zato nasvetuje odsek: Zbornica naj c. niti „klerikalne". Storile se jako veliko dobrega » . deželni vladi poroča, da se naprošeni semnji ne dovolš. — Predlog se sprejme. ali prise mora, da dajejo kmetu toliko prilike v lahkomiselno zadolženje, da je to že nevarno postalo. Govorili bomo o tem uplivu posojilnic o drugi, priliki, za danes se omenjujemo le na to, da konstatujemo, da so posojil- nice poleg mnozega dobrega provzročile tudi mnogo zla 5 XII. Zbornični svetnik Ivan Krajec poroča o da je ustanavljanje posojilnic postalo neka špekulacija prošnji občine Preserje za preložitev semnjev. iz Ra- najglasnejših rešiteljev kmetskega stanu, katere ne more kitne v Preserje. tej prošnji je že zbornica v seji biti nihče vesel. dne 29. julija 1898 obravnavala in takrat sprejela Drugo zdravilo proti vsem kmetskim boleznim so predlog, da naj c. k. okrajno glavarstvo interesovane bila konsumna društva. Kaj so njih ustanovitelj ljudstvu občine Grosuplje, Šmarje, Zalog, Polhov Gradec in I gospodarski odbor v vse obetali. Hoteli so Vrhnika zasliši in da njimi vsem kmetom napolniti naj se Rakitni vpraša, če je zadovoljen s premestitvijo se mošnje in vsem kmeticam nabaviti svilenih kril in no Prov govic. A kakšen je v resnici uspeh teh društev? zročila so sila veliko sovraštva in prepirov, poostrila so da imenovane občine nimajo ničesar proti temu in da tudi gospodarski odbor v Rakitni ne ugovarja do skrajnosti vsa obstoječa politična in socijalna nas proti premestitvi. prostoru za semnjišče se je c. k. okrajni živinozdravnik izrekel, da je pripraven in umesten. Glede tržnih pristojbin se odsek ne more še končno izreči, kajti predložilo jih je županstvu in ni razvidno, da se je to zgodilo vsled odborovega zasluži. protstva, a koristila so k večjemu nekaterim špekulantom, se v teh društvih prodaja, je slabo najbolj kmetu ne. Blago, židovsko blago. Cene so večje kakor jih nastavi oderuški kramar, povrh pa vživa kmet veliko več kre sklepa, kakor bi Zbornica naj se bilo treba. Odsek predlaga tedaj: v svojem poročilu na c. k. deželno vlado izreče za dovolitev, da se prelože semnji iz Ra- kitne v Preserje, Predlog se sprejme dita kakor ga povprek po svojih premoženjskih razmerah teh društvih se grdo pijančuje, se tira politično ščuvahje in vsled tega so kmetu na veliko škodo: Pravi resnični prijatelj kmeta naj bo katerega koli političnega mišljenja je kranjska kmetijska družba. Te 1 Kmetijstvo. .040. ^Igo ^ago WW Vse ga rešuje Pravo Čudo je, da kranjski kmet še vedno ni mili slovenski kmet se okleni. Ta ti hoče res pomagati s tem da te nauči najumnejšega kmetovanja, da te nauči, kake dati zemlji večjo rodovitnost in tako pomnožiti ono, kar ti rodi. To je najboljša pot do rešitve kranjskega kmeta in zato, o kmetovalci, oklenite se kmetijske družbe. jonar danji da mora še vedno mučiti kakor živina za vsak kruhek, ko vender na vseh koncih in krajih kar mrgoli tacih mož, ki hočejo kmeta za vsako ceno rešiti. Kaj se vse kmetu obeta. Kar sline se mu morajo stekati v ustih, ako čuje vse mnogoštevilne obljube. Ti rešitelji lezni 1 mi tujih službah Kos češke anabase. (Češki spisal Al. Jirasek. Poslovenil Dragotin Pf.) (Dalje.) Dovolj bode žalosti po širnih nemških krajinah, ne napolnimo kaščo in