*r Leto !. - Štev. 45. BIBLIOTEKA UfJIVERZF V Ljubljani »Goriški lisi' izMe vsako sredo in soboto zjutraj. — Uprava uredništvo v Gorici, Corso Verdi štev. 47 - Telefon štev. 292 ' glasi se zaračunavajo po ceniku. - Račun pri Cassa di Risparmio Gorica. Gorica, dne 7. oktobra 1944. Cena za Trst In Gorico 50 stotink UST | Zn mesto Gorica in trst: pesamezn* številka 0.50 ir, polletna na- Iročnina 26.— lir, celoletna 52.— lir Izven mesta Gorica in Trst: posamezna številka 1,— lira, polletna naročn. 47.— lir. celoletna 90,- Ko je rimska država propadala, so se mestne množice valile po cestah in zahtevale od vladarjev — ne dela in do stojne zaposlitve, ampak cene nega, od države podarjenega kruha in iger. Panem et circenses! V ljudski duši je globoko vsidran gon po igrah, po lab kotnem doživljanju m lagodno prijetnih spremembah. Ta gon je nekaj čisto naravnega. Je množica, pri kateri impulzi prevladujejo nad ume . anjem, veliko bolj podvržena kot posameznik. Zgodovir -i nam daje nešteto primerov političn’h akcij, ki so zdrknile v komedijo. Množico m njih vodstvo ni so imele dovolj mora‘i;e sile, da bi se temu gonu 'jprle Kadar pa gon po spremembah, po zanimivih komedijah in igrah stopi pri ljudstvu na mesto resne volje po stvarnem delu, je to zanesljiv znak globokega razkroja, ki je večkrat nepopravljiv. Voditelji pa, ki se temu ljudskemu gonu dobrikajo, namesto da bi mu gospodovali, so podobni slabim vzgojiteljem, ki ustrežejo otroku v vsem in tako pomagajo narediti iz njega beštijo. Circenses — igre pa so bile vedno odlično in neprekoslji-vo orodje v rokah diktatorjev in trinogov, ki so iz ljudstva hoteli napraviti sužnje. Circenses so bile ena izmed cesarskih skrivnosti — arcana im-perii, ki so jih macchiavellistič-ni pisci prišepetovali vladarjem. Res je, da se z igrami, z manifestacijami, z zunanjim pom-pom da vladati, tudi pametno vladati, kadar je to orodje v rokah poštenega politika. Ko, je med svetovno vojsko moral francoski guverner Maroka maršal Lyantey odposlati vse svoje čete na fronto v Evropo, je pomiril svoja div-ja plemena z velesejmom v Fezu. Kar preje niso mogli storiti udarni oddelki, so naredile — circenses. Razstava, ki je trajala dalj časa in na kateri so bila zastopana razna plemena, je tako zaposlila fantazijo domorodcev, da so za lep čas pozabili na gveriljo. Toda kadar so circenses: bistvo in oblika neke politike, kadar ljudstvo živi iz bluffa a bluff, takrat je možno samo dvoje: ali se nahaja v tako neustavljivem razkroju, da \i njega ni rešitve, ali pa je v rokah brezvestnih zvodnikov, ki hočejo politično zaostalo ljudstvo za vsako ceno zasužnjiti. Circenses — so tudi arcana revolutionis — tihi, skirvnost-ni recept za revolucijo; čudovito sta ga znala opisati, priporočiti in uporabiti Trocki,j in Lenin! Ne toliko kruha, ampak predvsem iger! Domobranska udarna sku-pina je ustrelila v borbi »komandanta korpusa«. »Korpus« je štel morebiti dvatisoč ljudi, raztrganih, razcapanih, h vendar korpus, je! Corpo d’ar-mata, cor d’arnike! — in njegov poveljnik, učitelj ali kaj je bil reva v civilu, je imel zlate hrastove našitke na ovratniku. Circenses! V znamenju srditih napadov jSe vrata Boli rsa sapadnš fronti vedno stabilnejši • Nemška bramba na vzhodu - V Italiji boji še vedno okrog Firenzuole Fiihrerjev glavni stan Vrhovno poveljstvo javlja: Ob belgijsko-nizozemski me-ji, na jugozapadu Arnheima in ob reki Maas, na obeh straneh Cemnepa, se nadaljujejo težki boji z vedno močnejšimi kanadskimi in angleškimi četami. Sovražnik je na severu Turnhouta pridobil zopet nekaj ozemlja. Njegovi poizkusi prodora pri Tilburgu so bili odbiti in 25 oklopnikov je bilo uničenih. Po močnih napadih na obeh straneh Geilenkirche na se je posrečilo Amerikan-cem razširiti vdorni klin pri Ubachu, izgubili pa so tekom protinapada naših grenadirjev več sto ujetnikov in nekaj o-klopnikov. V bojnem podro-čuj trdnjave Metz, je prišlo le do krajevnih bojev. Na točkt enega vdora, se boji nadalju jejo. V gozdu Parroy in na nredgričih zapadnih Vogezov, so naše čete v težkih bojih vzdržale na položajih navzlic mnogim napadom sedme ame-rikanske armade in vrgle z močnim protinapadom v naše postojanke vdrlega sovražniki. nazaj. Naša oporišča na atlanski obali obstreljujejo u činkovito zbirališča sovražnika in odbijajo izvidniške akcije. V srednji Italiji se nadaljujejo močni napadi pete ameri-kanske armade, ki jih odbijajo naši grenadirji in padalski lovci na višinskih postojankah etruškega Apenina. Na .jadranski obali se je izjalovilo več prodornih poizkusov sovražnika. V velikem loku Donave, na severu Zajočara, so v teku hudi boji z napredujočimi sovjetskimi četami. Tudi na severovzhodu Beograda so v teku srditi boji. Na ogrsko-ro-munskem obmejnem področju, so napredovale ogrske čete pri Marošu. Na jugu Velikega Varaždina, so nemški grenadirji zavrnili s protinapadom močne sovražne sile. Nasprotnik je imel pri tem velike izgube. Odbiti so bili na daljnji sovjetski napadi prt Tordi in na vrhu Šehljerja. Na enem mestu se borba še nada- minrlrK i—^ ^ i ~~ ljuje. Močni napadi boljševi-kov na gozdnih Karpatih so zamrli v našem ognju. Prodorni poizkusi novodošlih sovjetskih divizij na prelazih vzhod njih Bezkidov, so ostali tudi včeraj brez uspeha. Večina napadov je bila zlomljena po topniškem ognju še pred nem-škimi postojankami. Nemški napadi na severu Varšave in ob Narvi so bili uspešni. Sovjetski vdor v nemške položaje na severozapadu mesta Schau-len, je bil zaježen. Včeraj so severnoameriški zračni teroristi napadli mestno področje Monakovega. Nastale so škode na stanovanjskih poslopjih, kulturnih ustanovah in javnih poslopjih. Med drugim je bilo zadetih in uničenih več bolnišnic in sedem cerkva. Zračno topništvo in lovci so včeraj sestrelili 21 anglo-amerikan-skih letal. v. r. - Kakor razvidno, je vojaški položaj zopet prešel \ nekako fazo razvoja. Drvenje za razdaljami in kraji je polagoma ponehalo in sedaj sc zopet govori skoro samo o lokalnih akcijah. Te so lahko tudi zelo velikega obsega, a ker so krajevno omejene, ne delajo več tako mogočnega vtisa. Vendar pa je važnost novega položaja zelo velika. Nemška bramba, ki jo je že sovražna propaganda smatrala za strto, je zopet nastopila v primerni vlogi in to je za nasprotnika zelo kočljivo dejstvo. 2e več tednov se naglaša, da so An-gloamerikanci v tekmi s časom, zato je jasno, da jim novi položaj, ki je nastopil po porazu pri Arnheimu, križa precej račune, oziroma jim jih kvari. Sicer se zapadna fronta še premika, vendar pa to ne znači več zmagoslavnega napredovanja, temveč kroženje v nekakem zaprtem obroču. Vse se vrti okolo Aachena in trdnjave Metz na eni strani in okolo Nimwegena in Findho-vena na drugi. Vrhutega še že večni Chateau-Salins, Ramber-ville in Remiremont. Isto se dogaja v Italiji — glavna točka Decembra 1. 