ÄS» Lot*“') ft 30OO Ce|\e SNEŽNIM PLANAI ÖLTEHiMstran 18) T' -V KRALJIC 2010 NA ajü®? 3ÜUHM31MS22M) 35 EUR ' . BENCINSKI SERVIS LETUS NAROČILA KURILNEGA OLJA tel. 03 891 56 11 ■] V Mozirju I oblast 1 prešla v $ norčave roke STRAN 11 E-POŠTA: info@hotelpaka.com www.hotelpaka.com Najboljše poročne torte po naročilu v Slaščičarni Hotela Paka. Tel: 03 898 07 23 Nepozabna poroka v urejenem okolju, izvrstna hrana in vrhunska postrežba! 1.1*, Mitii4bellness Potočka ziialka nrch/ftVU® Robanov Knt S, Solčava info(®podAacesnovo-streho.si (Ml 287 742 f • • pri najemu zagotavljamo popolno zasebnost • razvajanje, rehabilitacija, regeneracija • podarite izbrani osebi DARILNIBON i KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj Vabljeni v petek, 26. februarja, na predstavitev TAJFUNOVIH strojev za obdelavo in spravilo lesa s pričetkom ob 11. uri na kmetiji Plaskan, Lokovica 120, p.d. Trnšek. Predstavljena bosta rezalno cepilni stroj RCA 400 joy in vitel EGV 65 Ali K. Izkoristite dodatni popust na dan prestavitve! Vljudno vabljeni! Informacije: - KT Šmartno ob Paki 896 52 52 ali 051 317 024 - TPC Šoštanj 898 49 88 ali 031 359 069 - KT Velenje 897 28 30 ali 051 353 783 AKCIJA!!! AKCIJA!!! BEK 1,30 kg 8,99 € MLIN DROBI LNIK-MIKSER ŠTRUC 289.90 € ZGRABIJAI.NIK STAR 360/10 4,4oodHje 4.200,00 € DROBILEC ORGANSKIH ODPADKOV KOLO PONY www. apartma-Iogarska.si k wiiw. pod-macesnovo- strettasi OSRET l'JSZ.v: Tretja stran »Le varna smuka je užitek« Slovenci smo smučarski narod in to nas je v času bivše skupne države navdajalo še s posebnim ponosom. Naši smučarji in smučarke so bili dobesedno naši idoli, k čemur je izdatno prispevala tudi megalomanska akcija Podarim-dobim, kije bila zelo spretno zasnovana igra na srečo s pridihom donacije. Z osamosvojitvijo Slovenije so se stvari spremenile, danes nikomur izmed navadnih državljanov ne pade na misel, da bi sofinanciral nacionalne smučarske programe, kljub temu pa smo še vedno veseli uspehov naših tekmovalcev, zato tudi s tolikšnim zanimanjem spremljamo zimske olimpijske igre v kanadskem Vancouvru. Kljub nekaterim napovedim, da bo gospodarska kriza v letošnji zimi krepko razredčila vrste smučarjev na urejenih smučiščih, se to ni zgodilo. Še posebej množičen obisk doživljajo smučarski centri prav v teh dneh, ko imajo osnovnošolci in srednješolci zimske počitnice, obenem pa je to tudi čas, ko na smuči stopijo manj vešči smučarji in smučarke, zato je nevarnost nesreč na smučiščih povečana. Policija seje zato tudi letos temeljito pripravila in skupaj z inšpekcijskimi službami aktivno izvaja nadzor, pri tem pa občasno uporablja tudi helikopter in terenske avtomobile. Njihova glavna naloga je zagotavljati red na smučiščih, kajti »le varna smuka je užitek«, kot se glasi moto omen- jenih poostrenih nadzorov. S trendom na področju smučarskih nesreč smo sicer lahko načelno zadovoljni, saj se njihovo število po podatkih policije iz leta v leto manjša. Verjetno so k temu kar nekaj pripomogli tudi nadzorniki. Na slovenskih urejenih smučiščih jih trenutno dela 26, pred začetkom dela pa so morali opraviti poseben izpit. Nadzorniki skrbijo za red, če pa naletijo na karkoli hujšega, obvestijo policijo. Možje v modrem tudi letos na smučiščih izvajajo podoben nadzor kot na cestah, kar pomeni, da morajo sumljivi smučarji opraviti preizkus alkoholiziranosti, in če se izkaže, da nekdo smuča pijan, mu odvzamejo vozovnico, ga odstranijo s smučišča in napišejo ustrezno prijavo. Posamezniku, ki ogroža varnost na belih strminah, grozi globa v znesku do 200 evrov. Seveda pa še tako poostren nadzor ni dovolj, če se smučarji sami ne zavedajo lastne odgovornosti za svojo varnost. Smučanje izven urejenih površin se lahko kaj hitro konča celo tragično, kar seje žal v tej zimi pri nas že nekajkrat zgodilo. Zatorej - pamet v glavo in hop na bele poljane, pa prijetne počitnice vam želim! IZ VSEBINE: Tema tedna: Med počitnicami varno na smučarske strmine................4 Radegunda, Šmihel: Po dveh mesecih cesta polna poškodb.5 BTC d.d., Ljubljana: Plodove svojega uspeha delijo z drugimi v mnogoterih oblikah.6 Slovenj Gradec Javor iz Luč najvrednejši les v Sloveniji.8 Mozirje: Trške pravice Danijelu Grudniku...10 Logarska dolina: Ko se srečajo ljudje in njihovi svetovi uslvarjanja........17 Kulturni dom Mozirje: Noč v Benetkah z okusom po pustu.18 Vancouver 2010: Uspešen olimpijski prvenec Primoža Pikla.............18 ISSN 0351-8140, leto XLII, št. 7,19. februar 2010. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Fanika Strašek, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90790, telefon in faks: 03/83-90791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: hftp://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR, za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. S SMUČIŠČ VSE POGOSTEJE PRIHAJAJO TRAGIČNE NOVICE 0 NESREČAH Med počitnicami varno na smučarske strmine Medtem ko se nekaterim učencem in dijakom zimske počitnice že iztekajo, se njihovim ostalim vrstnikom pravkar pričenjajo. Ljubitelji zimskih športov jih bodo gotovo izkoristili za obisk belih strmin. Žal pa s smučišč vse pogosteje prihajajo tragične novice o nesrečah. Da bi pripomogli k zmanjševanju pogostosti in preprečevanju poškodb na smučiščih, na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje opozarjajo na številne preventivne ukrepe. Letos smo na naših belih strminah zabeležili že četrto smrtno nesrečo. Kljub opozorilom o nevarnosti smučanja izven urejenih prog, so se vse zgodile izven urejenih smučišč, v treh primerih je bil za žrtve usoden snežni plaz. Lani smo poročali tudi o smrti voznika motornih sani na Golteh. V času zimskih počitnic bodo policisti skupaj z inšpektorji na območju celotne države izvajali poostrene nadzore nad zakonito uporabo vozil v naravnem okolju in nad spoštovanjem predpisov na smučiščih. Na smučiščih se obeta gneča, zato pristojni opozarjajo, daje treba poskrbeti tako za lastno kot za varnost drugih. Na slovenskih smučiščih se v eni sezoni poškoduje okoli tisoč smučarjev, med katerimi je približno petina otrok in mladostnikov,starih od lOdo 14let. Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje zato izpostavljajo preventivne ukrepe, ki lahko pripomorejo k zmanjševanju pogostosti poškodb smučarjev. VZROKI ZA NASTANEK POŠKODB »Po podatkih iz raziskav o poškodbah smučarjev prevladujejo med vzroki za poškodbe najpogosteje utrujenost, mišična nezrelost, neizkušenost, slabše smučarske veščine in neustrezna oprema. Kljub napredku v razvoju smučanja se število nesreč na smučiščih ne zmanjšuje, spreminjajo se mehanizmi nastanka poškodb,« ugotavlja specialist splošne kirurgije s travmatološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje Franci Vindišar, ki je odgovoren tudi za organizacijo zdravniške službe na smučišču Rogla. Za preprečevanje vzrokov za nastanek poškodb navaja več učinkovitih načinov: »Poleg pravilne izbire in nastavitve smučarske opreme je pomembna dobra splošna telesna pripravljenost. Razumno moramo izbrati smučarski teren, ki smo ga sposobni obvladovati. Hitrost vselej prilagodimo razmeram na smučišču, številu smučarjev na progi in našim smučarskim veščinam.« Kljub opozorilom o nevarnosti smučanja izven urejenih prog mnogi še vedno izzivajo usodo (foto: IS) Ob tem strokovnjaki opozarjajo tudi na spremembe, ki jih prinaša razvoj smučarskih tehnik in opreme. Smučanje danes zahteva več previdnosti, upoštevanja drugih na smučišču in več znanja. Za varno sožitje vseh različnih smučarskih tehnik in različno starih smučarjev bi morali izboljšati kulturo smučanja ter vzgojo na tem jo potrebujejo tako odrasli kot tudi otroci in mladostniki. Vključijo se lahko v obliko rekreacije, ki se osredotoča na razvoj mišic, pomembnih pri smučanju, in izboljšanje ravnotežja. Starši in smučarski učitelji naj bi otroke in mladostnike pred vključitvijo na smučišče podučili o vedenjskih pravilih, ki veljajo na smučiščih. V času zimskih počitnic bodo policisti skupaj z inšpektorji izvajali poostrene nadzore nad zakonito uporabo vozil v naravnem okolju in nad spoštovanjem predpisov na smučiščih (foto: Marija Šukalo) področju. Velik pomen ima tudi primerno urejeno in kakovostno pripravljeno smučišče. PREVENTIVNA PRIPOROČILA Pomemben dejavnik preprečevanja poškodb je zaščitna oprema. Za otroke do 14. leta starosti je obvezna uporaba čelade. Ta mora biti ustrezne velikosti, ne sme se premikati in biti mora pravilno zapeta. Tudi smučarska obleka naj bo primerne velikosti in naj otroka ne ovira pri gibanju. Posebno skrb namenimo izboru smuči. Pri tem moramo biti pozorni predvsem na dolžino. Enaka pozornost gre izbiri in nastavitvi smučarskih vezi. Te nastavimo glede na otrokovo težo. V primeru prešibke nastavitve se lahko vezi nepričakovano odprejo in posledica je padec. Podobno nevarna je premočna nastavitev, saj se smučarska vez pri padcu ne odpre, kar posledično lahko privede v poškodbe vezi in kosti. Za varno smučanje je priporočljiva dobra telesna pripravljenost, ki Vsak smučar mora biti seznanjen vsaj z desetimi FIS pravili, ki urejajo obnašanje na smučišču. Ta pravila naj bi bila na ogled na vidnih mestih vseh organiziranih smučišč. STANJE NA GOLTEH Mozirski policisti so bili s strani nadzornikov smučišča Golte v letošnji smučarski sezoni že nekajkrat obveščeni o več poškodbah na smučišču, ki so se največkrat zgodile zaradi precenjevanja sposobnosti smučarjev, vožnje izven urejenih smučišč in neupoštevanja FIS pravil. Hujših poškodb ni bilo, policisti pa še vedno opozarjajo, da so smučarji na smučiščih dolžni ravnati v skladu s pravili, ukazi in odredbami nadzornikov ter navodili upravljavca smučišča. Vse večje tudi voznikov motornih sani, ki se vozijo v naravnem okolju Krajinskega parka Golte in na Smrekovcu. V času poostrenega nadzora so policisti zoper njih dosledno ukrepali in jim izrekli globe, takšne nadzore pa bodo večkrat ponovili. ID RADEGUNDA, ŠMIHEL Pred dvema mesecema smo poročali o otvoritvi ceste med gostilno Vid v Radegundi in Šmihelom, ki je sprostila zastoje. Domačini in investitor Občina Mozirje so bili prepričani, da so po dolgih letih vožnje po uničenem vozišču za naslednjih par desetletij tega rešeni. Že po dobrem mesecu pa seje izkazalo, da temu ni tako. Vzdrževalci ceste so odgovorne na mozirski občini kmalu po novem letu obvestili, da so se na cestišču pojavile grbine. Odšli so na ogled kraja in zgroženi spoznali, daje cestišče na mnogih mestih poškodovano, da so se pojavile deformacije in neravnine. Na ogled cestišča se je po pozivu investitorja oglasil tudi nadzornik projekta modernizacije cestišča Goran Gabrovec. Ugotovil je, daje prišlo do poškodb, ki segajo od spodnjega ustroja do plasti asfalto. Vzroke za nastale raz- OBCINA NAZARJE lih cesta polna poškodb Cestišče je na mnogih mestih neravnin (foto: mere je nadzornik pripisal ledenim lečam, ki so se tvorile v planumu (podlaga za zgornji ustroj cestišča) zaradi prekomerne vsebnosti finih zrn v vgrajenem tamponu. Med vzroke je Gabrovec v reklamacijskem zapisniku navedel tudi Na samostanski hrib po obnovljenih stopnicah že letos? poškodovano, polno deformacij in Benjamin Kanjir) neprimeren čas vgraditve materiala ter vgrajevanje planuma zgornjega ustroja na zaglajeno in utrjeno plast spodnjega ustroja. Slednja je zaradi deževja, kije bilo v času gradnje in prometa, tvorila plast glinastih zemljin. Malce manj strokovna razlaga pravi, daje bila podlaga pred nanosom asfaltne prevleke prepojena