mošnjo, samo če voliš samo v vaseh in mestih, ampak i po gradih in gosposkih kmetskega stanu imajo v svoji apoteki zdravil za vse bolečine in dan na dan oznanujejo na ves glas Mi imamo zdravilo zoper dolgove, zoper vse mogoče bo r Letnik LVIII grajščinah. Palo je v tej bitvi plemiče v premnogo dobrih izmed kojib so nekatere prenesli v Rezno, k< jih tu pokopali in njih spomin ohranili s kamnom ljudi ) ko Bili so to Jörg Schenck z Neidecka linka in Hetzendorfa, Zigmund z Doveneeka in drugi 80 pali ob strani svojega 1 smrtjo od pogibeli ki cesarja in ga ubranili s svojo Toda nikjer niti znamenja žalosti. Tam doma za Sumavskimi gozdi se krči marsika- , draga in mati vije tem hipu se tam še tero srce bolesti marsikatera žena gospodje z Wei- roke, ko prispeje ta strašna vest vse tešijo z nado 1 Jim še tudi bolno se spominjajoč, da se vrnejo ljubci, možje in sini zdravi Položili so jih v starodavni gotiški dominikanski m po njišču, od koder so svojevoljno w # # cerkvi. Zanje in za vse pale krajane so služili tu vseh cerkvah starega Rezna žalne maše in prepevali ž'a lospeve. Palih nasprotnikov, Čehov, se nikdo ni spomnil Že četrti dan žijo tu brez duše odšli oropani, polunagi ali brezčutna tuja roka nanje s krvjo napojeno glino rodnemu og a glej, pa že oni meče Takšna osode, takšen je konec mezdnikov tekel kar so izdehnili svoje življenje v junaški smrti, a še doslej jih je ležalo večina nepokopana Niti tovariši na bojišču Samo nebo se je nad njimi razžalostilo in nizki oblaki so hitro in plaho hiteli nad krvavim poljem poslednje časti. v naglem begu bojnega pobratimstva niti prijatelji jim niso mogli izkazati Sami jedva odnesivši življenje iščejo spasa Tam glej, jih počiva trumica Vsi v daljavo Tam ) valovje kjer se je še nedavno dvigalo in premetavalo ^ ostanek so utrujeni, slabi in mnogi izmed njih še zraven tega ranjeni. Okoli in okoli širna krajina, tam travnik s pobledelo travo, tu peščena tla divjega boja tam je sedaj mirno Od voznih porasla z metličiem 1 ? in vresjem. Redki borovi gozdič zgradb ni ostalo skoro ničtsar Tuintam je še stal v sa moti s krvjo poškropljen in zalit češki bojni so segala trupla mrtvih bojnikov do čez koles voz pa je bila njih valcev je molel sredi njiv je sedaj podstrešje in stanovanje blodnih boj nikov. Utaborili so se pri malem ribniku ali kojemu čigar temne jezercu, od » 1 večina prevržena, s zlomljenemi ojesi, a poleg iö na njih v zmesi mrtvih braniteljev in naskako- ločuje žolti skoro črne gladine se tim natančneje raz jasni pesek nevisokega obrežja Sem rdeče stare bore so zavili z nekolikimi 1 pod vozi viSku raztrgan in umazan prapor Palih povsod, kakor da bi jih posejal. Tu v vrstah katere so se pa-voz so so kakor naposled ta z obrazom pali bojujoč se, tu v skupinah kakor so se branili po četvero do smrti zemlji 1 v raznih legah ta gledujoč proti nebu s stekle rešili iz bitve pri Schönberku. Gladni vozni gkonji sejo po revni travi, po metličju in vresju. Okoli polegli pod drevesa bojniki k plapolojočim ognjem, mnogi izmed njih so se jedva doteknili zemlje, a že so pali na smrt utrnjeni v globoko spanje. Nekoliko jih napaja konje mm, izbuljenim očesom, oni z orožjem a ta je zaril same bolesti prste v zemljo tu, ki so pali takoj mrtvi