1941. je nekdo po prvem četrtletju partizanskega osvobojenja delal statistiko. Nekaj desetin atentatov na železniško progo, nekaj desetin atentatov z ročnimi bombami proti poslopjem, nekaj ducatov požaganih telegrafskih drogov. Okupator je imel zaradi tega škode nekaj nad dvanajst tisoč lir! Toda bado-ljanci so zaradi tega odpeljali v internacijo in smrt stotine in stotine naših ljudi! Circcn-ses! Bevk pa sc je lani drl v Vipa- vi in Ajdovščini, da ni OF nič drugega kot narodni opor proti italjanstvu in da je partizanstvo najčistejša narodna vojska, letos se mirno odpoveduje čisto slovenskim ozem-! ljem. Tn še vedno vpije za slo-! venstvo, za narod. Circenses! Komunisti so postavili na tisoče »županov«, »poslancev’, »odposlancev«, »delegatov«, »zastopnikov«, obljubljajo naivnim podeželskim stremuhom časti, prirejajo volitve, mitin^ ge, gredo še narodno oblast, ki je ni, pišejo razprave o gospodarskem pomenu »denarnega zavoda«, ki ne obstoja, poročajo o zmagah, ki jih ni bilo. Bluff, bluff in samo bluff. Potem trobijo v svet o svojih zmagah, jih napihujejo in neverjetno povečujejo. Pisec teh vrstic je na lastne oči videl portugalski dnevnik »A Voz«, ki je pod velikim naslovom prinesel vest o osvojitvi vasice Kamnik pri Preserju s strani partizanov. Bluff! Bogatinom in grofom lažejo, da se jih ne bodo pritaknili, če jih bodo podprli s težkimi mt- je še vedno Firenzuola, četudi je že pred tednom sovražna propaganda govorila o Bologni. Med Firenzuolo in Bologno pa je še Imola, ki je še precej oddaljena od Bologne. Nekaj drugače je na vzhodu, l am je politični prevrat povzročil nekako zmedo na bojiščih. Površen opazovalec bi iz položaja lahko sklepal; da je nemško vodstvo prišlo s tem v položaj brez izhoda. To mnenje je popolnoma zgrešeno. Nemško vodstvo se je takoj odločilo, da žrtvuje vse, kar je treba žrtvovati, da se zopet vspostavi enotnost fronte, ki so jo politični dogodki razrušili. Veliko pozornost vzbujajo sedaj nova nemška zračna brambena sredstva in še večjo napoved skorajšnjega nastopa drugih orožij. Ker je vse to odvisno od stabilizacije fronte, je razvidno, da se je položaj kolikortoliko obrnil v korist Nemčije, četudi so še večino ma nasprotniki, ki napadajo. Na splošno se lahko reče, da je nastopila nova faza pričakovanja, ki pa ni več podobna tisti pred dvema tednoma. Va-lovanje je okamenelo. Sosnkr »r;c»PTSr? r s*: Štev. 43. Churchill, Stalin! Morituri vos salutant! Tvst, dne 6. oktobra 1944. »Churchill, Sfalin! — Umirajoči vas pozdravljajo!« Varšavski puč je utonil v lastni krvi. Na stotisoče mrtvih leži po razdejanih ulicah, pod ruševinami hiš in palač, za vsakim zrušenim zidom, v vsakem jarku. Zolihoz, zadnja postojanka obupa, je dvignil belo zastavo. Samo na sebi bi to dejstvo bilo sicer žalostno a ohranilo bi veličino tragične usode v mejah človeškega dostojanstva. Nasprotniku samemu bi tista bela zastava vzbudila spoštovanje in zastave zmagovalca bi klonile v po slednji pozdrav junakom Mo-kotova in Zoliboza. Danes to ni dovolj. Spomin varšavskih upornikov bo prešel v’ zgodovino, toda ne v svetlobi sovjetske zvezde, ne v znamenju simbola svobode, kt jo nosijo narodom zemlje za vezniki. Nihče noče vsiljevati enemu narodu čustev, ki jih ta narod nima ali noče in ne more imeti. Nihče ni prosil varšavskih Poljakov bratskih čus tev do nemškega naroda, toda nihče ni tudi od njih zahteval, da se za nemško stvar bore. Vrtinec divjega plesa te ve soljne vojne jih je zajel, kakor mnoge druge narode. In to je bilo vse. Toda nad tragedijo Varšave se dviga v nedogledno višino tragedija sramotne izdaje. Med njimi morda ni bilo Efi-jalta-Judeža in nihče se ne bo obesil radi potokov krvi, ki so pordečili ulice enega najlepših mest vzhodne Evrope. Ne — med njimi ga ni bilo. Izdala jih je Moskva, izdal jih je London, izdal jih Wasliington, izdali so jih simboli teh prestol-nir Stalin, Churchill, Roose-welt. Varšavski uporniki so pač dobro vedeli, da jim puč ne more uspeti brez pomoči Kremlja, Londona in W ashing-tona, vedeli so, da jim tudi bližina fronte ne more veliko pomagati; pričakovati so si morda mogli od bližine fronte le razmeroma kratko dobo napora in žrtev, drugega nič. Njih življenje in uspeh puča je bil odvisen od pomoči, pomoči tistih, ki so jih na to hujskali. Lepe so bile ruske in anglež-ke besede varšavskim patrijo-tom, lepe in polne upanja, lepe in polne obljub. »Dvignite se! Sovjeti so blizu! Uprite se! London vam bo pomagal! Stre Ijajte! Washington je za vami!« Puč je končal v krvi. Rusi so ze blizu, London jim ni pomagal, Washington je obmolknil. General Bor je zaklel in preklel. In klonil. Ne on — klonile so žrtve, zapeljani reveži. S kadečih se razvalin Varšave se dviga strašen opomin. Ne nam — ker mi poznamo vrednost obljub in ker poznamo končne cilje Antikrista Stalina. Smrt stotisočev v Var šavi je zanj pridobitek. Boljše-viški program zahteva svoje žrtve. Te žrtve so potrebne, le doprinesti jih morajo drugi ... Strašen opomin ne velja nam. Mi zamoremo obžalovati nesrečo varšavskega prebivalstva, zamoremo tudi izraziti svoje sožalje poštenim v nasprotnem taboru, ni nam pa dano črpati kakršensibodt nauk iz te zgodovinske sramote. Opomin velja drugim. Tistim izmed poštenih, ki si še domišljajo kaj o plemenitosti boljševiškega boja, tistim ki s hrepenenjem čakajo na »odrešitev«, tistim, ki varajo, ker so varani in tudi tistim, ki varajo in vedo da varajo. Poljska postaja mejnik v zgodovini te vojne. Radi nje. za njeno svobodo, za njeno rešitev se je dvignila Anglija proti Nemčiji. Angliji je sledila Amerika. Stalin si je hotel pridržati del n jenega raztrganega telesa. Morda je bil pri vsem tem Stalin še najbolj od kritosrčen. Pričel je z grobljo pri Katynu ... In s tem je pokazal svoje resnične namene! Kakor leta 79.39, tako leta 1944. Obljube, iluzije, boj za tujca in smrt. Usoda narodov izven kroga evropskih narodov ali vsaj takih, ki Evrope niso izdali. In vendar so Sovjeti v Pragi, predmestju Varšave. Dovolj bi bilo iztegniti roke in uporniki Varšave bi modra i meli še en izhod. Ne! Zoliboz je moral pasti, ker so uporniki morali pasti. Morali so umreti, ker bi sicer bili Stalinu na poti, ker kri terja svete pravice ... Vedno večje razburjenje Strašni opomin je preletel vso Evropo. Prinesli so ga vsi listi, nosili ga v najbolj oddaljene kote te zemlje Hertzovi valovi, potrkal je na srca vseh, ki imajo še srce v prsih. Morda ni prodrl v naše gozdove, ne v glave mnogih zakrknjen cev. Šel pa je skozi naše uredništvo in pritisnil svoj krvav pečat na naš list. In mi ga vrnemo svetu, naj gre in poišče vse, ki so še rešitve vredni. Zadn jemu Titovemu opominu (75. september) je sledil ta. Prvi je grozil s krvjo — ta je nrinesel kri. In zadn ji memento .. . Kdor ga ni razumel, je izgubljen! kot 25 let pod savojskim jarmom. Vrata so še vedno odprta, za vsakogar, ki ga je sram dosedanje bojazljivosti, vsak sme stopiti skoznje v hram slovenske prosvete in narodne zavesti na Goriškem, kdor pa sedaj noče, vemo dobro, s čim računa! -Ir. Gospodarske vesli KONCENTRACIJA STROKOVNIH REVI) V NEMČIJI V zvezi z vojnimi časi se je število revij v Nemčiji zmanjšalo od 4900 na 1500 kar na smairajo še vedno za visoko število. Ker imaijo nekatere stroke še vedno po več strokovnih revij, bodo v ieh strokah izvršena zmanjšanja. Tako bo imela strojna industrija ( samo eno. revijo, tekstilna in usnjarska tudi po eno samo re- ! vijo. ŠVEDSKA SI POMAGA S ŠOTO V lanskem lelu je švedska proizvodnja šote dosegla 1.2 mi-lijona ton, to je skoro še enkrat več kot prejšnje leto. Zvišanje proizvodnje je bilo omogočeno zaradi porabe novih modemih tehničnih sredstev. 