z vodo, kije kasneje zmrznila in povzročila nastale poškodbe. Na nazorski občini je vse pripravljeno, da vteh dneh podpišejo pogodbo za pripravo projektne dokumentacije za ureditvena dela na samostanskem hribu. Občina je lani dala izdelati geološko poročilo tega območja, najprej nameravajo prenovili stopnice, ki so v lasti občine. »Strokovne podlage bodo široko zasnovane in prilagojene etapnemu izvajanju. Projektna dokumentacija bo pripravljena tako, da bo v nadaljevanju možno poleg stopnic, ki so v lastni občine Nazarje, kandidirati za pridobitev sredstev tudi za druga potrebna dela na samostanskem hribu, kot je obnova kapelic, ureditev mirujočega prometa, ureditev odvoda meteorne vode, sanacija plazu in drugo,« pravi direktor občinske uprave Samo Begič in dodaja, da bo izvedba vseh teh del seveda odvisna od dogovora z lastnikom hriba, ki je rimokatoliški samostan frančiškanov Nazarje. Hrib Cesto si je že ogledal tudi Emil Grobelnik, lastnik izvajalskega podjetja. Predlagal je, da se odstranijo poškodovana mesta voziščne konstrukcije skupaj z izkopom kamnitega materiala v debelini okoli 30 centimetrov. Nadomestni material naj se pripelje iz drugega kamnoloma, ne iz deponije Keber. Predlagal je tudi izvedbo obrabne zgornje plasti v dolžini okoli 1.200 metrov v kompletni širini na mestih, kjer je večja pogostnost lokalnih poškodb. Prav tako bo potrebno sanirati deformacije poškodovanih mest, kjer so poškodbe v manjšem obsegu. Emil Grobelnik predlaga izvedbo sanacijskih del do 30. aprila, odvisno seveda od vremenskih razmer. Za njihovo izvedbo bodo potrebovali okoli deset dni. Do takrat se bodo domačini in drugi uporabniki te lokalne ceste vozili po neravnem vozišču, ki spominja na pogosto posajene »ležeče policaje.« Benjamin Kanjir je v celoti razglašen za kulturni spomenik. V Nazarjah računajo na razpis kmetijskega ministrstva, v okviru katerega je mogoče dobiti evropska sredstva za sofinanciranje obnove objektov kulturne dediščine. Trenutno je ta sicer zaprt, vendar se podobni razpisi objavljajo periodično in zato je treba imeti projekte že pripravljene, kar omogoča pravočasno prijavo. Lani septembra se je v hudem deževju s hriba utrgal plaz in za nekaj ur zaprl občinsko cesto. Plaz je po naročilu občine sanirala Komunala Mozirje in na parkirišču ob cerkvi uredila odtok meteorne vode, ki seje zlivala po hribu in pripomogla k temu, da je zemljina pričela plaziti. Kot kaže, je bil ukrep zaenkrat uspešen, saj hudo božično deževje ni povzročilo večjega drsenja plazu. Marija Lebar C 'Na kratko Upravna enota Mozirje nad državnim povprečjem Z anketo o zadovoljstvu uporabnikov, mesečnim barometrom kakovosti in s knjigo pripomb in pohval so tudi lani na mozirski upravni enoti spremljali zadovoljstvo strank z delom enote. Povprečna ocena kakovosti storitev je tako v letu 2009 na ravni upravnih enot znašala 4,52 od možnih 5 točk, kar je nad povprečjem v Sloveniji. Tudi sicer so se obnašali racionalno na vseh področjih, o čemer govori načelnik Vinko Poličnik v svojem letnem poročilu. ML Številne novosti Kmetijske zadruge Šaleška dolina Kmetijska zadruga Šaleška dolina je minulo leto zaključila z dobičkom. Nekatere ukrepe za blažitev gospodarske krize in racionalizacijo poslovanja so zavzeli že v letu 2008 in rezultati niso izostali. Letos se lotevajo povsem novih storitev, kot je kombajniranje in trženje ob- novljivih virov energije. Lani so na posestvu Turn, kjer pridelujejo jabolka po sonaravnih smernicah, postavili čebelnjak, letos pa širijo proizvodnjo predelave jabolk v končne izdelke pod blagovno znamko SLODAR. ML Več o teh temah v prihodnji številki Savinjskih novic. m OBČINA LJUBNO Ob visokem jubileju Flosorskegu bula še posebej razkošno in razgibano Na Ljubnem se že intenzivno pripravljajo na jubilejni Flosarski bal. Letošnji program bo posebej inovativen. Čakajojih še številne podrobnosti, ki jih bo treba doreči in veliko truda ob sami organizaciji, zato si želijo, da bi k pripravam pritegnili čim več ljudi, ki so pripravljeni pomagati. Kot je povedala županja Anka Rakun, so s pripravami na jubilejni - petdeseti Flosarski bal začeli že lani. »Do danes smo imeli že dva sestanka s predstavniki vseh društev in ostalih, ki bodo ključni pri organizaciji prireditve, ta bo potekala od 23. julija do 1. avgusta. Prvi krmaniš bo letos Stanko Rihter. Dobili smo tudi pokrovitelja in botra prireditve, to bo predsednik uprave BTC Ljubljana Jože Mermal, velik donator in častni občan občine Ljubno. Na prireditev ga veže posebna vez, saj je bil pri organizaciji prvega Flosarskega bala udeležen njegov oče Jože Mermal starejši, nosilec zlatega priznanja občine Ljubno.« Županja je dala tudi že nekaj namigov, kaj bo letos pri Flosarskem balu novega: »Lahko povem, da smo za etnografsko povorko določili novo traso. Ta bo potekala po vzoru prve tovrstne prireditve, ki je bila dav- nega leta 1961. Bo nekoliko manj konjenice in več pešakov, sodelovali bodo pastirčki...« Odbor za pripravo 50. Flosarskega bala je oblikoval idejo, da bodo v četrtek, 29. julija, v prostorih Osnovne šole Ljubno odprli razstavo z naslovom prvih 50 Flosarskih balov. Razstavili bodo plakate, vstopnice, filme, spominke... Zato so se odločili obrniti na občane in druge prebivalce naše doline, če bi bili pripravljeni za razstavo posoditi morebitno gradivo, ki ga imajo doma. »Vljudno naprošamo vse, da bi sodelovali pri zbiranju tega gradi- va,« pravi županja Anka Rakun. »Gotovo bo marsikdo z dobro voljo doma našel kaj zanimivega iz tega obdobja, kar bi bilo vredno postaviti na ogled. Kdor bi bil pripravljen tak predmet za razstavo posoditi, naj pokliče na občino Ljubno,« je še dodala županja. Seveda se bo v programu, kot že več let doslej, našlo za vsakega nekaj. Številne bodo glasbene in športne prireditve kot tudi dogodki, ki so posebej namenjeni mladim. Gotovo bodo tudi letos, kot je v navadi, predali namenu katero od pomembnih občinskih pridobitev. Marija Lebar BTC D.D., LJUBLJANA Plodove svojega uspeha delijo z drugimi v mnogoterih oblikah BTC d.d., Ljubljana: Jože Mermal, predsednik uprave (foto: Fanika Strašek) »Razvoj smučarsko skakalnega športa na Ljubnem je velik projekt. Tu niso samo tekme, ki se pokrijejo z delom prostovoljcev in sredstvi različnih sponzorjev. Ustvariti je potrebno pogoje za rast kluba. Na prireditvenem prostoru ob smučarski skakalnici smo v preteklem letu zato pričeli z izgradnjo potrebne infrastrukture. Klubska hiša s prostori za suho vadbo, savno, garderobo in klubskimi prostori ter dokončna preplastitev skakalnice bodo v bližnji prihodnosti ustvarili odlične pogoje za nastanek močnega mednarodnega smučarsko skakalnega centra.« Delniška družba BTC seje iz nekdanjih ljubljanskih Javnih skladišč razvila v enega največjih evropsko nakupovalno, športno in zabaviščno središč. Njihova stalnica je nenehna težnja k razvoju in rasti družbe, spremljanje in upoštevanje tako domačih kakor mednarodnih gospodarskih, političnih in finančnih tokov ter prizadevanje za kakovost in profesionalnost storitev, kijih vsak dan uporablja od 30 do 40 tisoč obiskovalcev. Dosedanji rezultati kažejo, da dosegajo ves čas razvoja stabilno poslovanje in rast. Dosežki razvoja se, poleg dobrih poslovnih rezultatov, odražajo tudi v rasti poslovnega ugleda, v prepoznavnosti in rangiranju v očeh javnosti. BTC si vseskozi prizadeva, da plodove uspeha deli tudi z okoljem; svojo pripravljenost pomagati, nuditi podporo, spodbujati, omogočati boljši in prijaznejši vsakdan izražajo na različne načine in v različnih oblikah. KAKO NA NJIHOVO POSLOVANJE VPLIVA GOSPODARSKA IN FINANČNA KRIZA? Po besedah predsednika uprave Jožeta Mermala v preteklem letu gospodarska kriza ni bistveno vplivala na končni rezultat njihovega poslovanja. Predvsem so njihovi programi: Strategija poslovnega in nakupovalnega meseca, programi za prosti čas in logistične storitve, ki predstavljajo 30 odstotkov njihovih prihodkov, nadomestili nekoliko slabšo prodajo drugih programov. Tako je njihov dobiček za preteklo leto približno tak, kot so ga načrtovali. V začetku letošnjega leta sicer opažajo rahlo upadanje na področju nakupovanja, vendar optimistično pričakujejo v drugem polletju pozitivne premike na področju poslovanja, tudi zaradi nekaterih bančnih in drugih ukrepov. INVESTICIJE IN NOVE POSLOVNE PRILOŽNOSTI BTC je v lanskem letu začel v Ljubljani z izgradnjo največjega poslovnega nebotičnika med Dunajem in Milanom. Vrednost investicije ocenjujejo na 50 milijonov evrov. To je v tem času največja gospodarska naložba v Sloveniji. Zaključena naj bi bila maja prihodnje leto in postala nova, velika poslovna priložnost za nadaljnji razvoj družbe. POKROVITELJ SKOKOV NA LJUBNEM Smučarski skoki imajo na Ljubnem dolgoletno tradicijo. Začetki so bili osnovani zgolj na osnovi prostovoljstva in posameznikov. Ko je glavno pokroviteljstvo kluba prevzela družba BTC, je skakalnica in pripadajoča infrastruktura začela dobivati videz in ime pravega smučarsko skakalnega centra. Na teh objektih je v začetku februarja četrtič potekala tekma za celinski pokal v smučarskih skokih za ženske. Še vedno pa so prostovoljci in skakalni navdušenci z Ljubnega tisti, ki bodo ob pomoči občine ter glavnega in drugih pokroviteljev ohranili tradicijo in pomagali pri raz-voju njihovega smučarsko skakalnega centra. Fanika Strašek (---~\ 6 v____/ SAVINJSKO-ŠALEŠKA GOSPODARSKA ZBORNICA (SŠGZ) Preboj Veplasa v letalsko industrijo Dr. Cvetka Tinauer: »Zbornica je toliko uspešna, kot so uspešne njene članice.« (foto: Marija Lebar) Člani upravnega odbora naše območne gospodarske zbornice so tokrat gostovali v podjetju Veplas Velenje. V sredo, 10. februarja, so tam imeli sejo, na kateri so se seznanili s poslovanjem Veplasa in obravnavali ter sprejeli poročilo o delu in finančno poročilo za minulo leto ter program dela in finančni plan za 2010. »Zbornica je toliko uspešna, kot so uspešne njene članice,« je dejala predsednica upravnega odbora SŠGZ dr. Cvetka Tinauer in menila, da je bilo delo zbornice v letu 2009 dobro opravljeno. Dodala je, da bi člani želeli od direktorja Veplasa Franca Vedenika slišati, kako so se v trenutkih krize izkazale institucije podpornega okolja in ali so podjetja pri njih naletela na razumevanje in tudi pričakovano pomoč. Vedenik je povedal, da so preko zbornice lani našli enega od partnerjev, sicer pa so že nekaj časa imeli občutek, da so nekoliko zapostavljeni in so se morali za posel boriti sami. Uspeh teh prizadevanj ni izostal, saj gredo v nove program za več velikih svetovnih korporacij. Direktor Vedenik je omenil težaven položaj, v katerem se je Veplas znašel. Po preselitvi na novo lokacijo so želeli prenoviti tudi proizvodni progam. Začeli so nov investicijski ciklus, ohranili pa so še program izdelkov za varovanje in ohranjanje zdravja - to so pred- vsem medicinske kopalne kadi. Še vedno izdelujejo različne zaščitne čelade in so med vodilnimi svetovn-imi proizvajalci jamborov za jadralne deske. Največ pozornosti trenutno polagajo pogodbi, ki sojo sklenili z italijansko firmo AgustaWestland, ki proizvaja helikopterje. Računajo, da bodo do aprila pridobili certifikat EN 9100, ki ga morajo imeti vsi dobavitelji letalske industrije. V Sloveniji bo Veplas prvi s tem ceritfikatom. Kot je povedal Vedenik, je kriza prizadela predvsem mala in mikro podjetja, saj ta le s težavo pridejo do potrebni sredstev (kreditov). Celo na podlagi že podpisanih pogodb za uresničitev perspektivnih projektov banke nimajo posluha. Pri tem je bil kritičen tako do Gospodarske zbornice Slovenije, ki da ni pravi partner vladi in ne stori dovolj za svoje članice, kot do regionalne zbornice, ki bi se po njegovem morala še bolj prilagajati potrebam tukajšnjega gospodarstva. V drugem delu seje so člani upravnega odbora sprejeli poročilo o delu in program dela ter finančni načrt za leto 2010. Lani je zbornica kljub krizi uspešno izvedla vse ključne naloge. Letos so v program dela ponovno zapisali srečanje gospodarstva, ki ga lani zaradi krize ni bilo, posebno pozornost pa bodo namenili malim in mikro podjetjem. Marija Lebar AGENCIJA MS, MIHA SLATINŠEK S.P. Z dobrim odnosom do visokega priznanja Pogodbeni partner Zavarovalnice Maribor, Agencija MS, katere lastnikje Miha Slatinšek, je nastala pred osmimi leti. Mlada ekipa, ki sklepa premoženjska in druga zavarovanja predvsem na območju Zgornje Savinjske doline, je energična in fleksibilna, javna pohvala aktivni sedmerici je bilo zato le še vprašanje časa. A priznanje poslovnemu partnerju Zavarovalnice Maribor za najvišjo prirast premije premoženjskih zavarovanj v letu 2009 je bilo kljub vsemu pravo presenečenje. »Seveda smo vedeli, da smo v lanskem letu dobro delali, med drugim tudi na področju zavarovanja nepremičnin, torej stanovanjskih objektov in podjetij,« pove Miha Slatinšek, »takšnega dosežka pa kljub vsemu nismo pričakovali. Priznanje nam je hkrati pohvala in vzpodbuda za nadaljnje dobro delo.