otrpnelih pesteh Mnogo jih je mnogi pa so poseli k sami vodi in si izpirajo in obve zuje;o rane Vlažnomrzel stokali noč in dan v mukah a mnogo tudi takih, ki so tu kolenčastimi veter je vel p 3 krajini in tulil med brez pomoči, dokler se jih vejami starih borov ni usmilila sama smrt. tam konjske mrhe z otrpnelimi nogami, ki so molele \ Med mrtvimi bojniki leže tu pa nižal gozdič Jesenski dan se je zapadu; žolta njegova svetlcba je prodirala v ter se tresla po rdečih deblih. Njih zakrivljene vzduh, s popokanim jermenjem ) Po 8 sedli ali brez njih serce so padale na revno peščeno ozar)eno podrast*) in čez belo groznem tem polju, kjer je takrat žela smrt, tihega jezerca obrežje, ter se izgubljale tam na črni gladini stopajo sem ter tja okolice so Ka bi se odškodovali raztrgani kmetje in njih žene Iz vojna Jim je vničila stanovanje in pridelke toda ka slačijo in preiskavajo mrtve, plaho in tatinsko, kajti ogniti se hočejo lancknehtom hodijo po bojišču in pazijo na vjete 9 kraju Koliko par milj Danes nemara odpočinejo tem pustem, osamljenem varneje, danes nemara prebijejo vso noč v miru so že prestali, predno so prispeli semkaj lijo, ka bi kopali jame in zagrebali mrtve že kmete in jih si- sovražnike iz Kako je bitve bilo » teh predno so se probili skozi redu so SI Mrzel veter veje po bojišču 1 brada v njem zibljejo. Tiho povsod Vresje precejšnjem številu, v tesnem klestili pot skozi goste vrste brezštevilnih ) trava i lasji sovražnkov. Predno se zavrešči ptica roparica ki se Samo tu pa tam dobrih postavnih tovarišev je poginilo tej peščici pot odprla, koliko grozne paše k višku dviga preplašena od te Bridko je, se spominjati te nadčloveške borbe Ko ka bi se pridružila blizu krožujoči P^ se probili iz boja, se je manjšalo njih število iz jati. Po polju zablešči tu in tam v zraku lopata zazvnel ob kamen 1 potem nova. Bilo jih je okoli sedemsto od polnih tritisoč a še in ob jednem se oglasi kletev lanc- sedemsto ni ostalo. Mnogi so se razpršili pred sov- knehtova, ki zarezuje na protu zarese in šteje tako trupla ražnikom v razne stvari, mnogi so ostali pri trumi, toda teh kletih Čehov, koji že leže v jami. Svojcev ne šteje. ^^^^ odoluli. Ta se je krvaveč zvrnil na cesto, ker ni Tam nekoliko njegovih tovarišev razbija s sekirami ^^^^ ^^ i® oslabljen po dolgem prevrnjen krajni i^xajiii voz in polaga odsekana drva na ogenj övu za tega vlažnomrzlega dne prav prijeten. Njegovi vsmilili in ga ne pušča boju in glado roteč svoje tovariše pri Bogu 1 ka zublji, koji netijo drva 1 premočena z ljudsko krvjo jasno dvigajo, a njih dim se vleče kot nizek, ) se Groznih teh ber čez pusto bojišče, kakor vejoča mrtvaška rjuha plazeč ste več prošenj in tu. vzklikov Toda vsak je najpreje mislil na sebe bilo čimdalje in se ni brigal č. podrost — to, kar pod drevesi raste. op. pr TT; ^ ' - Tt -.