11RVATSKO KMETIJSKO MINISTRSTVO je določilo nove najvišje cene za moko. lOO.kg. pšenične moke številka 0 sme vel)ati največ 1800 kun, 100 kg enotne krušne moke pa največ 1000 kun. Ta velika razlika v ceni naj omogoči, da to prebivalstvo oskrbljeno s krušno moko. V OKVIRU LETOŠNJE VOJNE ZAPOSLITVE je bilo na Hrvatskem okoli 1000 visokošolk — od teh 300 iz Zagreba — zaposlenih deloma v kmetijstvu, deloma pa v industriji. MADŽARSKI ITNANCNl MINISTER je odredil, da more državna kreditna akcija dajati malim trgovcem višje kredite. Krediti proti bančnemu kritju se morejo zvišali od 0000 na 12000 pengo, izjemoma dovoljena posojila pa se morejo zvišati od 8 na 15 tisoč pengo. KAKOR SPOROČA DANSKO ZUNANJE MINISTRSTVO se ne smejo več izvažati iz Danske predmeti na finsko. OBČUTNA RAZDOLŽITEV MADŽARSKIH KMETOV Današnje ugodne cene za kmetijske pridelke so omogočili madžarskemu kmetu v zadnjih letih prav občutno zmanjšanje dolgov. Na področju Madžarske v mejah pc trianonski pogodbi so znašali vknjiženi dolgovi kmetov pred prvo svetovno vojno okrog 3 milijarde kron. Po končani vojni je inflacija prinesla skoraj popolno ‘•a?dolž.itev Kmetov. Toda V malu so se kmetje na novo zadolžili in so kmečki dolgovi leta 1932. dosegli zopet 2.17 milijard pengov. 49% vseh posestnikov je imelo vknjižene dolgove m )e znašal povprečni dolg na vsak oral 235 pengov, kar predstavlja 24-krat-ni katastrski čisti donos. Obresti dve za- za te dolgove so dosegle tretjini denarnih dohodkov dolženih kmetov. Zato je morala država v okviru znšžite kmečkih dolžnikov staviti pod nadzorstvo 77.000 posestev, na katerih je bilo vknjiženih 950 milijonov pengov dolga. V naslednjih letih se je položaj v zvezi s prisilnim znižanjem o-brestne more in izvršenih odplačil nekoliko zboljšal dokler niso vojna leta prinesla nagle razdolžitve. Celotnii dolgovi so sredi letošnjega leta padli na 900 milijonov pengov. Od leta 1932. so se torej zmanjšali za okrog 60%. DELNO ZMANJŠANJE OBROKA KRUHA V NEMČIJI V Nemčiji se uveljavi s 16. oktobrom zmanjšanje obroka kruha. Noimalni potrošniki bodo prejemali tedensko 200 gramov kruha manj. Nezmanjšan ostane obrok za otroke od 6. do 10. leta in od 10. do 18. leta kakor tudi obrok za dealvce, ki imajo dodatne živilske nakaznice. Po novi ureditvi bo znašal krušni o-brok tedensko 2225 gramov. S tem je obrok le za 75 gramov manjši, kakor ob pričetku vojne, toda za 225 gramov višji, kakor v času od aprila do oktobra 1942, ko je bil najnižji. 100 LET I IRANII.NIčNEGA RE-GU1.ATIVA Dne 26. septembra 1844 je stopil v veljavo regulaliv za tvorbo, ureditev in nadzorstvo nad hranilnicami, ki ga je podpisal cesar dne 2. septembra 1844 in je bil objavljen v začetku navedenega meseca. S tem je bila dana podlaga za delo regulativnih hranilnic v Avstriji. Tudi na naših tleh je bilo mnogo takih hranilnic, ki so poslovale na osnovi tega regulativa, ki je ostal v veljavi pri nas do zakona o občinskih hranilnicah 1938, seveda z nekaterimi spremembami. Za re-gulativ je značilno, da so ga pripravljali šest let in so mu dali tako trdno podlago, da je veljal še skorai sto let naprej. INDEKS ŽIVLJENJSKIH STROŠKOV V NEMČIJI V Nemčiji so znašali življenjski stroški meseca avgusta; 1944 144.4, podlaga so stroški v povprečju let 1913-1914. Indeksna številka za prehrano se je od ju-lja na avgust zmanjšala na 143.4, pri ostalih predmetih potrošnje pa niso nastopile nobene izpre-membe. Stavke v USA. Madrid, 7. okt. Ministrstvo dela v Washingtonu je objavilo, da so zabeležili meseca avgusta v Zedinjenih državah 485 stavk, to je 15 več kot julija. Skupno je stavkalo 190.000 delavcev in je bilo zaradi tega izgubljenih 835.000 delovnih dni. V Graška »Tagespost« je prinesla naslednje poročilo iz Bu dimpešte, ki nam precej izčrpno riše sedanje stanje na Balkanu in v Turčiji: Nervoznost, ki je spričo približevanja boljševiškega navala prevzela vso turško javnost, je najbolj očitna v množestve-nem begu carigrajskega prebivalstva. Mnoge družine, ki so preživele poletje na deželi, rajši tvegajo neprijetnosti bližnje zime v svojih poletnih bivališčih, kakor da bi v Carigradu dan na dan drgetale v grozi in skrbi. Že sam načrt, ki ga je bit skoval Tito, da bi pod sovjetskim patronatom ustvaril Bal kansko zvezo, v kateri naj bi bile Srbija, Bolgarija, Makedonija in Grška, vsebuje po tur ški sodbi kal spopadov. Kajtt novo ustanovljena Makedonija bi bila sosednim narodom sta len povod vmešavanja. Vseka kor je groteskno, da stremi rito z ustvaritvijo balkanske zveze in s tem po strnitvi ime novanih narodov, medtem ko je istočasno z ustanovit 'jo Makedonije ustvaril pogoj z ; ustvariltev nove »makedon ske« narodnosti. Od narodov, upoštevanih pri načrtu za Balkansko unijo, se je doslej pritrdilno izjavil edino sovjetofilski bolgarski zunanji minister Stainov. Kei je Bolgarija rrej dosledno vztrajala na stališču, da ima Makedonijo za nedotakljivi sestavni del Bolgarije in da si tega področja nikoli ne da ugrabiti, se da nagla odpoved Stainova, ne glede na njegovo služabništvo Moskvi in T itu ko. Takšno perverzno početje je tem bolj zoprno, ko je taisti zunanji minister izjavil nekemu zastopniku tiska, da Sovje-ti j a poljubno vlada v vsej Bolgariji, ne da bi imela do tega pravico, kar je Stainov izrecno naglasil. Čeprav naj bi po moskovskih načrtih pripadla Srbom v bodoči Balkanski zvezi vodilna vloga, se je državni svetnik Nikolič v imenu srbskega naroda uprl takšni kombinaciji. Prosvetni minister Nedičevo. vlade, Velibor Jonič, je kot bivši vzgojitelj mladega Petra, pozval pregnanega kralja, naj se postavi ob strani srbskega naroda in naj sodeluje v borbi proti Titu, ki ne vodi srbske, marveč boljšeyiško politiko. Ta opomin kaže, da so narodni krogi v Beogradu spregledali zvezo, ki