« Kako lahko ekipi sedmih mladih agentov, najstarejši šteje 35 let, bolje zavarovati. »Ne gre le za ponudbo boljših pogojev, ampak predvsem za odnos do naših strank. Stranki je vedno treba razložiti, kako zavarovanje deluje, katera jamstva nudimo, predvsem pa si je treba vzeti čas, kadar nas zavarovanec potrebuje.« Slatinšek je prepričan, da ravno njihova fleksibilnost in kvaliteta dela prinaša dobre poslovne rezultate. V lanskem letuje zavarovalno zastopanje Miha Slatinška uspelo pridobiti tudi precej uspešnih zgornjesavinjskih podjetij, kar je velik doprinos k višini prido-Miha Slatinšek: »Priznanje nam je hkrati pohvala in vzpodbuda za bljenih premij, nadaljnje dobro delo. uspeva na tako zasičenem zavarovalniškem trgu? Predvsem z dobrim odnosom do svojih strank, pravi Slatinšek, poleg tega so ljudje, ki v zadnjih letih doživljajo številne vremenske neprilike, postali previdnejši in želijo svoje nepremičnine (foto: Tatiana Golob) Tatiana Golob WWW. SLOVENJ GRADEC Javor iz Luč najvrednejši les v Sloveniji Bivši lastnik najvrednejšega hloda Jože Kaker (desno) in vodja nazarske enote zavoda za gozdove Anton Breznik pri najvrednejšem hlodu na licitaciji (foto Marijan Denša) Prejšnji teden se je zaključila četrta licitacija najvrednejših sorti-mentov lesa, ki jo je organiziralo Društvo lastnikovgozdovMislinjske doline. Bila je najuspešnejša do sedaj. Kljub gospodarski krizi je bilo zanimanje kupcev za najvrednejši les zelo veliko. Po podatkih organizatorja se je licitacije udeležilo 31 kupcev, ki potrebujejo les vrhunske kvalitete in so zanj pripravljeni plačati dovolj velike vsote denarja, od tega kar polovica iz tujine. Lastniki so na licitacijo pripeljali 785 kosovhlodovinevskupni izmeri 755 m3. Največji uspeh licitacije je, daje bil prodan praktično ves pripeljan les. To pomeni, da so lastniki gozdov za licitacijo pripravili res vreden in za kupce zanimiv les. V ponudbi je bilo največ lesa smreke in gorskega javorja, ki so jima sledili hrast, oreh, macesen in bukev. Skupaj je bilo na licitacij 22 drevesnih vrst. Tudi letos so v Slovenj Gradcu sodelovali lastniki gozdov iz našega območja in tako kot lani, je bil tudi letos na licitaciji najvrednejši les iz Zgornje Savinjske doline. Jože Kaker iz Lučje prodal l,52m3velikhlod za rekordnih 11.614 evrov, kar pomeni, daje za kubični meter lesa iztržil nepredstavljivih 7.643 evrov. Za hlod seje potegovalo kar 17 kupcev, torej več kot polovica vseh. Poleg tega je prodal še tri hlode tega javorja, kar je skupaj zneslo okoli 17.000 evrov. Seveda to ni bil na- vaden javor. Tako kot pri lanskem »zmagovalcu« je bil njegov les posebne oblike, lesna vlakna so valovita, v obliki reber, zato ga imenujemo javor rebraš. Iz njega se reže prvovrstni furnir za opremo prestižnih predmetov (jahte, avtomobili) in za glasbila. Zanimivost na licitacijije bil droben hlod slive, meril je komaj 0,09 m3, saj je bil debel le 21 centimetrov, prodan pa je bil za ceno 1.425 EUR/m3. Ta »hlod«je slivo uvrstil na prvo mesto v povprečni vrednosti ponudb (307 EUR/m3) za posamezno drevesno vrsto. Sledijo ji oreh, črni oreh, gorski javor in brek. Smreka je na enajstem mestu povprečnih ponudb, daleč pod povprečjem. Da najvišje cene v presežnikih in v povprečju dosegajo listavci, je znano, saj so najbolj primerni za posebne namene. V uteho vsem, ki stavijo na smreko, pa je bil 71 centimetrov debel hlod resonančne smreke s Pohorja, kije bil prodan za 1.000 EUR/m3. Iz tega lesa bo znan izdelovalec glasbil izdelal lepo število violin, ki bodo že pri izdelavi stare 230 let. Toliko je bila stara smreka, ko sojo posekali. Na letošnji licitacijije bilo ponujenega nekaj lesa tudi iz državnih gozdov. Seveda bi pričakovali še večjo ponudbo kvalitetnega lesa iz teh gozdov, saj je tudi v državnih gozdovih veliko res vrednega lesa. Marijan Denša OBČINA MOZIRJE Širokopasovnega priključka na »belih lisah« še ne bo kmalu Mozirski občinski svet je na februarski seji obravnaval več aktualnih tem, med njimi eno, ki vznemirja občane že kar nekaj časa. Gre za gradnjo širokopasovnega omrežja in s tem možnost dostopa do interneta na tako imenovanih belih lisah; v mozirski občini so to naselja Šmihel, Radegunda, Lepa Njiva, Ljubija, Dobrovlje in Brezje. Na pobudo svetnika Jožefa Jelena na zadnji seji v preteklem letuje občinska uprava poslala poizvedbo ponudnikom telekomunikacijskih storitev. Do 1. februarja sta se odzvala Mobitel, ki na navedenih območjih ne načrtuje postavitve UMTS-bazne postaje, in Elektro Turnšek. To podjetje je pripravljeno sodelovati pri širitvi kabelskega omrežja tudi na bolj oddaljenih in redkeje poseljenih območjih. Kot so še zapisali v dopisu, nameravajo v letošnjem letu posodobiti omrežje kabelsko razdelilnega sistema Mozirje (internet in digitalno telefonijo). V Nazarjah so zato že postavili komunikacijski kontejner za celotno Savinjsko dolino, ko bo vreme dopuščalo, pa bodo začeli z zemeljskimi deli. V pomladanskih dnevih bodo zamenjali opremo na ojačevalnih mestih v Mozirju in tako se bodo naročniki lahko priklopili na trojček: analogno in digitalno TV, širokopasovni internet ter digitalno telefonijo. Robert Stropnikje na seji povedal, da direktorat za informacijsko družbo pripravlja nov razpis za gradnjo širokopasovnih omrežij. Po spremenjenih kriterijih se bodo lahko prijavila vsa območja, na katerih nimajo vsi prebivalci na voljo širokopasovnega priključka. Razpis napovedujejo za začetek marca. Andreja Gumzej Društvo harmonikarski orkester Primož Zvir Vabimo Vas na tradicionalno prireditev f POKAŽI KAJ ZNAŠ, ki bo na Rečici ob Savinji, 21. februarja 2010 ob 15. uri v kulturnem domu. Svoje pevske, instrumentalne in plesne talente Vam bodo predstavili mladi upi Zgornje Savinjske doline. Gostje prireditve so Polka punce, svetovni prvak na diatonični harmoniki Primož Zvir s svojimi učenci in Strašna Jožeta ter Martin in Barbara Jehart. Moderatorka zabavnega popoldneva je Darja Vrhovnik Vljudno vabljeni! DAN ODPRTIH VRAT OBČINE REČICA OB SAVINJI Občanom predstavili delovanje občinske uprave Ob dnevu odprtih vrat so si Rečičani ogledali nove občinske prostore (foto: Marija Šukalo) VESELI DAN HIPERMARKETA SPAR VELENJE 13 let v soboto, 13. februarja Občina Rečica ob Savinji je drugi februarski torek pripravila Dan odprtih vrat in nanj povabila svoje občane ter investitorje in projektante. V rečiški občini so namreč zaradi prostorske stiske dogradili nove prostore in tako petim zaposlenim omogočili lažje opravljanje dela, hkrati pa izboljšali stikzobčani. V dopoldanskem času je obiskovalce pozdravil župan Vinko Jeraj in predstavil prizadevanja in aktivnosti v času gradnje. Pri tem je izpostavil, da je obstoječa dograditev in preureditev bistveno cene- jša, kot bi bila novogradnja na novi lokaciji. »Ker smo mlada občina, smo želeli ljudem predstaviti tudi delovanje občinske uprave, saj smo prepričani, da, če bodo občani poznali naše delo, bomo z njimi dobro sodelovali in pripravili dobre projekte,« je med drugim poudaril župan in izpostavil, da je srečanje namenjeno tudi uradni otvoritvi prostorov. Ti bodo sedaj pripomogli k boljšemu delu uslužbencev v smislu potreb in želja občanov. Marija Šukalo Nev petek, vendarle pa 13. febru-arja, so pri hipermarketu Spar v Velenju slovesno in veselo obeležili 13 let uspešnega poslovanja. Za sproščeno vzdušje je poskrbel ansambel Golte, veselje z vsemi navzočimi pa so pokazali otroci vrtca Najdihojca, kije prejel donacijo-praktično večnamensko igralo »žirafo« podjetja Wesco. Mladi plesni par plesne šole Devžej in prikupen, a velik in norčav zajček Sparky, jubilejna torta za številne obiskovalce, več različnih degustacij napitkov in prehrambenih priboljškov je omogočilo zares praznično vzdušje. Nekateri so imeli povrh vsega še srečo na »kolesu sreče« in si priigrali lepe dobitke. Trgovina Spar Velenje je svoja vrata zvestim kupcem odprla pred trinajstimi leti, prebivalcem Velenja in okolice je postala kmalu zelo priljubljena, saj jo odlikuje deloven kolektiv zaposlenih ter kakovosten izbor prehrambenih in drugih artiklov. K dobremu imenu prispeva tudi oblikovanje lastne blagovne znamke s prepoznavnimi artikli, lastno pekarno ter visoka merila kakovosti ob cenovni primernosti. Jože Miklavc Otroci vrtca Najdihojca so se razveselili Sparove rojstnodnevne torte (foto: Jože Miklavc) IN ELEKTRO INDUSTRIJE SLOVENIJE Ko ni lahko, stopijo skupaj 20 LET SINDIKATA KOVINSKE V V hotelu Paka v Velenju je bila 9. februarja slovesnost ob 20-letnici delovanja Sindikata kovinarske in elektro industrije Slovenije (SKEI). Udeležili so seje predstavniki številnih območnih organizacij SKEI, ZSSS ter številni sindikalni zaupniki in gostje. Med njimi tudi prvi predsednik SKEI Albert Vodovnik ter neumorni člani Vlado Rančigaj, Marjana Koren, Danilo Šipoš in Jožica Hercog tertudi predstavniki SKEI za Šaleško in Zgornjo Savinjsko dolino (BSH, KLS, Gorenje in drugi), z našega območja. V Velenjuje bil pred dvajsetimi leti ustanovljen ta sindikat, ki je ves čas deloval v okviru ZSSS, vendar samostojno in neodvisno ter v tem Predsednica SKEI Slovenije Lidija Jerkič: »Ni več dovolj odzivati se na dogodke, le-te moramo soustvarjati.« (foto: Jože Miklavc) času dosegal dobre rezultate. SKEI je bil takrat oblika delovanja nove zveze, z leti pa seje preoblikoval v samostojno pravno osebo z lastnimi organi, v zadnjem času tudi z lastno regijsko organiziranostjo. Predsednica SKEI Slovenije Lidija Jerkič je ob slovesnem nagovoru med drugim dejalo: »Doživeli smo razpad Jugoslavije, propad velikega dela industrije zaradi izgube trgov, večkratno lastninsko preoblikovanje, vstop v EU in prevzem evra. In še eno novo krizo. Zoperstavljamo se različnim pritiskom..., smo kot voda, ki zalije vsak izpraznjeni prostor ..„zbiramose po kapljicah in, če je treba, udarimo kot cu- nami.Obtem se zavedamo realnosti. Nekatere panoge odmirajo in jih ni več. Tudi sindikati vstopamo v novo dobo, skupaj z družbo, čakajo nas nove naloge in novi izzivi. Ni več dovolj le boj za ohranjanje pravic. Ni več dovolj odzivati se na dogodke, le-te moramo soustvarjati. Vendar, tudi stavkati znamo. Ko ni lahko, stopimo skupaj!