-r— za mezdniško pravilo: Reši drug druzega. Kako bi pre-stregali padajočega brata, ko so mnogi sami zametavali se težke laglje ščite in dolge sulice 1 ka Samo to je rekel, a postavni jezdec, mladi Pefina podal na gonjo. Nedolgo potem se je vrnil s tistim stopati! . Srečen je bil še tisti mogli hitreje in tujim jezdecem. Res, bejtman se ni motil ki je padel pri vice in kakšne. Nekatere so bile Čehom vozovih. Tega so naložili; kmalu pa so bili vozovi polni jih je premagal cesar pri Schönberku slabih in ranjenih. Močno treskanje vozov jim je priza- stvovale kakor blisk, mesto Landshut se devalo grozne bolečine, a nikdo se ni brigal za njih pridružilo cesarju stok. Nikdo ni mogel pomoči. Nesel je no-dobro znane, da Drnge pa so dej- vdalo in se In kaj pa falcgrof Rupreht«, je kriknil Libak Tako so begali vse popoludne in dolgo v noč. je takrat pozabil na ravnodušnost. I ki Hkratu je nastala grozna nevihta, a iz oblakov, ki so „Je mrtev včeraj zagrnili nebni zvod jelo liti. Tu so jih največ Zavoljo tega že davno." so imenovali sla ležnika. ko je izgubili. Nekateri so ostajali v trumicah za glavno trumo. P"®®'^' ^ ^^ je vse povedal Dež in vihar je oglušil njih krike in klice, črna noč jih pogoltnila, a v njej so izginili, kakor da so se spojili nad njimi valovi. To noč je tudi gospod Kdulinec poslednji sedel na konju. Dolgo bolečinam se bil je premagoval, hkratu pa je podlegel — i a kriknil svojemu poleg kako je bilo, tedaj pa so verjeli. Gospod Matej tem bolje ker je sedaj razumel izdajstvo Rachenburkovo in ravnanje gospoda Gutštejna. Ta lisjak je vse ovohal in tako obrnil plašč proti vetru! Toda Jenikov sin je vse vedel in vendar je svoje krajane varal! ranjen Pri vozu ranjenega Kdulinca se je na to vršilo jakajočemu tovarišu. kratko posvetovanje Stari hejtman je segal po meču, ki n Gospod Matej, že ne morem več. Naložite me, ako je pole or O njega morete, ali pa padem tu in ostanem." čaja 1 kakor ležal bil a ni mogel gladiti njegove ro gotovo storil same bolesti in sedaj Libak Dal pomagati. mana. se ga seveda pobrigal za postavnega hejt naložiti na voz a več mu ni mogel razčiljenja, a takoj je bil z gospodom Matejem ene misli Rekel je ne brez presledkov: n Dobro je tako » proti Lindshutu ne moremo ) ker Ta nočna burja je bila begunom v korist, kajti za- ^cesarjevih rokah. Ničesar ne preostaja, kakor domov a hitite, kajti Nemci nas bodo zasledovali. Hitite državala j« neprijatelja od daljnega zasledovanja Ko se zavoljo mene že ne več o tem Libak prepričal ukazal je ustaviti. To je bil mene itak pustite tu u Vsi iaaenitniši plemiči in meščani, katerim je to počitek po nočni burji za čutnega zgodnjega hlada v Libak naznanil, so takisto soglašali širni, mokri krajini. In vender so spali mezdniki tamkaj 1 kjer so legli Ako pridemo ob vse, vsaj življenje branimo 1 pod je vozi, kakor ubiti na sedlih, na ščitih, v blatu, pridal Matej Rosa Hudimski, upirajoč oči v severoizhodo Žalostno pa so se probudili in prešteli Ne mara štiristo jih je vseh ostalo, a da ni bilo hejtmana Libaka, bi jih ne bilo niti toliko ostalo vkupe. In kakšno je njih stanje. Gladni so vsi, v mokri obleki, blatni in stran v oddaljene meje rodne zemlje. Bilo to za vse trapno spoznanje in itakor drug poraz Vsi so odšli iz Čeh radi dobička m avoljo njega mnogokrat niso imeli, polni ranjenih raztrgani 1 brez zalog so mnogi vladiki in bDgatejši meščani žrtvovali mnogo samo nekoliko teh rešenih voz, a Tako so stopali dalje ) brez vsega. Ničesar in mnogo kop za bojno vozove, za biriče, konje in vso so bili opravo. Schonberška bitva jim je vse vničila. Toda kar « je cesar pogubil, to falcgrof povrne, tako so se tešili