jo je Peter sklenil s Titom, in uporabljajo priliko, da opozarjajo tiste Srbe, ki so še navezani na dinastijo, naj nevarni prepad, v katerega utegneta biti pahnjena srbska država in srbski narod zaradi Petrove politične zaslepljenosti. Na pristojnem hrvatskem mestu so zvedeli, da je Moskva pravkar zahtevala od An-gloamerikancev, nai bi Tito prevzel vrhovno poveljstvo nad zavezniško vojsko, ki bi se izkrcala na dalmatinski o-bali ali kjer koli drugod na hr-vatskih tleh. Če naj bi bilo s takim manevrom izraženo, da hoče biti tudi Hrvatska vključena v nameravano sovjetsko Balkansko zvezo, naglašajo k temu v Zagrebu, da hrvatski razložiti samo na ta način, da | narod po svojih izkušnjah ni hoče ta mož navzven vzbuditi vits, kakor da on in njegova vlada še vedno uganjajo nekakšno »svojo« zunanjo politi- kakor ne želi, da bi še enkrat sodeloval pri kakršnem koli jugoslovanskem državnem eksperimentu. Prehrana Hemciie zagotovljena Ob priliki zahvalne žetvene svečanosti v šestem vojnem lelu je nemški državni tajnik v držav- . nem prehranjevalnem ministrstvu j Riecke objavil članek, ki prika- j zuje stanje prehranbenega go- | spodarslva v letu 1944-45. boli j kekor doslej leži v tem lelu teži- I šče prehrane v lastnem prostoru. I Di žavnemu vodji kmetov Backeju je treba prznati zahvalo, da celo ! v času, ko so bili Nemčiji na raz- i polago obsežni prostori za oskr- I bo, nikoli ni dopustil, da bi se zanemarjalo domače kmetijstvo. Tej dosledni politiki se ima> Nem- | čija zahvaliti, da lahko mirno sto- j pa v novo prehranjevalno leto, ki 1 bo sicer prineslo številne nove i težave, ki se pa v svojem poteku nikakor ne bo niti zdaleč približalo katastrofalnemu stanju iz le- j la 1918. Dovoz živil iz inozemstva se je precej zmanjšal. Gospoda- ; riti moramo torej s tem, kar nam je dala letina na lastnem prostoru in kar imamo na zalogah. V splošnem gledano je imela Nemčija letos srednje dobro letino. Vsi ukrepi, ki se izdajajo, imajo zgolj namen, zagotovili osnovno prehrano nemškega naroda, in to ne morda samo glede na’ potrebe trenotka, temveč na podlagi načrtov, ki so preračuna-; ni na dolgo dobo. Tako je bilo I odrejeno malenkostno znižanje kiušnega obroka. Znižanje klavne teže tržnih svinj in izročitev prekoštevilnih pujskov naj prepreči potrošnjo žita in krompirja, kar bi sicer postalo nevarno za prehrano prebivalstva. 1 o pa ne pomeni splošno klanje prašičev. Zaradi izročitve težkih svinj bo od časa do časa na razpolago več mesa, kar ima za posledico povečano oddajo mesa namesto masti. Izrecno poudarja državni tajnik, da se bodo že prej izdani ukrepi glede gojitve malih živali z vso strogostjo izvajali. Da se zagatovi človeška prehrana v glavnih področjih, bo potrebna vrsta prihranhov pri stvareh, ki so bolj postranskega pomena. Zaradi okrepitve osnove za krmljenje živine bo omejena proizvodnja piva. Z enakim, namenom bo omejena dodelitev kavinih nadomestkov. V bodoče ne bo več mogoče dodeljevati sladkor slaščičarnam in pekom. Sladkor, ki bc s to omejtvijo prihranjen, bo šel v korist nemškim gospodinjs-vom. Tako bo mogoče dalj časa držati nespremenjeni obrok sladkorja. Jedro nemškega prehranjevalnega gospodarstva ostane nedotaknjeno. Prej ko slej zagotavlja prehrano nemškega kmeta, da odda svoje presežke. Belgih mora gladovati Stockholm, 5. okt. Časopis »Soir« piše po poročilu iz Londona, da ne smejo zavezniki presojati prehranjevalnega položaja po obrokih, ki jih dobe njihovi častniki v nekaterih restavracijah. belgijsko prebivalstvo je moralo v splošnem pritegniti pasove. Prehranjevalno vprašanje je postalo največja skrb delavcev. Umor litvanskih prelatov Bern, "v - (Stefani). Primat litvanske Katoliške cerkve, en italijanski škof ini dva druga škofa so postali žrtev sovjetskih morilcev. Tako poroča iz Stockholma švicarska brzojavna agencija. Litvanskim duhovnikom je Vatikan svetoval, da vztrajajo na svojih mestih. ‘Štev. 45. ust. Stran 3. STI IZ GORICE IN DEŽELE Grozdje je izvrstno hranilo Jeseni, ob času bendime, še 'precej pogosto vidimo na mizi pri obedih vsakovrstno grozdje, a pozimi ga zamenjajo gospodinje navadno z vinsko kapljico. Ko bi vedele, da ima presno in pa tudi posušeno grozdje veliko večjo hranilno vrednost kot spremenjeno v alkohol, bi si jeseni raje pripravile večjo zalogo grozdja in bi ne smeli gledati na koholnih pijač sploh ne kupovale. 'tudi kmetje bi morali spoznati veliko hranilno vrednost grozdja in bi ne semli gledai na dobiček. Seveda, vino je dražje od grozdja in pri njegovi prodaji izkupi vep kot pri prodaji svežega grozdja. Vino mu pride prav iudi spomladi, ko mora v vinogradih in na njivah trdo delati. Četrt vina in kos kruha s pršutom ga prav dobi o okrepča in mu da »sostanco«, medtem ko bi se z grozdjem ne nasilil. Vendar bi imel več koristi od grozdja, kajti obilica sladkorja, ki ga grozdje vsebuje, se izpremeni v našem organizmu naravnost v kri. Alkoholne pijače pa so mu škodljive, saj preprečujejo razvijanje maščob v človekovem organizmu. Različne vrste grozdja imajo V sebi različno množino sladkorja. Količina grozdja je odvisna od zemlje in lege, kjer trta raste, pa Judi od tega, v kakšnem vremenu grozdje dozoreva. Največ ga ima v sebi grozdje, ki raste na prisojnih pobočjih in ne v ravnini, in ki dozoreva v sončnih dneh. Pred dozorevanjem mora dobiti iudi primerno množino moče, sicer se jagode poduše in tudi sladkor se ne utegne razviti. Povprečna višina grozdnega sladkorja je nekaj nad 20%. Poleg sladkorja vsebuje grozdje tudi kislino. Cim več kisline je, tem manj je sladkorja. Kislina varuje grozdje in sploh vse sadje, da se prehitro ne pokvari in mu daje prijeten, osvežujoč okus. Pri dozorevanju pa kislina izginja in ko je grozdje zrelo, je je v njem le še majhen odstotek. Poleg sladkorja in kisline in nekaterih drugih, manj važnih sestavin, vsebuje grozje tudi vitamin C, ki se pa pri spreminjanju grozdja v vino popolnoma izgubi. Pri vrenju mošta se spremeni sladkor v alkohol in čim višji je odstotek alkohola, tem manj je v pijači sladkorja. Najboljša fviina imajo do 17 stopinj alkohola, lo so predvsem vina južne Italije in pa »Jutomerčan«. Goriška vina pa vsebujejo okrog 13 stopinj alkohola. Vsaka gospodinja bi morala torej poskrbeti, d por. TosonaittL, 72 let, gospodinja; Bessesnel Bernard, 37 let, rokodelaivec; Valffi Rozalija vd. Humar, 67 let, gospodinja;; Feresaiin Ivam, 45 let, rokodelavec; Čerusi Pri-mo, 37 let, orožnik. Oklici: Toplikar Alojz, kooiljaž - Zu-nui-n Terezija, gospodinja. Poroke: Vidmar Bruno, madstražnik - Kancut Marija, gospodinja; Masi Jakob, mehanik - Tonini Ida, gospodinja; Di Le/nardo Marijan, strokovni tajnik - Fmardi semamda. Nasveti za hišo KAKO POPRAVIŠ ŽARKO MAST Ako poslane svinjska mast žaltava in žarka, izgubi