« Po nagovoru so prebrali tudi pismo predsednika države dr. Danila Turka, ki podpira dejavnost SKEI in je izrazil priznanje ter čestitko k dvajsetletnemu sindikalnemu delovanju. Za zaključek srečanja so si prisotni ogledali dokumentarni film in prisluhnili Radiu Ga-Ga v živo. Jože Miklavc TRŠKE PRAVICE PUSTA MOZIRSKEGA DANIJELU GRUDNIKU Nagrada za zasluge in ljubezen do Mozirja Mozirski pustnaki v okviru vsakoletnega pustovanja na debelega četrtka dan zaslužnim prišlekom podelijo trške pravice. Stem simboličnim dejanjem sejim oddolžijo za zasluge, ki jih imajo pri večanju razpoznavnosti kraja in njegovem razvoju. Letos je listino trških pravicah prejel Danijel Grudnik. V obrazložitvi nagrade je bilo zapisanih mnogo lepih besed, opisanih dejanj, ki so z Danijevim prihodom obogatila Mozirje. Rojen sicer v Plešivcu, je Dani v kraj pod mozirsko planino prišel direktno z čezoceanske ladje, kjer je služil kruh. Svoj cvet, ki ob njem še danes dehti, torej Paherjeva Jožica, je po svečani podelitvi zavrtel ob ubranih zvokih milozvočnih pustnakov, bolj znanih pod imenom ansambel Boj se ga. Slednji so v njegovo čast igrali, raztegovali mehe in bobnali do onemoglosti. Zavoljo svojega znanja in življenjske okupacije je moral Dani prikazati del svojih veščin. Poklicno je sicer varnostnik, vendar je bolj znan po prijateljstvu s priznanim slovenskim vinarjem Danilom Steyerjem. Njegova vinska klet dišečega traminca in mnogih ostalih tekočih dobrot je pri Paherju sredi Mozirja našla svoje mesto. DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU VELENJE Obeležili dvajset let delovanja Velenjsko društvo za boj proti rokuje v minulih dneh praznovalo dvajseto obletnico delovanja. Njihovo primarno vodilo je odkrivati tabuje o raku ter prizadevanje, da bi prebivalci Šaleške doline spoznali bolezen, pomembnost preprečevanja in zgodnjega odkrivanja raka, zdravljenja, rehabilitacije ter preprečevanja njenih posledic. Za njimi sta dve desetletji aktivnega, uspešnega delovanja in borbe za zdravo življenje občanov. Njihovo delo je odmevno tako na regionalnem nivoju kot tudi širše, saj so eno najuspešnejših in de- javnejših društev na tem področju v Sloveniji. Društvo za boj proti raku Velenje s svojim programom sledi in uresničuje smernice programa Slovenija in rak 2000 - 2010 ter program Zveze slovenskih društev za boj proti raku. S svojim delovanjem dvigujejo raven osveščenosti o pomembnosti pravočasnega, zgodnjega odkrivanja raka, preventivi, preprečevanju bolezni in uspešnosti zdravljenja. Izpostaviti želijo pomen zdravega načina življenja in gibanja ter pomembnost samopre-gledovanja. ID DRUŠTVO LETALCEV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Ura zgodovine Društvo letalcev Zgornje Savinjske doline je med svoje aktivnosti letos uvrstilo tudi izobraževanje članov. Od srede januarja ob sobotah potekajo predevanja, na katerih slušatelji pridobijo različne informacije. 20. februarja bodo v nazorskem domu kulture pripravili predavanje Jureta Miljeviča pod naslovom Zračna vojna nad Zgornjo Savinjsko dolino 1941-45. Obiskovalci bodo lahko spoznali, katere so bile glavne letalske operacije nad našo dolino, kako so pristajali v Radmirju in vzletali na Zgornjem Pobrežju ter številne druge podrobnosti, podkrepljene z arhivskimi dokazi. Znano je namreč, daje eno od zavezniških letal prisilno pristalo na Zgornjem Pobrežju. Prav tako bodo poslušalci lahko videli nekatere manj znane fotografije iz tistega časa in kratekfilm. Marija Sukalo Dani Grudnik (levo) je listino trških pravic prejel iz rok pustnega župana Draga Poličnika (foto: Benjamin Kanjir) Tako je Dani postal v kraju promotor kvalitete in kulture pitja vina. Danija kot priznanega someljeja so pustnaki želeli preizkusiti v poznavanja in prepoznavanja različnih vrst vina. V ta namen je moral prepoznati tri vzorce, ki so mu bili dani v oceno. Nalogo je sicer opravil, ob tem pa poskrbel za salve smeha na račun proizvajalcev vzorčnih pijač. V čast dobitnika letošnjih trških pravic so Mozirje v času podelitve obiskali kurenti s Ruja. Odplesali so ples kurentov, ki naj bi zagotovo pregnal zimo. Ali jim je uspelo, se bo pokazalo v naslednjih dnevih. Benjamin Kanjir Glasbeni delavnici Andreja Raka in Primoža Zvira vabita na 4. TEKMOVANJE HARMONIKARJEV ZA POKAL ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Predizborna tekmovanja: - 27. februarja ob 17.00 v dnevnem baru "Frenky's pub" Nazarje - 28. februarja ob 15.00 v dvorani gasilskega doma v Radvanjah Finalno tekmovanje bo 21. marca v Kulturnem domu v Mozirju Tekmovalci bodo tekmovali v treh starostnih skupinah: do 10 let, 11 do 15 let in nad 16 let. Prijava na predizbor je možna do 26. februarja na GSM 041 207 891 (Andrej) Odstavljeni župan Ivan Suhoveršnik (desno) je prevratniškemu županu Dragu Poličniku podaril kos dragocene rude, del nove šmihelske ceste (foto: BK) Pust Mozirski je prehitel podelitev osk Avatarkam iz Mozirja dal prvo nagrado za masko (foto: CMS) Z Lesc pri Bledu so poslali četo meduz iz bataljona ožigalkarjev, ki sicer varujejo slovensko morje ,, . Za mozirskimi pustnaki je še eno pustno obdobje, polno napornih gostovanj in radoživih prireditev v in izven mozirskih občinskih meja. Od debelega četrtka do pepelnične srede so se odvijali tradicionalni dogodki, ki so v kraj na vstopu v Zgornjo Savinjsko dolino privabili številne obiskovalce. V četrtek je Danijo Grudnika pustna bratovšč' na postavila ob bok dosedanjim eminentnim dobitnikom trških pravic. Petek je bil tradiciono no namenjen zabavi za mlade, ki so razgibali prireditveni šotor ob reki Savinji. Sobota je bila potovalno obarvana. Pustnaki so obiskali več karnevalov širom Slovenije in s svojo prisotnostjo potrdili trud organizatorjev, ki gojijo pustno izročilo in sporočilnost. Tradicionalna maškarada, obisk sosednjih občin, obhod trških meja in okolofiranje so se zgodili v naslednjih treh dneh. Tudi otroška maškarada, na kateri seje trlo malih nadebudnežev v preoblekah. V torek ob zori so pustnaki ob milih in ušesa parajočih zvokih z oblasti odstavili legalnega župana Ivana Suhoveršnika. Na njegovo mesto seje brez večjih težav zasidral pustni župan Drago Poličnik, kije v svojem programu na prvo mesto zapisal razpust občinskega sveta. Na njegovo mesto je imenoval kar svojo ženo. Pustna Bratovščina je nato pregledala stanje zgornjesavinjskega gospodarstva in se podkrepljena s krapi, morda tudi kakšno kračo pripravila na mednarodni karneval. Povorka je bila pisana, godbeniki, pustni veljaki, od črnih viteških dimnikar-jevdo šolskih čebelic in zapornikov. Predstavile so se najboljše skupinske maske s sobotne maškarade, pa Rečičani, Šmarčani, mladina s hrvaške Reke in Koranti Demoni. Največ aplavzov so požela srbska dekleta iz Vrnjačke Banje. Sledile so pustne skupine iz makedonskih Kavadarcev, Vihrovčani, obalna straža iz Lesc, domačini so se šli kmetijo slavnih, sledili so žonglerji iz Ljubljane, Vrbovske , Koši Šoštanjski in Ravenčani. Pepelnična sreda je bila malce manj : saj je pust zavoljo vseh naporov tudi podlegel in gaje bilo potrebno kremirati ter s da prebrati njegovo oporoko, polno praznega, c obelodanjenega za kasnejše rodove. Benjamin I (foto: BK) ■ ' 1 7 \ esala za K) \‘U' Z norčijami obrnili svet narobe Predpustni čas je s plesi, maškaradami in pustnimi obhodi obdobje, ko pustne šeme z norčijami obrnejo svet narobe. Pretekli vikend seje tudi vZgornji Savinjski dolini marsikdo lahko skril za masko in ubežal vsakdanu, svojo norčavost pa je lahko izživel na številnih maškaradah, ki so jih preteklo soboto pripravili v naši dolini. Dan pozneje so se v različne junake risanih filmov in otroških nanizank prelevili najmlajši in se v Mozirju, Nazarjah, Gornjem Gradu in na Rečici ob Savinji zabavali ob različnih glasbenih gostih in moderatorjih. Marija Sukalo Prikupna družina tigrov na mozirski maškaradi (foto: Ciril M. Sem) Ljudje in dogodki, Oglasi OTROŠKE MAŠKARADE V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Navdih za vaš dom - zavese Bodoni - Bodoni a 0.0. trgovina, proizvodnja, storitve Cena vstopnice na dan koncerta: 20 EUR. Na Rečici ob Savinji: Draga čebelica zavrti se z mano, ježkove bodice ne bodejo (foto: Marija Šukalo) Oder gornjegrajskega kulturnega doma so okupirale najmlajše maškare (foto: Marija Šukalo) .■imk. ali z baloni J f'ìiv 1V ? .JB'M J.vsi'1 ‘3 viiiid - Stari trg 26,3320 Velenje Tel.:031897-49-80 GSM:0411728-017 Delovni cas: 8h-17h sobota 8h - 12h Goran Karan, Vagabundo band in Mešani pevski zbor Šmartno ob Paki, zmagovalni zbor iz oddaje Spet doma Andrej Terglav s.p. Andraž 96b 3313 Polzela U: na skupnem koncertu v Športni dvorani Mozirje, v nedeljo, 14. marca, ob 19. uri Tel.: 03/572-06-73 GSM: 041/216-214 Vstopnice v predprodaji po 15 EUR: Zavod za TKŠM, Petrol, Kompas, Big Bang in ostala pooblaščena prodajna mesta Eventima. • Beljenje notranjih površin in fasad • Dekorativni opleski • Izdelava izolacijskih fasad • Delo na višini z dvižno košaro ZAVOD za TKŠM MOZIRJE Piše: Aleksander Videčnik Ko sem se odločil za raziskovanje življenja in dela gozdnih delavcev v predelu Luč, me je pritegnilo obilo gradiva in slik, vse je hranil Bogomil Supin. Poleg tega je bil Supin že pred drugo vojno v službi na enoti Marijingrada v Lučah in že tedaj je imel svoj fotoaparat, s katerim je slikal prav zanimive ter celo zgodovinske dogodke in nenazadnje ohranil tudi prizore iz življenja gozdnih delavcev na deloviščih, ki so bila visoko v pianini. Supin je bil poln izrednega poznavanja gozdarskih del. Tako nazorno je opisal gradnjo riž in priložil skice, da smo lahko iz vsega zrisanega in povedanega ohranili način in gradnjo rižvZgornji Savinjski dolini. Zato sem mu zelo hvaležen. ŽIVLJENJE NA PLANINI Da je bilo delo gozdnih delavcev zelo težavno, ni treba posebej poudarjati. Ne le težaško, tudi nevarno je bilo delo v gozdovih. Delavci so bili povezani v delovnih skupinah, ki jih je vodil "vodja", neke vrste preddelavec. Sam je najel delavce po svoji presoji. Ti so bili seveda trdno povezani med seboj in do konca disciplinirani. Kot je poudaril Supin, je vladalo med njimi prijateljsko vzdušje. Radi so se razveselili. Za to je bila prilika, ko se je prevzemal les, ki so ga posekali. Tedaj je sledil "likof" in zadonela je pesem preko vrhov in v "olcerski bajti" je zavladalo veselje. Supin je še posebej omenjal Stru-garjevega Janeza kot dobrega pevca, harmoniko pa je potegnil stari Škrutek iz Luč. Sicer pa so bili prav Lučani daleč znani odlični pevci. No, za dobro voljo v planinah je poskrbel tudi Cene Zamerski, v Grohotu pa je na citre večkrat zaigral neki Janez, čigar priimka niso vedeli. Tudi posebneži so bili med delav- Gozdni delavci v okolici buč ci. Eden takih je bil Koželov Janez iz Luč. Marsikatero je znal zasukati tako, da seje vse smejalo. Ko so nekoč piavili, se je pri Bukovniku na Ljubnem zagozdil les in bila je nevarnost, da se bodo platanice poškodovale - takšen klopčič ni bilo lahko razvozlati. Pa še življenjsko nevarno je bilo med takšno količino v divji vodi narediti red in plav nemoteno sprožiti. Koželov Janez je prostovoljno zabredel v divjo vodo in si prizadeval spraviti les v tok. To mu je končno uspelo, vendar je moral urno skočiti na drveče hlode, če je hotel odnesti celo kožo. Rekli so, da je bil kar "šikan", se pravi uren. Ko pa je prišel na