dokler niso pali na revno a sedaj! Niti vse mezde za poslednjo dobo niso prejeli vas, kakor jata kobilic. Kjerkoli je kaj bilo po stanova je takisto ne prejmejo več a jedva kakšno drugo po njih jela, vse so pobrali, ne brigajoč se za bedovanje in vračilo. Kakor plemeniti možje 1 tako so tudi priprosti krik ubogih stanovnikov. A še jim to ni zadoščevalo, mezdniki si hoteli natlačiti mošnje z bavarskim srebrom jedva da so-utešili glad. Potem pa so se padali na daljni a še bolj revni, kakor so odjezdili iz domovine, se v njo pohod, proti vzhodu, kakor jih je vedel hejtman. Mislili povrnejo. Vrnejo - li se 80, da se dalje v varnejšem kraju obrnejo proti jugu in prebredejo Dona\o (Dalj sledi) blizu njega krepila. m Nada, Mnogo ka bi prispeli od Landshuta, ali vsaj da kmalu prispejo tja, je vse tešila so sicer izgubili, a v Landshutu se jim vse povrne; Um bodo počivali, tam ozdrave Ko je W W mineval tretji dan njih težkega pohoda, so zagledali je- zdeca > ki je nedaleč od njih Danasni številki smo polje proti se podil svojega konja čez nakaznice priložili nove » Gospod Pefina", je vzkliknil hejtman Libak poslužijo ? katerih naj se p. n. naročniki ki JVX se liACSU UflLUl^U vice^^ za leto 1899 poravnali. niso naročnino J ti to je gotovo raziimeš nekakšen nagli sel ne škodilo na No nemara 1 samo ako tvoj serec izdrži. Juri Slovak bi jezdil s teboj. a Osebne vesti. Notar v Ptuj je imenovan notarjem v Mokronogu. Zaöa Makso K i okrajni stran 8 nozdn-.vnik v FCočevj g Aloi Da istem mestu. Računski König je imenovan stalnim bili Ljubi j a telistvu praktikant g Fr boljše hrane, kakor v le imenovan rač asistentom pri finančnem ravna-Okrajni komisar v Trstu g. Filip baron W Gr or i Ö ni k v hitro udusil. druge leta beveda se je pun:^ I • Umrla je gospa Zofija Pfeifer, soproga vpokojen^^a je imenovan, začasn Vojaške vesti novani domaČi Josip P št. 27.. m Pavel v pešpolku št namestniškim tainikom. a poročnike v rezervi so imeno Auer v dragonskem polku št višjega rač svetnika Pfeiferj Škofjiloki, Zmrznila sta 26 na Vel m estra župnika Tornj^žiča v decembra posestnik Jož 96 briel v pešpolk Edvard Pogačnik v pešpolku št 53 Josip Jaklič v pešpolku 96 Milan Paternost št 79 Franc Potočnik v pešpolku Naša straža. Redni 17 Karol v pešpolku Kalu dva prašiča. Obesil se je na starega leta dan posestnik F Kerže, vulgo Maslar na Opekarski cesti. Goletu Poskušen umor Nadredar Jos Mariočič v Pa straža občni bo zbor janski čitaloici v Tr dne 14. januvarja društva Naša zinu je bil na sv. večer, ko so ljudje prihajali iz cerkve od neznanega človeka t pričo ke množice obstrelj yjXiuoa -------C?-- . J^i TT^iio^ UJUV^IV^C uwsLirijtru ob 11. uri dop. v Slav- l'^ßip je nanj nenadoma-vstrelil in ga nevarno ranil Nežna Nemška nestrpnost Pruska vlada je došel iz Brtžic, da deli destfalskim slovenskim de • • # niji, lavcem pcuk v veri v slovenskem jeziku patru Ana nastop Češ da ne more ničesar dovoliti prepovedala vsak kar trjevalo narodno est in zadrževalo grmanizacijo mej dela ugodno r Slovensko časopisje. Odp plivala na razvoj Soča časniškega kolka le postala dnevnik, „Soča" izhaja po pa je postal tednik. skega Časopi n Edinost trikrat na teden n Mi Občinske volitve v Vipavi Dne 28. decembra 80 se vršile nove