tudi svojo prvotno belo barvo ter jo izpremeni v rumeno. Tako mast je moči popraviti na ta način, da jo preevremo v primerni posodi in ji dodamo nekaj zrezane čebule in nekaj koščkov čistega lesnega oglja. Večji uspeh se doseže pri tem, ako se cvre mast v manjših kakor pa v velikih posodah, odnosno koJičinah. Oglje je po končanem opravku kajpada odstraniti. PERILO SUŠI NA PROSTEM, potem dobi tako dober vonj, kakor ga nima perilo, ki je posušeno v kuhinji ali v kamri. Ako imaš perilo v sobi, kjer moški kade, naj ima omara zaveso, da dim ne prodira do perila, ker se perilo navzame dima in smradu in izgubi oni fini duh svežega perila. Perila ne parfumiraj z mošuzom še celo ne, ker povzroča omotico in mučne sanje. Namizno perilo se ne hrani tam kot posteljno, nego v posebni omari. MRAVLJE BEŽE S PROSTORA, kjer leže sveži paradižnikovi listi. Zato jih položi zlasti na razpoke ob oknih in vratih in sploh povsod, koder lazijo mravlje v shrambo in stanovanje. Izvrstno sredstvo proti mravljam je Iudi odcedek, ki ga močno skuhaš iz svežih paradižnikovih listov ter ž njim večkrat namažeš mize, deske in omare. Mravlje namreč ne morejo trpeti vonja paradižnikovega zelenja. Seveda je treba imeti vedno le sveže lisle; čim se posuše, izgube tudi duh. DIJAKI, KI OPRAVLJAJO IZPITE, OPROŠČENI ZASILNEGA DELA Za dijake, ki morajo napraviti izpite je Deutseher Beraier določil, da so lahko oproščeni zasilnega dela .in sicer sledeče dni: 7., 8., 9., m. in 11. t. m. Breze in vrbe Tudi b^eze in vrbe žalujke so poklicale pleskarje, da jim prebarvajo svetlo jeleno listje v rmenkasto in rdečkasto. Kmalu bodo začela izgublja ti liste \s„ listna drevesa in tedaj '-c i'o tudi žalost dreves polegla, Vajti prišli bodo otro-c in tu h odrasli ter pograbili odpadi.) ustje. Služilo jim b > za steljo živini, pa tudi malim domači a živalim. Tako bodo oToei prinesli tudi v nasade in gozdove veselje in rad >>t, ki sta t.'ko značilna sproti je vidca .jeseni. OTROŠKI KOTIČEK Iz Alenkine torbice Tudi okna je imela, a iz samih biserov, ki so pošilja li proti gladini jezeri nebroj mavričnih luči. Okrog palače pa so plavale ribice, kakršnih ,šc nista videla. Neveda sta sl sklanjala vedno niže in niže proti gladini. Pako sta bila zamišljena v to lepoto, da sta pozabila drug na drugega. Toda jezero ni zaman zable' stelo sredi dneva. Nenadoma se je njegova gladina razmak-! nila in pred dečkoma je stal | sam vodni kralj. Široko sta od j prla oči in usta in zastrmela v to čudo. Glavo je imel vodni kralj kot Petrčkovi vaščani, le da je bila veliko lepša. Tudi roke je imel kot ljudje, le namesto nog je imel ribji rep. Bil je dal jši kot rep največje ribe; na vsaki luski je imel velik biser, ki se je spreminjal v mavričnih barvah. Zdaj sta vedela, kaj ju je tako slepilo. Vodni kralj pa jima je dejal: »Morda že vesta, kdo sem. (iospodar sem vseh voda. Moj podložnik je najmanjši studenček, ki komaj priteče iz skalovja, v moji oblasti so potoki in reke, veletoki in jezera, pokorno mi mora biti celo globoko in neiemerno morje. Svoje pa * lače mam v vseh jezerih, a moj dvor je na dnu najglobljega morja. Zdaj prebivam v palači Temnega jezera in prišel sem na njegovo obrežje, da si vza men novega služabnika. To pot mi je sreča mila. Poslala mi je kar dva, a zadostuje mi eden. Izbral si borna seveda večjega; ti mali, pa se vrni domov. In da ne bodo starši preveč žalovali za svojim sinkom, jim izroči tale mošnjiek cekinov. Ko bodo minila tri vodna leta, takrat bo služba tega dečka minila. Prejel bo zasluženo plačilo.« j Ko je izrekel zadnjo besedo, je prijel Petrčka za roko, uda ril z ribjim repom po gladini jezera, izginil in jezero se je znova zagrnilo v svoj molk in temo. Na bregu je ostal le Tinček. V roki je držal mošnjo cekinov, a kaj mu je govoril vod-! ni kralj, tega ni vedel. Vedel je le, da je vzel s seboj njegovega bratca Petrčka in da je zdaj on sam sredi gozda in niti ne zna poti domov. Spustil | je mošnjiček s cekini na tla, da se je razvezal in vsi cekini so se strkljali v jezero. Sam pa si je zakril oči z ročicami in , bridko zajokal. (Nadaljavanje sledi) 0 pravilni molži M Skrb vsakogar, ki molze, bodi, da ravna po končani molži z mlekom tako, da ostane do uporabe ali predelave kolikor mogoče neizpremenjeno. Zato je potrebno, da se spravi mleko kakor hitro mogoče 'i>> hleva, zlasti pozimi, ko je hlevski zrak napojen z raznimi neprijetnimi duhovi, ki se kaj radi oprimejo mleka. Ko se mleko prenese v čisti pro> mleko pošiljati le na bolj kratke daljave, in še to le v odprti ali lahno pokriti posodi, da se na ta način v manj to* plem zraku ohladi in voda izpuhti. Za vsako daljšo pošilja-tev je potrebno, da se vsaj do 20 stopinj C ohlajeno mleko spravi v dobro zamašene, če le mogoče kovinaste posode. Da se pri vožnji mleka prepreči nremočno tresenje, kar bi lahko povzročilo tvorjenje maslenčnjih grudic, se prevaža mleko na posebnih prožnih vozičkih. Pred odnravo ali pošiljanjem je treba skrbeti tudi za to. da se mleko ne skisa; v ži-vfllskotoplem stanju se sme stor, se precedi in ohladi takoj vsaj do 20 stopinj Celzija, torej, da se mleko takoj ne uporabi. Čimbolj mleko po molži ohladimo, tembolj smo noskrbeli za njegovo stanovitnost. Širite ..Goriški iist“ Uporaba aluminija v Ameriki Odkar kontrolirajo Japonc' pretežni del svetovne proizvodnje kositra, so morali tudi Amerikanci hudo omejiti potrošnjo bele kovine, ki se uporablja za izdelovanje konzervnih škatel. To pomeni za A-meričane hud udarec, kaj*i nikjer na svetu ne trošijo toliko konzerv, kakor prav v Ameriki. Sedaj bodo tudi v Ameriki pričeli izdelovati konzervne škatle iz tanke aluminijaste pločevine. Pred vojno so se temu upirali, češ da je aluminij predrag. V vojnih letih pa so cene beli pločevini izredno narasle, medtem ko se je aluminij pocenil za 25 od sto. Vesele z jocIBe z Goriške v Ce hiša zraste . . . Trgovec Jože Jeglič je prenočeval v Proseku. Bil je v tisti gostilni, ki je na rebri ob cesi. Videl je: v pivnico je stopil s ceste. Večerjal je in potem šel spat v prvo nadstropje. Dobro je videl, da je bilo to prvo nadstropje, kajti stopnice so držale zdaj na levo, zdaj na desno, potem, potem je bila njegova soba. Drugo julro so je zbudil, stopil prav k oknu in ostrmel. Po-tnencal si je oči, se nagnil ven in strmel. Bil je v drugem nadstropju. »Kdaj so me prenesli tu sem? in kako sem moral spati, da nisem čutil?« Nikakor mu ni šlo v glavo, kako se je moglo to zgoditi. Pripovedoval je to svojim znancem. »Eh, kaj, hiša je zrastla čez moč!