breg,je ugotovil, da gaje ta podvig drago stal, izgubil je namreč zobno protezo. KAKO SO BILI DELAVCI OBLEČENI Treba si je predstavljati, da so gozdni delavci delali ob vsakem vremenu in včasih tudi v velikih strminah. Vse to je zahtevalo ustrezno obleko in opremo. Najbolj se je obneslo sukno, ki so ga izdelovali domači tkalci, predvsem raševina. Da jih ni zeblo v noge, so nosili "žoke", doma pletene nogavice iz volne. Kadar je deževalo, so si ogrnili kožuhe, ti so bili ali kozji ali ovčji. Doma so strojili kože in jih opremili z jermeni, da sojih lahko primerno pritrdili na telo. Tako je bil zaščiten hrbet, pa tudi ramena so bila na suhem. Koje nastopil mraz, so te kože nudile toploto. Ta oblači- la niso nosili le med sečnjo, prav so prišla tudi med plavo. Ker so med delom morali stati v hudih strminah in hoditi po gladkem lesu, so si na noge pritrdili 'krampižerje' (neke vrste dereze). Da bi krampižerji dobro držali na nogah, so nosili posebne čevlje, ki sojih imenovali "raučehi", bili so vodotesni in z izredno nizko peto. Lučki čevljarji so bili pravi mojstri za izdelavo teh čevljev. NAČIN PLAČEVANJA Pri vseh delih, ki sojih lahko količinsko merili, je bilo plačilo na "akord". Za vsako delovišče so posebej določili vse pogoje za akordno delo. Neke temeljne osnove so sicer na sploh upoštevali, vendar so se za plačilo dogovarjali glede na lego delovišča, rast lesa, ali je šlo za sekanje na "trato" ali pa le prebiralno sečnjo. Uprava Marijingrada je ponudila ceno za predvideno delo po kubičnem metru lesa. To so se dogovorili na samem delovišču. Če se delavci niso strinjali s postavljeno vsoto, so se potem pogajali na upravi revirja v Lučah (Hriber). Včasih je prišlo do hujših nesporazumov, tedaj je posredoval upravitelj inž. Alojz Žumer. Sicer pa so takšna pogajanja vodili gozdni čuvaji ali revirni vodje. V primerih, da so delavci sklepali dela s kmeti, lastniki gozdov, so največkrat plačevali po komadu pripravljenih platanic. DELO NA "ŠIHT" Gozdni delavci so delali torej ali na akord ali na "šiht". Slednji način obračunavanja plačila so največkrat uvajali pri raznih režijskih opravilih. Med slednja so uvrščali gradnjo riž, popravila riž, gradnjo bajt, spravilo lesa, razna vzdrževalna dela in podobno. Tudi pri teh delih so poznali dvoje vrst načina plačevanja: "po šihtu" ali "po črez". V prvem primeru je sledilo plačilo po delovniku, v drugem pa so se dogovorili za ceno za določena dela v režiji. Rekli so: »Po črez smo naredili«. To je pomenilo, da so se dogovorili za oceno plačila. Sprva je šiht trajal enajst ur, torej deset ur dela in eno uro počitka. Kasneje so delo obračunali po urah. Plačilo za šiht je bilo med 20 do 28 dni. Enako so plačevali tudi za plav, tu so plavci dobili dodatno po liter vina. Zanimiva naj bo tale primerjava: navadno kolo (bicikel) je stalo 700 do tisoč dinarjev, liter vina v gostilni 12 do 16 dinarjev, kubik lesa pa od 180 do 250 dinarjev. Kot nočno delo so smatrali spuščanje lesa po ledenih rižah, to zahtevno delo so opravljali tudi po 16 ur. PREJEMKI GOZDNIH DELAVCEV Na sploh je bilo delo gozdnih delavcev glede na težaške napore slabo plačano. Leta 1930 so delavci prejemali povprečno 600 din na mesec. To je veljalo tako za sečnjo kot pri plavi. Seveda govorimo o plačilu delavcev Marijingrada. (Naj še pojasnim, da je tedaj stal hleb kruha (1 kg) 2 dinarja, op. A.V.). Tik pred drugo svetovno vojno, koje bila že splošna draginja, so prejemali omenjeni delavci v povprečju od 700 do 900 dinarjev. Jasno je, da so lahko v akordu zaslužili več, toda za ceno izjemnega napora (garanja). Ob tem je treba pojasniti, da so bili "graščinski" delavci redno socialno zavarovani, med tem tega zakonskega predpisa razni trgovci in žagarski gospodarji niso dosledno upoštevali. K sreči ni bilo veliko delovnih nezgod, pri spuščanju lesa po rižah naj bi bila znana le ena nesreča s smrtnim izidom. Bomo nadaljevali. Bogomir Supin je takole fotografiral na “hlačah” riže svojo ženo z otrokom v Globaši leta 1938. Nagrade najboljšim skladom mag. BORUT REPŠE pooblaščeni zastopnik KD Skladi d.o.o. in Publikum PDU d.d. Revija Kapital je letos že šesto leto zapored podelila nagrade najboljšim vzajemnim skladom. Poudariti je potrebno, da najboljši ne pomeni najdonosnejši, ampak takšen, ki ima najboljše razmerje med donosom in tveganjem. Slovenski upravljavci so tokrat vrh zavzeli v devetih od štirinajstih kategorij. Nagrajeni so bili naslednji skladi: na ravni enega leta: delniški: NLB Skladi - dinamični delniški (globalni), PSP Živa (evropski), Abanč-na Balkan (balkanski), Tempelton Asian Growth Fund (azijski) in RCM Emergingmarkets Aktien (novi trgi); mešani: Ilirika Modra kombinacija (globalni) in Infond Hrast (evrop- ski); obvezniški: SGAM Bonds EU-High Yield (evropski) ter VB Corporate Bond (globalni). Na ravni petih let: delniški: Probanka Beta (globat ni), PSP Živa (evropski); mešani: Publikum Primus; obvezniški: Publikum Bond. Poleg nagrad, ki jih je upravljavcem premoženja podelila revija Kapital, je smiselno omeniti tudi nagrado, ki so jo NLB Skladi prejeli s strani analitikov družbe Frost & Sul- livan, in sicer za trženjske akcije, ki se niso osredotočale na pretekle donosnosti skladov, izogibale so se oglaševanju skladov agresivnih naložbenih politik ter se v večji meri osredotočale na osveščanje tako finančnih svetovalcev kot tudi vlagateljev. Večina nagrajencev poudarja, da bodo v letu 2010 posebno pozornost namenili iskanju delnic podjetij z visokimi dividendami. Slednje bi naj našli predvsem med podjetji iz stabilnih panog, kot so proizvajalci hrane, pijač, tobaka, trgovine na drobno. Če pogledamo na ljubljansko borzo, lahko vidimo, da podjetij, ki bi izplačevala visoke dividende, ni ravno veliko. Najlepšo dividendo je v preteklem letu izplačal Solus, in sicer 8,79 %, kar je res lep donos. Povprečna dividendna stopnja za najboljša podjetja, torej tista iz prve kotacije slovenske borze pa znaša komaj 2,06 %, za podjetja iz standardne kotacije pa je še nižja in znaša le 1,23 %. Razlog za praznovanje imajo tudi pri KD Skladih, prvi slovenski vzajemni sklad KD Galileo je namreč dopolnil 18 let. Na spodnjem grafu lahko vidimo, koliko bi imel danes vlagatelj, če bi od ustanovitve mesečno vlagal sto evrov v KD Galieo. Ob vloženih 21.000 evrih, bi imel danes vlagatelj, kljub globokemu padcu v zadnjih dveh letih, še vedno dobrih 63.000 evrov. Povedano še drugače, kdor je pred 18 leti v sklad vložil sto evrov, ima danes 1.600 evrov, kar predstavlja 16,7 % povprečni letni donos. Mesečna vplačila 100 EUR v KD Galileo (Gibanje vplačil in ustvarjenega donosa od ustanovitve dne 1.1.1992 do 31.12. 2009) s Kumulativna vplačila ■ Donos W KD Skladi Opomba: skozi ceMno obdobje p n>oStevana 3 % vstopna proviziia in «plaäto prvi delovni đan v mesecu 124.423«* Vir: KD Skladi OBČINA NAZARJE N A Z A R J Občinska uprava Savinjska cesta 4 3331 NAZARJE Občina Nazarje na podlagi javnega razpisa za oddajo neprofitnih stanovanj v najem (objavljenega na spletni strani: www.nazarje.si objavlja JAVNI POZIV za oddajo vlog za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem Predmet razpisa: Dvosobno stanovanje, v izmeri 45,45 m2, Zadrečka cesta 13, Nazarje (četrto nadstropje) Razpisni postopek: 1. Na razpis se lahko prijavijo prosilci, ki imajo stalno bivališče v Občini Nazarje in so državljani RS. 2. Čas razpisa od 15.2.2010 do vključno 25.2.2010. 3. Razpisne pogoje in vlogo dobijo prosilci na sedežu Občine Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje in na spletni strani občine www.nazarje.si. 4. Pisne vloge s priloženo ustrezno dokumentacijo se vloži osebno ali po pošti vzaprti kuverti s pripisom » razpis - stanovanje 2010« na naslovu: Občina Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje. Dodatne informacije: tel: 03 839 16 00 Občina Nazarje OSNOVNA ŠOLA LJUBNO OB SAVINJI OE VRTEC Cesta v Rastke 10 3333 Ljubno ob Savinji VPISUJEMO otroke v Vrtec Ljubno xa šolsko leto 2010/2011 Prijavo za vpis otroka v vrtec pošljite na Osnovno šolo Ljubno ob Savinji, Cesta v Rastke 10, 3333 Ljubno ob Savinji do 15. marca 2010. Podrobnejše informacije in obrazce za vpis dobite v tajništvu Osnovne šole Ljubno ob Savinji ali po telefonu št. 839 15 70. Na podlagi 10. člena Zakona o športu (Ur.l. RS,št. 22/98) in 6. člena Pravilnika za vrednotenje športnih programov v Občini Ljubno (Ur. list RS št. 42/03) objavlja Občina Ljubno v skladu s sprejetim proračunom za leto 2010 javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje programov športa v letu 2010 I. Naročnik: Občina Ljubno, Cesta v Rastke 12,3333 Ljubno ob Savinji II. Predmet javnega razpisa: Predmet javnega razpisa je sofinanciranje sledečih programov: - športna vzgoja predšolskih, šoloobveznih otrok, mladine in študentov; - športna rekreativna dejavnost odraslih; - kakovostni šport; - vrhunski šport; - športne prireditve; - športna dejavnost invalidov; - medobčinsko in mednarodno sodelovanje; - razvojne in strokovne naloge v športu; -vzdrževanje in sofinanciranje vzdrževanja športnih objektov in površin; - promocijska dejavnost; - priznanja športnikom in športnim delavcem. lil. Razpisni pogoji: Pravico do sofinanciranja športnih programov imajo nosilci in izvajalci športne dejavnosti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - imajo sedež v Občini Ljubno; - da so registrirani za izvajanje športne dejavnosti; - imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih dejavnosti; - imajo vsaj že eno leto pred prijavo na razpis organizirano redno vadbo članov; - imajo urejeno evidenco o članstvu in plačani članarini (ta pogoj velja le za športna društva in zveze); - da redno letno dostavljajo občini in zvezi podatke o članstvu, poročila o realizaciji programov in plan aktivnosti in poročila o doseženih rezultatih. IV. Orientacijska vrednost: Predvidena vrednost za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa v letu 2010 znaša 32.292 EUR (brez investicij v športno infrastrukturo). V. Rok in način prijave: Rok za prijavo na razpis je 60 dni od objave. Prijava na razpis mora biti dostavljena na razpisnih obrazcih naročnika, z vsemi zahtevanimi prilogami. Razpisni obrazci so na voljo pri občinski upravi Občine Ljubno, vsak delovni dan med 8. in 13. uro in na spletni strani www.ljubno.si. Prijava mora biti podana v zapečateni kuverti in jo je potrebno poslati na naslov: Občina Ljubno, Cesta v Rastke 12,3333 Ljubno ob Savinji, s pripisom "Javni razpis -Šport 2010". Kontakt: občinska uprava Občine Ljubno, tel. 03/839-17-70. VI. Postopek obravnave prijav: Prejete vloge bo ovrednotila strokovna komisija na podlagi Pravilnika za vrednotenje športnih programov v Občini Ljubno, Pogojev, meril in normativov za vrednotenje športnih programov v Občini Ljubno. Izbrani izvajalci bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po izteku roka za prijavo na javni razpis. Z izbranimi izvajalci bo Občina Ljubno sklenila pogodbo o sofinanciranju športnih programov za leto 2010. Št.: 671-01/2010 Datum: 12.2.2010 Županja občine Ljubno Anka Rakun Na podlagi 10. in 11. člena Odloka o priznanjih Občine Ljubno (Ur. glasilo občin Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno in Luče št. 1 /98), objavlja komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Ljubno RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE UUBNO ZA LETO 2010 1. Razpisuje se zbiranje predlogov za podelitev naslednjih priznanj Občine Ljubno za leto 2010: NAZIV ČASTNI OBČAN Občine Ljubno ZLATO PRIZNANJE Občine Ljubno SREBRNO PRIZNANJE Občine Ljubno BRONASTO PRIZNANJE Občine Ljubno SPOMINSKO PRIZNANJE Občine Ljubno DENARNA NAGRADA. 