občinske volitve v Vipa ker vlada prve volitve razveljavila. Zmagala je v tretjem razredu katoliška stranka, v prvem in v drugem pa narodna stranka. Iz dež. blaznice na Studencu te dni ušel adporočnik Lukan, katerega so prijeli kmalu potem v Za grebu in neka žena katero stolni cerkvi )e prijela ljubljanska poli v Okrajno sodišče v Kobaridu je začelo s nuvarjem poslovati Potrjen kranjskega sklenje la zakon. Cesar je potrdil od dež načrt zakona, s katerim se 111 metrov zbora zagrebške državne ceste v Kandiji pri Novem mestu uvrsti Lategorijo dež cest in zakon o -lovskih Vartah. v Schreine Slovenska Šolska Matica IZ Maribor Na povabilo ravnatelj se vršil te dni v Ljubljani osno- valni shod društva „Slovenska šolska Matica". Shod. katerega se je udeležilo okolu srednješolskih profesorjev in ljudsko šolskih učiteljev, je odobril predložena pravila in volil .osno-valni odbor. Mestna posredovalnica za delo in službe v Ljubljani je začela poslovati dne 2 m m Važna sodnijska razsodba Doslej je bila pri pismenih oporokah navada, da se ni vpraševalo, na kakšen način se je izvršil vkoreninila vera podp da oseb ne znajo pisati. Zato se dela pismeno oporoko izšla razsodba, da take oporoke ne zadošča, ako pisanja nevešča osebe, samo za pero prime. Zdaj pa je lastnoročno občinstvo, zakaj vsled rok ne^ ajo da mora zapustnik eljavnih apraviti križ na testamentu. Opozarjamo na to razsodbe postane lahko mnogo opo delsko Državno podporo v znesku 350 gld je polj ministerstvo dovolilo za ustanovitev gozdne drevesnice v Bršlinu pri Novem mestu Slovenski otroški vrtec a Tržiču. Na otroškem vrtcu v Tržiču toda v Tržiču. ga je ustanovila družba Cirila in Me- ra 1. Otroški vrtec se je nameščena za vrtnarico gospč. Neža Sta- otvoril 2 t. m Izseljevanje v Ameriko Tekom letošnjega leta Novo se je samo iz političnih okrajev^ Črnomelj, Kočevje, mesto in Krško izselilo 730 oseb v Ameriko. To so seveda Morilci v Italiji. V Sas likanski proces zoper 400 hudodelcev, večinoma razbojnikov, katere so polovili vojaki pri zadnj bojnike ler jih izročili sodišču Nuoro. v Sardiniji se vrši ve morilcev in gon] na raz- Vsi hudodelci so iz pokr 60 od njih so patentovani morilci in ostalih 840 sa njihovi pomagači 2 000 prič je povabljenih na obravnave. « poronbika v 132 peš Dva francoska častnika polka sta korakala za stavo t. j. 106 kilometrov, sta prišl Iz Lodeve v Montpellier in nazaj,. v 3 urah in miiiUt parnik Na pomolu Giuespina je vsidren velik poln riže Na mosta meirn iz Dunaj parnika je stal 431etni je imel nalogo za šivati slučaj parane žaklje, katere so iz parnika vlekli Okoli ludne so nekateri delavci opazili ingležki Schir- no razpa-ure popo- da se je Scbirmeiren prijel za srce in padel v znak. Vzdignili so ga in nesli v kraj ter poklicali zdravnika kateri pa je konstatiral smrt srčne kap Pokojnega so prenesli v kapelo pri sv. Justu dilnioi pož je delalo V Pensilvaniji (Amerika) je nastal v nekej pre v kakih podnjih prostorih Zgoraj 800 deklic tretjem nadscropj bilo nakopičenih sila olinatih tvarin Ogenj se je unel v prizemlju vsled česar ogenj strelovito hitro polast da dekleta niso mogla ven vseh xMorale so torej skakati se le podnjih prostorov in stop koz kn dol iz III. -nadstropja. V tem skakanju se jih je 15 ubilo in okolo 40 močno ranilo, med majhnimi poškodovanji rešile. tem ko so se druge sre.'