« je nekdo pripomnil. Britje (V resnici je bila hiša zidana pod cesto in se je s ceste p pivnico stopilo že v prvo nadstropje). Moj brivec Karlo mi je pripovedoval: Prišel je k mojemu gospodarju H-.., ko sem bil še vajenec, raztrgan, umazan in ušiv cigan. Noben brivec nima rad takih ljudi, ker mu odganjajo goste. Zato je vse naredil, da ne bi ciganu nikoli več prišlo na misel, da bi še kdaj prišel. Posadil ga je na strgan stol ob steni, ki ga niso več uporabljali, vzel je umazano brisačo iz koša, »slabo sem ga namilil in moral sem ga briti jaz, ki sem samo toliko že znal, da sem smel ljudi dreti. Dali so mi britev, s katero smo rezali kurja očesa. Skratka: zato! i In sem ga mavžal. Tekla je kri in nekaj mesa je ostalo. Izdatno sem uporabljal lapis. Ko sem končal, se je cigan prijazno zahvalil in vprašal za račun. Takrat je bilo britje petnajst krajcarjev. Gospodar pa je, videč »krvavo rihto«, skomiz-gnil: »Kolikor pač hočete!« Cigan je segel v žep in izvlekel goldinar. »Deset krajcarjev fantu, drugo pa vam!«. Gospodar je bil tako presenečen, da mu je zaprlo sapo, a vendar je prijazno stekel k vratom, se klanjal in ga spremljal čez prag. »Se priporočam!« Zmrzla kača »Bil sem na lovu,« je pripovedoval profesor L., »in čakal lisico. Mraz je bil in dolg Čas. Začel sem brskati po trhlem panju, na katerem sem sedel. Ali nisem izvlekel klobčiča. In ko sem olge-doval bolj natanko, sem videl, da je kača. Zmrzla kača. Vtaknil sem jo v žep in šel domov, kajti za lisico je bilo že pretemno. Doma sem slekel suknjič ter ga obesil pri peči. Šel sem v kuhijo. Zena je čez čas stopila v sobo in zavpila? Vrgla je vse krožnike od sebe. Stopil sem za njo. Kača se je otajala in mi lezla — po vratu. Delitev dela Hribernik je bil gozdar na Čavnu. Prvega je moral iti po plačo v Predmejo. Tam so se po navadi nekoliko zamudili, ker je bila gostilna. Hribernik se je pozno privlekel domov. Drugi dan je Hribernikov fantek kupoval jajca po vasi. Vprašali so gi, kje je oče. »To smo se snoči smejali! Teta ga je držala, mama ga je pa tu-kla!« je vedel v idrijskem narečju. Kratkoviden profesor Fant je bil pa res znal že štiri > lekcije, a je bil opominjan v konferenci. Moj profesor V. je bil zelo kratkoviden, zato nam ni zaupal, da ne beremo, ko nas je vpraševal zemljepis; morali smo k »nememu« zemljevidu. Na steni pa je visel »polnobe-sedni zemljevid«. Prava žena za ribiča Tom je bil strasten ribič, pa oženil bi se rad. Prijatelj mu je svetoval to in ono, lepo, bogato, mlajšo, starejšo, pa nobena mu ni bila všeč. Tomo je pomolčal, kajti v važni stvari moraš premisliti, kaj zineš. Njegove misli in želje so se prav takrat odločale za vse življenje, če bi žena prej ne umrla. Nazadnje se je popraskal po glavi in dejal: »Jo že imam po-gruntano. Tono Mešiekovo. Tono!« Prijatelj je ostrmel. »Pa zakaj Tono, saj ni najlepša?« V resnici je bila že škrbasta in pegasta, pa menda tako s pametjo pri zadnjih vratih. »Vidiš, vidiš, rekli so, da ima gliste!« Stran 4. ‘ 'OKISK1 LIST« Štev. 45_ Vesti iz Trsta in okolice TRST PRED- 80 LETI »Okolica .je takrat segala do tam, kjer stoji danes Rossetti jev spomenik, kjer je bila pc stavljena tudi mitnica, potem do današnje centralne post*i-je, do današnje postaje sv. Andreja in do cerkve sv. Jako ba. Druga mitnica je bila pri kavarni Fabris ob vojašnici, tretja pa med današnjim tr pom Garibaldi in korzom Ga ribaldi. Zunaj teh mej so * okolici prebivali naši okolica ni »manderjarji«, ki so sc ba vili po večini s poljedelstvor in vrtnarstvom, in tudi mnogi naši delavci in obrtniki. Če pogledamo na zemljevid iz o-ne dobe, vidimo, da so š.-le približno v onem času zidali nasproti ljudskemu vrtu nove biše, zadaj pa Politeama Ros- , setti. Od tu dalje za mestno bolnišnico pa so bili sami trav- ! niki z majhnimi ali kmečkimi hišami. Ob cesti od Ljudskega ; vrta do Sv. Ivana so bile hiše | zelo redke, tako tla je bil iz j mesta do Sv. Ivana takrat že lep izprehod. Tudi Rojan je bil ločen od mesta«. Ljudsko štetje leta 1875 »Pri ljudskem štetju 31. dec. 1875. so v tržaški občini našteli 126.633 nrebivalcev. Takratna tržaška občina, ki ie i-mela isto ozemlje, kakor ga ima danes (93.70 km2) je bilo RAZDfTjnVANJF KROMPIRJA Potrošniki v Trstu prejmejo po 1 kg krompirja. Cena 6 lir v pro- daji na debelo, 7.40 v nadrobni prodaji. Krompir prejmejo potroš-niki skupin 1 do 24. I7.PITNI ROKI NA TRžAšKCM VSEUČIHŠČU V smislu sporočila rektorja tržaške univerze bodo jesenski izpili na tržaškem vseučilišču do 16. oktobra do 15. novembra. Zadnji rok za prijavo k izpitom je do 10. oktobra, za rigoroze pa 31. oktobra. PANLSREČENCI Desnico si je ranila 281etna gospodinja Gilda Kutin z 5arkove-ljske obale 235. Desnico ima poškodovano 30-letni šofer Mirko Galo iz ulice Dolina 1. Ponesrečil se je 48letni delavec Franc Skarabot, ki ima poškodovano desnico. Slično nezgodo je doživel 49letni mornar Jožef Azarita iz Trgovske ulice 23. Pri delu se je ranila 361etna Ervina Sedmak iz Julijske ulice 19. Na levici ima poškodbe 231etni uradnik Rihard Cebrili iz Aknedota št. 9. Levo nogo si je izpahnil pri delu 37de-lavec Karel Potiili. Levo nogo razdeljeno na dvanajst okra jev. In siccr pet notranjih (mestnih), pet zunanjih (predmestnih) in dva zgornja oko-ličanska. Prvi okraj je obsegat Sv. Vid in mestni del Spodnje Kjarbole, drugi Staro mesto, tretji Novo mesto, četrti No yo mitnico z notranjim delom Škorklje, Kolonije, Vrdela in Kjadina, peti Staro mitnico, šesti Sv. Jakob z Zgornjo in Spodnjo Kjarbolo, sedmi Sv. Ano, obe Sv. Mariji Magdaleni in Skedenj, osmi Farnet, Rocol I in okoličanski del Kjadina, deveti Sv. Ivan, zunanji del Škor- j kije, Kolon je in Vrdela, deseti Rojan, Greto in Barkovlje, enajsti (prvi okoličanski) s sedežem na Proseku »Sv. Križ, Prosek, Kontovel in Opčine ter dvanajsti (drugi okoličanski) s sedežem v Bazovici: Ba ne, Trebče, Padriče, Bazovica z Lipico in Lonjer. V posameznih okrajih so našteli: Prvi okraj 10.744 prebivalcev, drugi 20.278, tretji 14.868, četrti 11.800, peti 19.513, šesti 11.433, sedmi 5.291, osmi 12.158, deveti 8.210, deseti 4.897, enajsti 4.703, dvanajsti 2.756. V prvih petih okrajih je bi- lo skupaj 77.205 prebivalcev. V nctih predmestnih 41.969 in v dveh okoličanskih pa 7.459. Nadaljevanje prih.) ima ranjeno 51 letni delavec ložef Profeta. Ponesrečenci se zdravijo v tržaški bolnišnici kamor sta se zaletela tudi 15letni ložef Antonioli s Svetega stopnišča 155, ki sla ga v Rojanu napadla dva neznanca, ter 55letni mesar Ivan Vižintin, ki je dobil pri padcu z voza več poškodb. NESREČA ZARADI EKSPLOZIJE ROČNE BOMBE V REPEN-TABRU Vojak Ivan Rosi je bil v neki gostilni v Repentabru v družbi 19letne Karmen Kiarco m njene 22ietne sestre Gracije. Rosi je imel pri sebi ročno bombo, ki jo je pokazal sestrama. Pri tem je po nesrečnem naključju padla ;;a tia. Sledila je okspozija. Drobci so ranili obe sestri in til vojake. Obe sestri sta bili prepeljani v tržaško bolnišnico. Slabo je, če eden izmed