2. Predlogi za podelitev posameznih priznanj se zbirajo: za NAZIV ČASTNEGA OBČANA Občine Liubno se predlaga posameznika za njegov izjemni prispevek na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa in humanitarnih ali drugih dejavnosti, ki imajo trajen pomen za razvoj, ugled in promocijo Občine Ljubno; za ZLATO PRIZNANJE Občine Liubno se predlagajo posamezni-ki, podjetja, zavodi, organizacije in skupnosti ter društva za izredno življenjsko delo ali za vrhunske uspehe ali dosežke, ki so pomembni za razvoj in ugled Občine Ljubno; za SREBRNO PRIZNANJE Občine Liubno se predlagajo posamezniki, podjetja, zavodi, organizacije in skupnosti ter drušlva za pomembne dosežke v zadnjem obdobju in kot spodbudo za nadaljnje ustvarjalno delo; za BRONASTO PRIZNANJE Občine Liubno se predlagajo posamezniki, podjetja, zavodi, organizacije in skupnosti ter drušlva za enkratne uspehe v zadnjem obdobju in kot spodbuda za nadaljnje ustvarjalno delo; za SPOMINSKO PRIZNANJE Občine Liubno se predlagajo zaslužni vidni znanstveni, kulturni, športni in drugijavni delavci, ki obiščejo Občino Ljubno; za DENARNO NAGRADO se predlagajo zaslužni vidni zdravstveni, kulturni, športni in drugijavni delavci, ki so s svojim prostovoljnim delom in osebnim angažiranjem omogočili organizacijo in razvoj posameznih prostovoljnih aktivnosti ali prireditev, ki so javnega pomena. 3. Predloge za podelitev priznanj Občine Ljubno lahko podajo občani, podjetja, zavodi, politične in druge organizacije, županja ter občinski svetniki. 4. Pisni predlog mora vsebovati: osnovne podatke o predlagatelju podatke o predlaganem kandidatu za priznanje vrsto priznanja, ki se predlaga za kandidata utemeljitev predloga in predlaganega priznanja podpis predlagatelja 5. Predloge za podelitev priznanj pošljite v zaprtih kuvertah komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Ljubno, najkasneje do 11.06.2010. Komisija bo proučila prispele predloge in obrazložene predloge posredovala v obravnavo in sprejem občinskemu svetu. Priznanja bodo podeljena ob praznovanju občinskega praznika v petek, 30.07.2010. Predlogov, ki bodo prispeli po razpisanem roku, komisija ne bo mogla obravnavati in upoštevati. KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE IN IMENOVANJA f ---------------------------------------------------------------------------------------------------------------N. Oglasi Občina Ljubno objavlja na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. I. RS, št. 72/93, 6/94, 45/94, 57/94, 14/95, 20/95, 63/95, 73/95, 9/96, 39/95, 44/96, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98, 74/98, 12/99, 16/99, 59/99, 70/00, 100/00, 28/01 ) in 8. člena Statuta Občine Ljubno (Ur. list RS št. 33/07) ter 57. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. I. RS št. 96/02) in v skladu s sprejetim proračunom za leto 2010 javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje programov kulture v letu 2010 I. Naročnik: Občina Ljubno, Cesta v Rastke 12,3333 Ljubno ob Savinji II. Predmet javnega razpisa: Predmet javnega razpisa je sofinanciranje sledečih programov: - redna dejavnost registriranih kulturnih društev oziroma njihovih sekcij, oziroma kulturna dejavnost v drugih društvih, ki imajo v svoji dejavnosti registrirano tudi kulturno dejavnost; - kulturna dejavnost predšolske, osnovnošolske, srednješolske in študentske populacije v delu, ki presega šolske vzgojno izobraževalne programe; - izobraževanje strokovnih kadrov za vodenje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti; - kulturne prireditve in projekti, ki so v interesu občine; -založništvo. III. Razpisni pogoji: Pravico do sofinanciranja kulturnih programov imajo nosilci in izvajalci kulturne dejavnosti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - da imajo sedež v Občini Ljubno; - da so registrirani za opravljanje programov na področju kulture; - da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za izvajanje določene kulturne dejavnosti; - da imajo urejeno evidenco o članstvu in ostalo dokumentacijo, ki jo določa Zakon o društvih (velja za društva); - da vodijo evidenco o opravljenih vajah in nastopih; - da aktivno delujejo najmanj eno leto; - posamezni kulturni ustvarjalci morajo imeti stalno prebivališče v Občini Ljubno. IV. Orientacijska vrednost: Predvidena vrednost za sofinanciranje izvajalcev letnega programa kulture v letu 2010 znaša 10.000 EUR. V. Rok in način prijave: Rok za prijavo na razpis je 60 dni od objave. Prijava na razpis mora biti dostavljena na razpisnih obrazcih naročnika, z vsemi zahtevanimi prilogami. Razpisni obrazci so na voljo pri občinski upravi Občine Ljubno, vsak delovni dan med 8. in 13. uro in na spletni strani www.liubno.si. Prijava mora biti podana v zapečateni kuverti in jo je potrebno poslati na naslov: Občina Ljubno, Cesta v Rastke 12,3333 Ljubno ob Savinji, s pripisom "Javni razpis -Kultura 2010". Kontakt: občinska uprava občine Ljubno tel. 03/839-17-70. VI. Postopek obravnave prijav: Prejete vloge bo ovrednotila strokovna komisija na podlagi Pravilnika za vrednotenje programov na področju kulturne dejavnosti v Občini Ljubno. Izbrani izvajalci bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po izteku roka za prijavo na javni razpis. Z izbranimi izvajalci bo Občina Ljubno sklenila pogodbo o sofinanciranju kulturnih programov za leto 2010. Št.: 610-02/2010 Datum: 10.2.2010 Županja občine Ljubno Anka Rakun OBČINA REČICA OB SAVINJI Rečica ob Savinji 55,3332 REČICA OB SAVINJI Na podlagi Pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja občine Rečica ob Savinji (Ur. list RS, št. 55/2008) in Odloka o proračunu občine Rečica ob Savinji za leto 2010 (Uradni list RS, št. 107/2009), Občina Rečica ob Savinji objavlja Javni razpis za dodelitev pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja občine Rečica ob Savinji v letu 2010 I. Predmet javnega razpisa Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev, ki se dodeljujejo za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Rečica ob Savinji v letu 2010. Sredstva dodeljuje neposredni uporabnik: Občina Rečica ob Savinji, Rečica ob Savinji 55,3332 Rečica ob Savinji. II. Okvirna višina razpisanih sredstev Sredstva so zagotovljena v proračunu Občine Rečica ob Savinji na proračunski postavki 11001 - podpora kmetijski dejavnosti, kontu 410217 - Kompleksne subvencije kmetijstvu, v višini 21.500,00 EUR in na proračunski postavki 11002 - Podpora društveni dejavnosti -kmetijstvo, kontu 412000, v višini 2.500,00 EUR. Na podlagi sklepa Odbora za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe se sredstva namenijo za naslednje ukrepe: A) Ukrepi »skupinske izjeme«: 1. Naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo: Posodabljanje kmetijskih gospodarstev z živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo: 10.100 EUR; 2. Zagotavljanje tehnične podpore v kmetijstvu: 2.500,00 EUR. B) Ukrepi »de minimis«: 1. Pokrivanje stroškov transporta mleka iz odročnih krajev: 400,00 EUR; 2. Naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah: 5.000,00 EUR. C) Ostali ukrepi: 1. Izvajanje lokalne razvojne strategije: 6.000,00 EUR. Vloge morajo biti oddane na naslov »Občina Rečica ob Savinji, Rečica ob Savinji 55, 3332 Rečica ob Savinji« do 30.04.2010. Skladno z določbami besedila razpisa, potrjenega na 22. redni seji Odbora za gospodarstvo, varsh/o okolja in gospodarske javne službe pri Občini Rečica ob Savinji, z dne 11.2.2010, se obvestilo o razpisu objavi v Savinjskih novicah. Celotno besedilo razpisa, vključno z obrazci, je objavljeno spletnih straneh http://www.obcina-recica.si/ in na oglasni deski občine. Informacije v zvezi zjavnim razpisom je možno dobiti na Občini Rečica ob Savinji v času uradnih ur. Župan Občine Rečica ob Savinji Vincenc JERAJ, l.r. KULTURA V ZAVETJU NARAVE Ko se srečajo ljudje in njihovi svetovi ustvarjanja V okviru dogodka Kultura v zavetju narave so se gostje in prijatelji hotela Plesnik v Logarski dolini na prvi februarski vikend srečali z domačimi kulturniki s predstavo Solčavsko skega, nedeljski večer pa je goste popeljal v svet glasbe z virtuozom, violinistom Bojanom Cvetrežnikom Iz skupine Terrafolk. Na zanimivo idejo je prišla skupina Gledališka mojstra Bernarda Oman in Boris Kobal sta teatralno razgibala goste (foto: Jože Miklavc) skozi čas, z vodstvom so se sprehodi po dolini, domačo kulinariko poizkusili v penzionu Na razpotju, sobotni družabni večer pa preživeli z gledališčnikoma Bernardo Oman in Borisom Kobalom, ki ju je soočal sogovornik Franci Podbrežnik. Predstavitev filcanja, te solčavske posebnosti in umetnostne obrti, je udeležence popeljala v bližnjo zgodovino življenja na kmetijah Solčav- Ijudi pri drušlvu Planet Zemlja, kije ob Prešernovem dnevu ustvarila kulturniški eksperiment združevanja različnih umetnikov, umetnosti, prepletanje idej in srečevanje ljudi v posebnih okoljih, ki jim ustvarjanje daje poseben pečat. Direktorica hotela Plesnik Marjana Cvetko je prisluhnila Ireni Mraz iz društva, ki pravi, da sploh ni v zadregi za vedno nove in nove ideje, Jožetu za 70. rojstni dan Naj ti angel varuh podari še veliko lepih let. Vsi tvoji da pa je izjemno težko najti partnerje za izvedbo. »Ideja, združevati različne glasbenike, je v okolju Logarske doline deloma že uspela, načrtujemo pa še nove podobne različice v prihodnosti. Združiti srečanje izjemnih kulturnih ustvarjalcev ter njihovo druženje ponuditi gostom, obiskovalcem te pravljične dežele pa je novost, ki nam je ob tem, prvem srečanju, Kultura v za-vetju narave, povsem uspela. Veseli smo zaradi potrditve dobre ideje, seveda tudi zaradi hotela Plesnik in izjemnih gostov, ki so se pridružili predstavitvam. Zares je bilo izjemno lepo in doživeli smo uspeh društva, ki komunicira s kulturniki ter ustvarja dogodke.« Jože Miklavc To soboto si bomo na TV Slovenija 1 lahko ogledali p predizbor za Emo 2010. Predstavilo se bo 14 izvajal- % W cev, med njimi bo tudi Saša Zamernik iz Rečice ob Savelj inji, ki Zgornjesavinjčanom ni neznana pevka. Če bo ^ ' mladi Rečičanki naklonjena tudi sreča, bomo lahko le dan kasneje, na finalnem večeru v nedeljo, zanjo tudi telefonsko glasovali. 20-letna Saša, ki poje v narodnozabavnem ansamblu Gorenjski kvintet, se bo na Eminem predizboru predstavila kot solistka. Zapela bo peta po vrsti, in sicer z balado Živim za zdaj. Če ji bo glasbena »kuhinja« naklonjena, se bo uvrstila med sedem izbrancev, ki bodo poleg sedmih povabljenih uveljavljenih glasbenikov na finalnem večeru napadli zmagovalno stopničko Eme 2010. Rečičanka, ki že od malega rada poje, svoj vokal pa resneje izpopolnjuje sedem let,je prepričana, daje njen glavni adut na Emi njen glas, zato vlaga predvsem v svoje petje, videz je zanjo drugotnega pomena. Kljub temu je nastopov vajena Saša za oči občinstva vedno privlačna, prepriča pa tudi s svojo sproščenostjo in odprtim pristopom. V presojo strokovni komisiji za Emo 2010je bilo letošnjo sezono poslanih kar 111 skladb, izbranih je bilo le 14. Tako tudi številke govorijo v prid naše Saše, za katero je že uvrstitev na predizbor zagotovo velika vzpodbuda za nadaljnjo glasbeno pot. Tatiana 22. 2. - 26. 2. 