^no z Ni šlo. Loydov parnik „Cleoparta Trstom in Aleksandrij bil moral v sredo brodari mef zjutraj kratu proti Aleksandriji. Ko pa je hotel odriniti, je mašinist, da pri stroju ni nekaj v redu zato je moral parnik odpluti opazil počakati. Popotniki, pošta in kar je bilo blaga se je takoj prekrcalo v Lovd drugega g parnik n mesto Cleoparte" odjadral v Aleksandrij počaka tako dolgo, da jo ozdravijo v arzenalu. Vorwärts Cleoparta tt pdr Loterijske srečke v Lrincu dne 30. decembra m. 1.: 55, 48, 61, 65, S3. V Trstu dne 30. decembra m. 1.: 48, 20, 12, 44, 64. I V Pragi dne januvarja t 1.: 50, 11, 20, 23, 29. Trž cene. v Ljubljani dne 31. decembra 1899. Pšenica 18 kron vin., ječmen 13 kron 60 vin., oves vin., rž 14 kron 12 kron 40 vin., ajda 18 kron vin. proso 20 kron tiste za katere S6 VÖ. JI oliko jih je pa še skrivaj odrinilo, turš^Jca 12 kron vin., leča 24 kron Punt v kaznilnici vin., grab niči punt, vzrok ta Kopru nastal v kaznil 20 kron vin., fižol 20 kron vm. da kaznjenci letos o Božiču niso do- 100 kilogramov. Vse cene veljajo za > t I F m 1 I • • C / stran 10. Vizitnice kuverte firmo priporoča I Blaznikova tiskarna Ljubljani I v \H AV v. \ I A m ( fjL-: I s M0 V > - S -iJt V I s k« I kavo §e ljudje, kateri Kathreiner Kneipp-ovo sladno V'. *« abijo akoravno X !ft zdrava kavina pijača? ista tako prijetna Zato. ker še vsi ne vedo nosti ima Kathreinerj kava bobove kave katere velike pred ekstrakt kave. skoz rastline bobove kave pridobi le duh in okus bobove ne njene zdravju škodljive lastnosti Združuj toraj 7 V na dober način koristne lastnosti domačega sladnega preparata preljubljenem okusom bobove kave. bo Kathreiner Kneipp-ova Res zdravi milijonov d n n ljudi použita, želeti bilo ■ova sladna kava stotisoč družinah vsaki korist vseh. 1 i družinska kava vsled res 'j I zlasti jenih dobrih lastnosti vsaki družini . 1 .illM «lil; • > ftU % 1, • I H :r nahajala. Kathreiner Kneipp-ova sladna kava služi primes k bobovi kavi, kateri okus^slajša povsod > 1- t .« • f • • • • « »■ t i« • \ 1 uživanje barvo bobove j in o Kathre kave začeti milej napravi. Dela kavi ukusn odstrani znane zdravju škodljiva lastnosti popolnoma. Priporoča eno tret kave dve tretjine bobove • C I B polagamo na polovico vsake kave A I Neprecenljiva lastnost Kathreiner Kneipp-ove kratkem času tudi prav dobro tekne. kave obstoj tem popolnoma sama lahko pije, bobova kava popolnoma použiti prepove ajboljše nadomestilo .V •« bolnim osebam ženskam, slabotnim t « • lahko prebavljiva, kridelujoča J cujoca pijaca priporočena. zdravniških izrekih rastujoci mladini i sebno mladim dekletom, nobeno drugo kavo uživati ne Skozi i tudi upeljavo Kathreiner Kneipp-ove sladne kave^ najmanjši družini veliko prihranjeno. En poskus dostuj ista stalno h t A Kathreiner Kneipp-ova kava se ne sme nikoli prta prodajati! Prava je samo v znanih belih izvirnih C zavojih z podobo župnika Kneippa I varstveno 1'* > • * • znamko imenom »Kathreiner »- S * •••«A. A fm Ä tMM B ff 11 h I n '^ü'i I« 4 L I b« I/; i Ii f Kr ti: A ■ i; ; . « 1. m • t Odgovorni urednik: Avgust Pucihap. Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki ' Š t