zakoncev drugega dolgočasi, a še slabse je, če samo eden izmed njiju drugega dolgočasi. Ljubezen nima samo pravic, temveč ima sploh zmerom \ prav. Jerzy 7.ulawski: 45 Tla sre6rni o6ti Včasih sedimo ob morju in kramljamo o njej — brez konca in kralja. Pripovedujemo si o kratkih zimski! dnevih, o gozdovih, pticah, meslih in ljudeh, liii po njih prebivajo, o množici znanih in drobnih stvari, ki so ne-zgansko zanimive-, a za nas samo še -pravljica. Tom je že precej velik in razumen im posluša vse te stvari zares kakor — pravljice. On ni bil nikoli na Zemlji... Življenje suo sii tu napravili še dokaj znosno. Ob vznožju O Tamorai na vulkanskih tleli, smo odkrili rastline, kaiterih debele in močne korenine so dovolj trdna snov, ki za silo nadomešča drevo. Veliki listi, sila trdi An žila- vi, Id jim ostrgamo olesenele luske in jih nato posušimo, nam nadomeščajo kožo, a iz vlaken drugih listov si tke-mo nekakšno grobo in mehko platno. Na ravnimi m reko smo po dolgem iskanju zasledili plasti rjavega premogi im odkrili nove petrole jske vrelce. Zeleizo, srebro, baker- žveplo in apno se dobe v znatnih množinah. Morje nam daje dosti koristnih školjk iu jan- tarja, ki se razlikuje od zemeljskega Je po živordeči barvi. fz morja dobivamo najvažnejšo hrano. V njem žive najrazličnejše vrale Mb ali kuščarjev, ki so prav okusni in redilni. Razen tega slikani o v pesku alt po goščavju zai jajci — tu namreč vse živali ležejo jajca, ki prenesejo onaj-hujšiii monaz. Pripravljamo si tudi okusne in močne' jedi iz nekaterih zeli, ki jih je vse polno tod okoli. Skrajai smo bridko pogrešali mesne hrame, a zdaj smo že pozabili nainjo. Razen rib atrmaijo vse živali trdo in smrdljivo meso, da ga ni moči jesti, Sa-mo psom se ne gnusi. Minilo je nekaj Ionskih dni, preden smo se tu malce udomačili'. Najprej smo si poiskali gradiva in kuriva, po tem pa smo na koleh iz krepkih kore-nin postavili zimsko kočo ravno v tisti kotenji, kjer smo bili prebili prvo noč. Potem smo delali dolge izlete pc: okolM, večinoma; s seboj smo vzeli tudi pse, ki so nam vlekli voziček z hr; no. Psi so naša edina domača žival, ki nam pomaga pri delu. Od tukajšnjih živali redimo samo neke vrste krilate, velike kuščarje, ki nam ležejo debela, okusna jajca. Včasih smo se spustili do morja. 0-brežje je proti vzhodu plitko im peščeno, na zahodu pa se dvigajo številni rtiči vulkanskega postanka, ki jih lo- Kmetijstvo Perutnina pozimi (Nadaljevanje in konec.) Tu imajo kokoši zjutraj in zvečer ali kadar pridejo nest jajca, prost vhod in izhod. Streha kur- il ice se napravi iz eolskih desk. Za kritje strehe vzamemo strešno lepenko. Nazadnje vse skupaj namažemo, zlasti pa razpoke, s katranom. Zelo važen je notranji del kur-nice. Vse stene morajo bili popolnoma gladke, vse razpoke dobro zaprte in zamazane. V razpokah in odprtinah je leglo in zavelišče mrčesa, razpoke pa tudi delajo prepih, ki je kokošim zelo škodljiv. Tla kurnice naj bodo betonirana, ker se bolje snažijo in so lrpežna. V kurnici cementna tla ne škodujejo kakor v drugih hlevih, ker so kokoši v njih samo ponoči in še tedaj sede na gredeh. Ko so kokoši pozimi v mrzlih dneh v kurnici, pa denemo po tleh kake deske za liste dni ko zmrzuje. V notranjosti kurnice mora biti vse postavljeno ali položeno, nikjer se ne sme nič pričvrstiti, ker to ovira temeljito snaženje. Notranja oprema naj bo 1ako napravljena, da se pri temeljitem čiščenju prav vse lahko razstavi. Grede, na katerih kokoši čez noč počivajo, morajo bili postavljene na posebnih stojalih v višini 50 •:m od tal, in oicer v zadnjem ko- i tu kurnice, kjer je kurniea bolj temna. Grede morajo biti vse v em višini po 40 cm vsaka sebi! Imeti morajo pravilno obliko, da žival na njih lahko sedi. Ne smejo biti okrogle, ampak prerez mora imeli obliko pravokotnika, katerega daljša stranica meri 5 cm, krajša pa 3—4 cm. Gornja robova grede morata bili zaokrožena. Ena kokoš potrebuje približno 20 cm širine grede. Pod gredami lahko napravimo v ra/do ;i 20 em desko za blato, ki obsega širino in dolžino vseh gred. Blato pada na to podloženo desko, kamor posujemo malo peska iin vsako jutro moramo z grabljami ali posebnim strgalom odstraniti blato z deske. Neobhodno potrebna pa ta deska za blato ni. V notranjost kurnice spadajo tudi gnezda, kamor hodijo kokoši nest. Koliko časa rabijo kmečke gospodinje z iskanjem jajc po senu, stelji, zunaj v grmovju, kjer nesejo kokoši, ki nimajo urejenega kokošnjaka. Gnezda postavimo v miren, nekoliko temnejši kot kurnice. Gnezd poznamo dve vrsti: navadna odprta in tako zvana zaklopna gnezda. Zadnja so potrebna za preizkušnjo nežnosti. Kjer je veliko kokoši, so ta gnezda potrebna. Na vsakih pet kokoši se računa eno gnezdo. Postavimo jih v eno vrsto, po potrebi pa tudi v dve vrsti. Posamezno gnezdo naj ima obliko čijo giloboko zarezani zalivi. Malone sleherni teh izletov, bodilsti po vodi ali po kopnem, nam je prinesel kakšno korist. Vselej smo našli, kaj uporab-megav a)li pa vsaj spoznnli kako novo posebnost dežele, ki nam bo v njej živeti najbrže do smrti. Ko jo Sonce trinajstič vzšlo, smo že dodobra poznali vso okolico, p6Ieg stav-novamjske hiiše1 pa smo iimeli delavnice, majhno topilnico, skladišče, pasji hlev, skratka vse, kar nami je bilo potrebno za življenje. Doba mrzlične, naporne delvnaosti je bila za nami, pri-haljiaio je vise češče dolgočarje in z njim hrepenenje po Zemlji^ ki smo jo bili zapustili. To so bili za nas težki časi. Blodili smo vsi samotni po gorah ali pa znašali živež, a; v dolgih nočeh se mas je lotevali obup. Bili smo zaprti v domek nad kotanjo — nobenega dela se nismo lotili, navdajala nas je ena sama želja — spati, spati ... A ‘tudi to se nam ni vsele j posrečilo. V takih primerili smo sedeli vsi zdelani od hrepenenja in dolgočasja in naveličani drug drugega. Resnica je, da dolgočasje im trpljenje med vsemi stvarmi najhuje ubija voljo v človeku. Zal, večkrat sem imel priliko, da sem na lastni koži spoz.nal to resnico. Res, lahko bi si dali opravili marsikaj, izboljšali to Mi ono, premišljevali o bodočem, todai zavest, da smo obsojeni niai izumiranje, nam je hromila vo- koeke s stranico 40 cm. Mesto prednje stene je samo 5 cm visok rob, ki zabranjuje razmetavanje gnezdišča. Vsakomur zelo priporočam, da prepleska vse, kar je lesenega na kurnici in njeno o-premo, torej ludii stojala, grede in gnezda s karbolinejem. S lem ostanejo vsi ti predmeti Se enkrat toliko časai uporabni. Oslri duh karbolineja pa tudi ovira razvoj golazni. Večkrat beremo ali slišimo tu-id o tako zvanem brskališču, to je še poseben dnevni prostor, ki ga najdemo poleg spalnega prostora v nekaterih kurnicah. la prostor lahko pogreša naša kmečka kurjereja, saj so kokoši ves dan razkropljene daleč naokoli po