2010 (zimske počitnice) A) POM do PET: 9.00 do 12.30 (5x3 ure): 80 € (otroci), 100 € (odrasli) B) POH do PET: 13.30 do 16.00 (5x2 uri): 65 € (otroci), 80 € (odrasli) 5-dnevna smučarska vozovnica: 45 € (otroci), odrasli po ceniku Informacije in prijave: belizajec@gmail.com in www.belizajec.si OPERETA V KULTURNEM DOMU MOZIRJE Noč v Benetkah z okusom po pustu Na večer pred slovenskim kulturnim praznikom je Kulturno društvo Mozirje Zgornjesavinjčanom ponudilo ogled pevske in igrane poslastice, opereto Noč v Benetkah. V Mozirju so z izbrano kulturno prireditvijo gostovali Celjsko pevsko društvo in Mešani pevski zbor Koral Laško. Komična opereta v priredbi Magdalene in Rebeke Hrastnik ter Špele Florjanič, igrana v razkošnih kostumih in beneških maskah, je v zbranem občinstvu vzbudila željo po pustnem rajanju. Odlični solisti, skupaj z ubranim petjem obeh zborov in klavirsko spremljavo Marjance Ocvirk so poskrbeli za vtis vrhunskosti. Noč v Benetkah je opereta v treh dejanjih, njeno dogajanje je postavljeno na beneški trg ob kanalu Grande. Režirala jo je Magdalena Hrastnik. Celjsko pevsko društvo, ki je bilo ustanovljeno daljnega leta 1895, vodi Špela Florjanič. Zbor vse leto vztrajno vadi in nastopa tako v Celju kot širše. MePZ Koral Laško je po Dragi brat in svak Jože Robida Za tvoj 70. rojstni dan, naj mirno ti plava čolnič življenja in naj nikdar ne zadene v skalo trpljenja. To so želje brata Toneta in Gelee nastanku veliko mlajši od Celjskega pevskega društva. Ljubezen do zborovskega petja je navdušene pevce povezala v letu 1992, ko so začeli delovati pod imenom Gloria, kasneje pa so se preimenovali v današnje ime. TG Zgodba z zapletenimi ljubezenskimi zvezami, mešanjem štren in skrivnostnim pridihom beneške noči popelje občinstvo dobro stoletje nazaj, v čas Beneškega karnevala (foto: Ciril M. Sem) PREDTEKMOVANJE ZA IZBOR KRALJICE SNEŽNIH PLANOT 2010 Na Golteh zmagala Ljutomerčanka Katja Senčar Golte je bilo drugo soboto v februarju prizorišče drugega predtekmovanja za izbor kraljice snežnih planot - Snow Queen. Prvo je bilo v začetku februarja na Pohorju. Pred finalnim izborom v Kranjski Gori, prvo soboto v marcu, pa tekmovalke čaka še Krvavec. Letošnji izbor, kije popestril dogajanje Pri treh piotiti, je pripravila Karolina Perko, direktorica podjetja Grembus, vodil pa jo je novinar Andrej Okreša iz Radia City. Kandidatke so se pomerile v smučanju in sankanju. Dekleta iz različnih krajev Slovenije in Hr-vaškeje spremljala sedemčlanska Kraljica snežnih planot na Golteh Katja Senčar v družbi spremljevalk Valentine Verhovnik (desno) in Lorene lličič (foto: Marija Šukalo) komisija, kijije letos predsedovala Mojca Marolt Basti. Pri ocenah je bila komisija enotna inje naslov druge spremljevalke podelila Loreni lličič iz Zagreba, prva spremljevalka pa je postala Valentina Verhovnik iz Lokovice. Naslov kraljice snežnih planot 2010 je na Golteh pripadel Katji Senčar iz Ljutomera. Senčarjeva se bo za laskavi naslov pomerila tudi na finalnem tekmovanju v Kranjski Gori. Med odmori, ko so potencialne kraljice snežnih planot menjale garderobo in šminko, je goste zabaval Peter Januš. Marija Šukalo ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE VANCOUVER 2010 Uspešen olimpijski prvene< Primoža Pikla Slovenski smučarji skakalci so odlično začeli z nastopi na zimskih olimpijskih igrah v kanadskem Vancouvru. Na manjši skakalnici so s šestim mestom Kranjca, sedmim mladega Prevca in 24. Pikla dosegli enega najboljših rezultatovvzgodo-vini slovenskih nastopov na teh prestižnih zimskih prireditvah. Otvoritveni in krstni nastop na olimpijskih igrah je na veliko veselje Zgornjesavinjčanov pripadel njihovemu edinemu olimpijcu Primožu Piklu, kije z dvema solidnima skokoma dobro opravil svoje delo in vsekakor upravičil zaupanje trenerja Zupana. Upajmo, da mu bo slednji dal priložnost tudi na veliki skakalnici in ekipni preizkušnji, kjer lahko slovenska izbrana vrsta upravičeno računa na visoko uvrstitev, po formi sodeč pa tudi medalja ni nedosegljiva. Franjo Pukart Primož Piki je v Kanadi osvojil 24. mesto PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO OKONINA V prihodnje več aktivnosti pri delu z mladino V Prostovoljnem gasilskem društvu Okonina je bilo v preteklem letu čutiti medgeneracijsko krizo podmladka, saj, kot so ugotavljali na občnemu zboru, mladinska desetina ni bila aktivna. Da bi to vrzel popravili, bodo po besedah predsednika društva Franca Friclja morali več aktivnosti usmeriti v delo z mladimi in jim z dodatnimi spodbudami približati društveni utrip in gasilsko dejavnost v kraju. Ficelj je prepričan, da je do tega prišlo, ker so vse aktivnosti usmerili v pripravo slavnostne obeležitve 70-letnice društva in nabavo novega vozila za prevoz moštva. Kljub temu so bili okoninski gasilci zelo aktivni. Veliko dela so vložili v vzdrževanje gasilskega doma, saj so preuredili sanitarije. Sodelovali so v čistilni akciji občine in v domačem kraju postavili mlaj ter se odpravili na strokovno ekskurzijo. Na operativnem področju je poveljnik Damjan Novak ugotavljal, da so posredovali v šestih intervencijah na območju svojega društva, v treh pa bili v pomoč sosednjih društvom. V vseh so imeli zelo kratek odzivni čas. Izkušnje so nabirali na občinskih vajah, delno pa tudi na izobraževanju in tekmovanju v okviru Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline. Marija Sukalo Predsednik Franc Friclj je mnenja, da bodo morali okoninski gasilci več aktivnosti usmeriti v delo z mladimi in jim z dodatnimi spodbudami približati društveni utrip in gasilsko dejavnost v kraju (foto: Marija Šukalo) MLADI GASILCI PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA BOČNA Obiskali gasilsko brigado v Velenju Referent za mladino v bočkem prostovoljnem gasilskem društvu je Irena Čeplak, ki z mladimi člani skrbi za prihodnost gasilstva v tem majhnem kraju. Mladi člani se lahko pohvalijo s sodelovanjem in dobrimi rezultati na veliko tekmovanjih, udeležili so se gasilskega kviza mladine, in to s kar dvema ekipama. Starejše pionirke so prejele zlato značko mladi gasilec. Za njihovo nadaljnje izobraževanje in sodelovanje na tekmovanjih jim je matično društvo namenilo nekaj sredstev, katerih so zelo veseli. Za mlade je bil prijeten dogodek zaslužen izlet v Velenje, kjer so obiskali gasilsko brigado in rudnik. Tudi v letošnjem letu bodo poskušali biti kar najbolj aktivni in se bodo udeleževali raznih tekmovanj. Čeplakova upa, da bo navdušenje mladih ostalo in da se bodo ravno ti mladi kasneje izkazali kot dobri nasledniki sedanje generacije. Irena Čeplak skrbi za mladi Bočni (foto: PR0ST0V0UN0 GASILSKO DRUŠTVO BOČNA Mulo društvo z veliko težavo Prostovoljni gasilci iz Bočne so se 6. februarja zbrali na letnem občnem zboru, kjer so ocenili delo lanskega leta. Predsednik društva Feliks Žmavc je poudaril, da je bilo preteklo leto za društvo težko, saj se jim je pripetil dogodek, ki ga v Sloveniji še ni bilo. Članica društva, ki seje na ogledu vaje poškodovala, sedaj društvo toži za visoko odškodnino, ki lahko v najslabšem primeru povzroči propad društva. Delovni predsednik Franc Miklavc je dejal: »Društvo je prostovoljno in potrebno v kraju, saj člani pomagajo vsakemu, ki pomoč potrebuje. Zato nismo pripravljeni odprodajati premoženja društva, da izplačamo odškodnino članici, ki nas toži.« Članico, Na mesto poveljnika je bil soglasno izvoljen Slavko Šinkovec (foto: Štefka Sem) ki se zbora ni udeležila, so z enim glasom proti izključili iz društva. Neljubi dogodek je razlog, daje z mesta poveljnika društva odstopil Matjaž Golob, za novega je bil izvoljen Slavko Šinkovec. V društvu so lani dali veliko poudarka izobraževanju, saj se zavedajo, da je le dobro usposobljen gasilec lahko uspešen gasilec. Dobro sodelovanje z društvom je povzel predsednik zgornjesavinjske gasilske zvezeJankoŽuntar. Predvsem je pohvalil dobro delo z mladimi, med intervencijami pa je opozoril na vse večje število dimniških požarov in dodal, da bo treba na tem področju storiti več, da število le-teh ne bo v porastu. Župan Stanko Ogradi je povedal, da se bo Občina Gornji Grad trudila, da bo trem društvom v občini zagotovila kar največ sredstev za njihovo delovanje, saj je dobro delovanje društev velikega pomena. Čestital je vsem, ki so dobili nagrade, opravili izobraževanje ali napredovali. Štefka Sem KULTURNO DRUŠTVO SLAP Rozalija Tkav< predala krmilo nasledniku V skladu s tradicijo, da se vsakič dobijo v drugi občini, so tokrat člani društva Slap, ki združuje ljubiteljske pisce poezije in prozne besede Zgornje Savinjske doline in širše, gostovali v Šmihelu nad Mozirjem. Izvedli so volilni občni zbor in se pripravili na leto 2010 z obširnim in ambicioznim delovnim načrtom. V svoje vrste so sprejeli novega člana. Rozalija Tkavc, ki je mesto predsednice društva opravljala dva mandata, je povedala, da te funkcije ne želi več opravljati - tudi iz zdravstvenih razlogov. V svojem poročilu je preletela dejavnosti Slapa v minulem letu. Največji dosežek je bila prav gotovo izdaja desetega, Delavci nazorske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, člani sindikata gozdarjev in športnega društva Grča so pripravili rekreativno druženje na Golteh. Na 31. tekmovanju za svinjsko glavo se je v veleslalomu pomerilo skoraj sto kmetov in gozdarjev ter uporabnikov gozdov. Ljubitelji belih strmin so kljub megli in dežju dosegli zavidljive rezultate. Za lovoriko tekmovanja, svinjsko glavo, je bilo pomembno predzadnje mesto. Tako sta v dolino vsak svojo kulinarično nagrado odnesla Lidija Kakerz Ljubnega ob Savinji in Jože Hriberšek iz Nazarij. Žreb je pečeno nagrado namenil tudi jubilejnega zbornika Slap, ki so ga oktobra predstavili na prireditvi v Lučah, decembra pa še na VTV Vaši televiziji Velenje. S prebiranjem svojih del so sodelovali na prireditvah drugih društev, kot sta Gal na Rečici ob Savinji in Toplica v Okonini. Regijsko srečanje v Gornjem Gradu, slovenski natečaj seniorjev v Juvanju in literarno srečanje v Šentjurju so pomenili prispevek k nadgradnji literarnega izražanja. Člana Marjana Rihter in Janez Gregorc sta izdala samostojni knjižni deli. Potem, ko so člani sprejeli vsa poročila in razrešili dosedanje organe, so sledile volitve. Predsednik Kulturnega društva Slap je postal predstavnikom sponzorjev, in sicer Ivanu Urbancu iz Šoštanja. Z najboljšimi rezultati med moškimi v svojih starostnih kategorijah se lahko letos pohvalijo lastniki gozdov Tomaž Robnik in Jakob Matijovc iz Luč ter Janez Presečnik in Rafko Kerznar iz Gornjega Grada. Med ženskami sta bili najhitrejši Tjaša Voler iz Luč in Ida Bitenc iz Nazarij. Med uporabniki gozdov je na prvem mestu pristal Srečko Ledinek iz Nazarij. Največ medalj, zato pa tudi pokal in prehodni pokal, sije prismučala ekipa Luč, na drugem mestu so pristali Nazarčani in tretjem Šoštanjčani. Marija Sukalo TEKMOVANJE ZA SVINJSKO GLAVO NA GOLTEH Lučani prepričljivo prvi Prejemniki pečenih nagrad so se svinjskih glav zelo razveselili (foto: Marija Šukalo) V imenu članov je Tkavčevi (levo) v zahvalo podarila cvetje Marjana Rihter (foto: Marija Lebar) član Stanko Gašparič. Predstavil je načrt dela in se dotaknil tudi finančne problematike društva. »Marsikaj se da narediti, če bomo sodelovali in delali z roko v roki,« je dejal. Zahvalil seje Rozaliji Tkavc za njeno neumorno delo. Marija Lebar DRŽAVNO PRVENSTVO SMUČARJEV SKAKALCEV DO 18 LET Mladinci Ljubnega BTC med najboljšimi v državi Nedavni rezultati državnega prvenslva mladincev do 18 letv Kranju so še en dokaz uspešne generacije mladih ljubenskih skakalcev. Slednji so na letošnji moštveni tekmi najboljših slovenskih ekip zaostali le za Tržič-Trifiksom in osvojili drugo mesto, v konkurenci posameznikov pa je Matevž Slatinšek osvojil bronasto medaljo. Še boljši so rezultati teh skakalcev v slovenskem pokalu, kjer Jaka Tes-ovnik vodi v skupnem seštevku. Na dosedanjih treh preizkušnjah je kar dvakrat premagal vso konkurenco in bil enkrat drugi. S tretjim, četrtim in osmim mestom se lahko pohvali Slatinšek, solidno, tik za deseterico, pa se vseskozi uvršča tudi Tadej Djujič. Franjo Pukart SmučarSKI izzivna Golteh. 