posestvu, pozimi pa najdejo tudi dovolj zaščitnega pro-slora pod skednjem, okrog kozolca ild. Majhno brskališče za najhujšo zimo pa lahko napravimo pod gredami, odnosno pdo desko za blalo. Kakor pri drugih domačih živalih moramo tudi pni kokošjere-ji pazili nai red in snago. Nobeni domači čivali ne preti tako veliko raznih škodljivcev iz vrst mrčesa (bolhe, uši, pršice) kakor kokošim. Iu kmečki človek vse premalo pazi. Po kmečkih kurnicah je včasih taka nesnaga, da je strah in groza. Gospodinja mnogokrat misli, da je snaga potrebna samo lepoti — pa ni tako. Iu gre za velike denarne izgube, posebno pri perulnini. V nesnažnem hlevu je polno uši in pršic, ki odvzemajo živalim življenjske sile — sesajo kri. Od leh škodljivcev napadene živali slabše nesejo, se slabo razvijajo, so bolehne itd. Ali ni lo denarna izguba za kmečko hišo? Zato mora gospodinja skrbeti v.a čistočo kurnice, gnezd, posod in drugega Sedaj v jeseni je treba napravili temeljilo čiščenje v vsej kurnici. Potem bodo živa-lice zdrave in bo čim več dobička. Poleti napravimo češčenje večkrat, pozimi pa tudi vsak mesec. Snaženje naj se vrši vedno v lepem vremenu. V ta namen znosimo stojala, grede in gnezda na prosto. Potem temeljito ometemo strop in stene, odnesemo nastilj na gnoj ter očistimo tla z vročo soda vodo. Gnezda izpraznimo in jih z vrelo soda vodo temeljito poribamo. Slamo sežgemo. Ko so se gnezda do- ( bro posušila, denemo vanje svežo praprot in slamo ali seno. Sto- 1 jala očistimo blata in prahu, gornjo površino, zlasti pa zareze, v katerih leže grede, pobrišemo s krpo, namočeno v petrolej. Tudi grede pobrišemo s petrolejem, ker je to edino sredstvo proti nekaterim vrstam najbolj škodljivih pršic. Seveda pa pred tem vse grede prej poribamo z vročo soda vodo. Vsako lelo dvakrat, še bolje trikrat, pa sledi glavno čiščenje in sicer: spomladi, poleti iin jeseni. Kakor pri 14 dnevnem ali vsaj mesečnem pospravl;anju o-snažimo vse temeljito. Nato pa vse lesene dele kurnice in notranjo opremo prevlečemo s karbolinejem. Zidane stene in strop kakor tudi tla prebelimo z apnenim beležem, kateremu dodamo nekaj petrolejo ali kreolina. Vso posodo, kar jo rabipio za perutnino in napajalnike, temeljito o-čislimo z vročo soda vodo. Zemljo pred kurnieo vsako lelo enkrat na 10 cm globoko odkopljemo in uporabimo za kompost. Na to mesto pa nasujemo najprej malo apna, nato pa svežo zemljo ali droban gramoz. O kadilcih Kadilci si že belijo glave z vsakovrtnimi poskusi, kako bi na cenejši in hitrejši način prišli do' tega dragocenega zelišča. 2e poleti jim je trda predla; ker so morali skrčili cigarete na polovičke in starčki so vdihavali iz pipe le vonj tobaka, ki so ga prejšni večer zapalili v pipi. Vsako dopoldne so namreč hodili okrog s-praznn pipo v ustih, v nji so zažgali tobak le po kosilu in kadili počasi, da je več »zalegel«. In s kakšno važnostj jo so pulaigali v pipico ščepec za ščepceml Na obrazu jim je počival prav tak izraz kot pri dečkih, ki poskušajo-let zrakoplova, izdelanega v lastni tovarni. In kako dolgi bodo šele zimski dnevi in večeri! Pa pusti in mrzli! I.e redki bodo modri kolobarčki, ki sc bodo sukljali v spiralah proti stropu. Da bi bil vsaj listi lobak s. »črne borze malo cenejči, pa je še dražli kot zlato! Prav res bi morale oblasti trdo stopiti na prste verižnikom, posebno onim, ki prodajajo »hercegovski tobak«. S svojimi ponarejenimi etiketami so speljali na led še mene, doogoletnega in patentiranega kadivca! Vranč, ko ti pa ne dajo poskusi ne cigarete ne tobaka! Ko pa plačaš in ves nestrpen zviješ cigareto in v pričakovanju potegneš prvi dim, tedaj, no tedaj, pa slo in tristo kosmatih! »hercegovski« lobak se nenadoma spremeni v »trenciato dolce« in pa v »forte«. llgogi »hercegovec«, saj še videl ni her-cegovinskih polj in gora! Beri, beri napis, če ne razumeš cirilice! No, pa ko bi poslušali moje nasvete, bi bilo še vedno dovolj tobaka za vse kadi dilce-ne za kadilke«, da me bo kdo narobe razumel! Zdaj se pa »rklje« in »frajle« (pa tudi visoke dame«) sprehajajo po Korzu s cigareto med prsti. Zvečer posebno lepo leskečejo lleči ogorki in poredno mežikajo kadilcem, ki se nepro' stovoljno, poste, češ: »Dame imajo prednost.« (Prihodnjič več.) Odgovorni urednik : r>r. Milan Komar - Gorica 1 j o. Ljudje na zemlji niti ne vedo, da pretežni dal njihovih sil izvira nz zavesti,, da 'delatš ne samo zase, marveč 'tudi za druge, za tiste, tki1 pridejo za tabo. Olovek hoče živeti — lo je vse. Medtem pa mu Stoji pred očmi neizprosna smrt, iu če ne bi našel izhoda, sredstva, da jo oslepari, prebito malo verjamem, da bi mu begala uo glavj Se kaka misel rezen ene same: umrl bom! Imamo razne lekove: vera v nesmrtnost duše, vera v nesmrt-nostn človeštva iin človešsih del. Cio. vek si s svojimi deli podaljšuje lastno življenje, zaikaij kadar se spomni na čase, ko ga več ne bo, si muslii, da o-stane za njimi vendarle kak sled njegovega dela' in si domišlja, da bo tako rvaivzoč v prihodnosti, ki nanjo ne bt več gledal z živimi očmi. Toda v svesti si mora biti, da bodo za njim živeli ljudje, ki se bodo nevede okoriščali z njegovimi delom, čeprav se ne bodo spominjali' niti njegovega imenai To je neizogibni' pogoj za življenje njego vih del. Zakaj človeška dela so kakor ljudje sami: žive ali umirajo. Delo, ki v človeški zavesti ne povzroča nobene spremembe, je mrtvo. Vse te mislil so na moč preproste in naravne, a docela sem jih doumel še-le nai Luni v tistih dolgih, brezdelnih, brezupnih dneh prve čase našega življenja ob morju. Večkrat seim si rekel: dobro bi bilo priti do meja te velike vode, obhoditi v prek in ši:r lo deželo, spoznati njene reke im gore, izdelati lunovede, opisati rastline, živali in rude — pai mi je mahoma' vstalo v mislih porogljivo vprašanje: komu, čemu v korist? In res, komu nuj bi to basnijo — sem si dejal — komu naj povem, kar znam, komu na j zapustim, kar pišem? Tomu? Saj mali Tom bo umrl ravno tako kakor jaz, lahko da malo kasneje, a to na stvari ne spremeni prav nič — bo paa zadnji človek na tem svetu, kjer smo mi prvi. Z njim bo vsega koned .. . Ta zavest je hromila vse moje hotenje, bodisi kadar sem nameraval raziskovati te čudovite kraje in to morje, bodisi kadar sem se pripravljal, da zgradim trpežnejši' dom, postavim nove, boljše delavnire, hleve, napravim nov vrt, skratka, dvignem blaginjo našega malega gospodarstva. Tiste dni sva oba s Petrom začutila neodoljivo potrebo, oda ustvarimo tc novo človeštvo, in najini pogledi 90 spet obviseli na Marti. Danes se zavoljo tega izgovarjam sam pred saibo, ker veni, da je bilo to zločin in samoljubje. Tudi takrat sem vedel to — vendar, vendar ... fiovek hoče živeti, za vsako ceno, tako ali' tako, toda živeti hoče —* in to je vse! (Nadaljevanje sledi.)