20.2. Organizator: Društvo ljubiteljev gibanja Izziv. Brezplačne aktivnosti: test smuči, smučanje po VSL progi, nagradne animacijske igre, smučanje s člani slovenske DEMO vrste, primerjalna zabavna smučarska tekma. Kontakt: www.sport-izziv.si. Pastirčkove igre in pustni smuk na Veliki planini. 20.2. Organizator: PD Bajtar Velika planina. Dodatne informacije: Boris Pohlin, 041 577 625. Snežna tura po Savinjski planinski poti. 20.2. Organizator: Planinsko društvo Pošte in Telekoma Ljubljana, vodniški odsek. Dodatne informacije: Boris Lazar 041/756 352; pd.telekom@siol.net; www.pddrus1vo-ptlj.si. Več informacij o prireditvah na www.migajznami.si, kjer lahko tudi vpišete nove prireditve in vadbene programe. KOŠARKAŠKI KLUB NAZARJE Drugi poraz proti neugodnemu tekmecu Savinja : Nazarje 80:62 (17:17, 23:11, 11:15, 29:19) Prebold: Športna dvorana. Sodnika: Matej Sok (Kozje) in Darjan Petz (Celje). Tehnični komisar Bojan Kralj (Polzela). Nazarje: Janko Marko 6 (2t), Gostečnik Miha 2, Bitenc Primož 5 (1-3), Zadravec David 7 (11), Polčnik Peter 0, Vodončnik Blaž 11 (31), Gelb Nejc 6 (01), Blatnik Filip O, Plaskan Jure 4 (2-6), Ločičnik Gašper 8 (21,2-2), Potočnik Sergij O, Valenčak Dejan 13 (1-2). Rezultati 3. SKL - vzhod: 15. krog: Ruše : Konjice-Zreče 93:56, Primafoto Sl. Gradec : Koroška 85:56, Savinja : Nazarje 80.62, Nona Lenart : Miklavž 25.2.2010, ŠRK Koši Šentjur prosti. Lestvica po 15. krogu: 1. Ruše (+1) 25,2. Nazarje 24,3. Savinja 22,4. ŠRK Koši Šentjur 21,5. Nona Lenart (-1)20,6. Miklavž (-1) 17,7. Primafoto Sl. Gradec (+1) 17,8. Konjice-Zreče 16,9. Koroška (-1) 12. Prvi del prvenstva so Nazarčani končali skoraj s popolnim izkupičkom. Pogled na lestvico je kazil le poraz proti Savinji iz Žalca na domačem igrišču. Z željo po poravnavi dolga so se ktemu nasprotniku odpravili v Prebold, vendar maščevanje ni uspelo. Končni rezultat ni pravi pokazatelj dogodkov na igrišču. Dobre igre v drugem delu prvenstva so bile temelj pričakovanj zmage na lokalnem derbiju proti tekmecu iz spodnje Savinjske doline, ki je še vedno neposreden konkurent za naslov. Zgornjesavin-jčani so že na začetku pokazali željo po zmagi, s katero bi se otresli tekmeca v boju za osvojitev prvenstva. Žoga pa ni hotela skozi obroč kljub izdelanim akcijam in neoviranim metom. Po izenačeni prvi četrtini so domačini pritisnili v obrambi in z igro na robu prekrška, ki sojo sodniki tolerirali, prišli do otipljive prednosti dvanajstih točk. Gostje so morali zaigrati bistveno agresivneje, kar je obrodilo sadove, in semaforje kazal le šest točk razlike. Domači ko- GENERALNI SPONZOR B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o. Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje šarkarji so odgovorili s štirimi zaporednimi točkami. Edina pot do zmage je bila agresivna igra v obrambi v zadnjem delu igre, ki pa so jo sodniki hitro sankcionirali z osebnimi napakami. Domačini šoto s pridom izkoristili in uspešno pretvarjali v točke iz prostih metov. Met nikakor ni bil zaveznik gostov, karjih je demoraliziralo in razlika je prav ob koncu tekme poskočila. Savinja je ostala nerešljiva uganka za Nazarčane, ki so na drugem mestu prvenstvene lestvice in zaostajajo za Rušami za točko, vendar imajo odigrano tekmo manj. Drugi poraz v sezoni ni usoden, saj si v zadnjih treh krogih lahko privoščijo še en poraz. V naslednjem krogu, 27. februarja, gostijo kakovostno moštvo iz Šentjurja, vendar ne razmišljajo o porazu. Za dosego cilja bodo potrebovali podporo s tribun. Roman Mežnar ROKOMETNI KLUB NAZARJE Uspehi mlajše selekcije se vrstijo Mlajšo selekcija deklic nazarskega rokometnega kluba vodi trenerka Snežana Lamper (foto: MŠ) V Rokometnem klubu Nazarje deluje mlajša selekcija, v katero so vključene deklice, stare med šest in deset let. Mlade rokometašice vodi trenerka Snežana Lamper. Poleg učenja osnov rokometne igre so treningi pri začetnicah namenjeni predvsem osvajanju osnovnih gibalnih znanj. Ob zabavnih treningih se privajajo na delo v kolektivu in pridobivajo občutek za red in disciplino. Dekleta, ki hodijo na treninge že kakšno leto ali več, se že preizkušajo na pravih rokometnih tekmah. Kljub temu da rezultat na tekmovanjih pri najmlajših ni in ne sme biti v ospredju, so dekleta na prvih tekmah pokazala veliko talenta in tekmovalnosti. V zadnjih dveh mesecih je selekcija najmlajših deklic (letnik 2000 in mlajše) namreč sodelovala na dveh turnirjih. Prvi je bil v Celju, drugi pa v Ljubljani. Na obeh turnirjih so zabeležile osem zmag in nobenega poraza. Na obeh turnirjih so tudi zmagale. Na zadnjem turnirju so med šestimi ekipami na finalni tekmi zmagale s kar 16:7. MŠ ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO Zmaga proti ekipi Vuzenice setu so pokazale povsem drugačno igro in ves čas kontrolirale igro. Podobno je bilo tudi v tretjem in četrtem setu, odlični servisi in blok na mreži so bili ključ do uspeha. Za igro v zadnjih treh setih je potrebno pohvaliti celotno ekipo in navijače, ki so igralke vseskozi vzpodbujali. Do konca sezone bo ekipa KLS Ljubno odigrala še šest tekem. Na Ljubnem bodo gostovale ekipe Ruja, Celja in Črne. ArtPuk _________________________y Odigra no je bilo zadnje kolo rednega dela v tretji odbojkarski ligi. Na Ljubnem ob Savinji je gostovala četrfou-vrščena ekipa Vuzenica. Domača ekipa je prikazala eno najboljših iger in zasluženo zmagala z rezultatom 3:1 (17:25; 25:16; 25:18; 25:16). Začetek tekme ni bil po željah Ljubenk, saj so gostje hitro naredile razliko v točkah in jo držale do konca seta. Domače igralke so naredile preveč osnovnih napaktako na servisu kot na sprejemu. V drugem ČRNA KRONIKA ŠPORTNA DVORANA MOZIRJE Nogometni praznik odlično izpeljan V času prvega februarskega vikenda so člani Nogometnega društva Mozirje organizirali drugi turnir v malem nogometu za fante v kategorijah U8, U10, U12 in U14. Turnirja v Mozirju so se udeležile ekipe iz cele Slovenije. Dvodnevni turnir se je v sobotnem dopoldnevu pričel s tekmovanjem najmlajših selekcij U8. Osem izbranih ekip se je pomerilo v turnirskem sistemu igranja vsak z vsakim, v drugem delu pa na izpadanje ozi- si selekcij U14. Dve mozirski ekipi, dve iz Velenja, dve iz Kidričevega in dve iz Šmartnega ob Paki. V polfinalne obračune sta se uvrstili velenjski ekipi, Mozirjani in prva ekipa Aluminija iz Kidričevega. Poraženci Člani mozirskega nogometnega društva U14 s trenerjem Vikijem Uršnikom (foto: Benjamin Kanjir) roma končno zmago. Iz Zgornje Savinjske doline so se turnirja udeležili Mozirjani in Ljubenci. Oboji so se dobro borili, vendarjim je proti boljšim nasprotnikom iz šaleškega konca zmanjkalo športne sreče. Vfinalu sta se tako pomerili ekipi velenjskega Rudarja in Šoštanja. Zmaga je šla v Velenje. Podobno je bilo v popoldanskem delu tekmovanja, ko so bili na vrsti dečki U10. Finale je pripadal boju med dvema velenjskima ekipama. Mozirjani so imeli tokrat več sreče in znanja, saj so v malem finalu premagali Šoštanj in s tem zasedli tretje mesto. Nedelja je postregla z novimi, še bolj napetimi tekmami. Dopoldan so moči merili dečki U12. Domačini so se tudi tokrat dobro držali, a so v malem finalu, kije odločal o prejemniku pokala za tretje mesto, izgubili proti sovrstnikom iz Šmartnega ob Paki. Popoldan so na parket mozirske športne dvorane stopili nogometa- polfinalnih bojev Mozirjani in druga velenjska ekipa so se pomerili za tretje mesto. Tekma je bila polna adrenalina, lepih vložkov, na trenutke tudi trda. Zmagovalca je odločil Jošt Kunej, kije iz prostega strela premagal velenjsko obrambo in njihovega vratarja. Finale je potekal po načrtih igralcev iz Kidričevega. Z dvema goloma v mreži velenjskega vratarja so postali zmagovalci turnirja Ul4. Trenerji selekcij, ki delujejo pod okriljem ND Mozirje, Ilija Pezič, Alojz Rebič, Roman Kronovšek in Viki Uršnik so lahko na turnirju odkrivali nove kvalitete svojih igralcev. Gre za mlade fante, ki s športnim načinom življenja in ljubeznijo do nogometne žoge puščajo na strani slabe vplive okolja. Kot pravijo, vabijo v svoje vrste vse, ki bi želeli iz svojega življenja izvleči čim več dobrega in koristnega, ob tem pa vlagati v gojitev zdravega duha v zdravem telesu. Benjamin Kanjir • NEMIR V HIŠI Mozirje, Juvanje: 8. februarja zjutraj je prišlo do kršitve javnega reda in miru v stanovanjski hiši v Mozirju. Ob prihodu policistov se kršitelj kljub večkratnim opozorilom ni umiril inje s kršitvijo nadaljeval, zato je bilo zoper njega odrejeno pridržanje, izdan pa tudi plačilni nalog. 9. februarja zjutraj je bil dežurni Policijske postaje Mozirje obveščen o kršitvi javnega reda in miru v stanovanjski hiši v Juvanju. Policisti so na kraju dogodka zaradi tega kršitelju izdali plačilni nalog. • VOZNIK NI USTAVIL Mozirje: 9. februarja sta policista v cestnem prometu ustavljala voznika osebnega avtomobila, ki na znak policistov ni ustavil. Policista sta vozniku sledila in ga večkrat poskušala zaustaviti. Voznik policistovih znakov kar nekaj kilometrov vožnje ni upošteval, pri tem pa je storil več hujših cestno prometnih prekrškov. Ko se je zaustavil, ponovno ni upošteval zakonitih ukazov policistov inje enega celo fizično napadel ter ga lažje telesno poškodoval. Policist je napadalca kljub temu uspešno obvladal. Voznik bo za svoje dejanje kazensko ovaden, izrečena pa mu je bila tudi visoka globa. • NEPRAVILNO PREHITEVANJE Ljubija: 11. februarja okoli pol osme ure zjutraj je prišlo v Soteski do prometne nesreče, v kateri sta bili udeleženi dve vozili. Pri nesreči se je ena oseba lahko telesno poškodovala. • PREGNALI SO GA LASTNIKI Golte: 12. februarja v poznih večernih urah je neznani storilec skozi okno vlomil v vikend na Golteh. Nadaljevanje kaznivega dejanja so mu preprečile osebe, ki so bile v tem času v vikendu, in ga pregnale. • PRIDRŽAN DO STREZNITVE Mozirje: 13. februarja ob 20.27 uri so bili mozirski policisti obveščeni o kršitvi javnega reda in miru pred upravnim centrom v Mozirju. Ob prihodu patrulje na kraj se kršitelj kljub opozorilom ni umiril in je s kršitvijo nadaljeval. Ker ni upošteval zakonitega ukaza policistov, so slednji zoper njega uporabili prisilna sredstva in ga pridržali do streznitve. • POOSTRENO NAD VOZNIKE Mozirje: V Mozirju so policisti v noči na 14. februar obravnavali primer, ko voznik ni hotel ustaviti inje bežal pred njimi. Ko so ga vendarle uspeli ustaviti, mu je preizkus z alkotestom pokazal 0.64 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka. Voznik je bii pridržan, prislužil pa sije še 1.120 evrov globe. • DROGA IN ALKOHOL Policisti so bili v preteklem tednu aktivni pri preprečevanju preprodaje prepovedanih drog, saj so šestim osebam zasegli različne prepovedane droge. Prav tako so bili aktivni pri nadzoru cestnega prometa, saj so kar enajstim osebam odredili pridržanje zaradi vožnje pod vplivom alkohola. • DODATEK H KRONIKI IZ PRETEKLE ŠTEVILKE SAVINJSKIH NOVIC Pretekli teden smo na strani črne kronike poročali o požaru, ki seje zgodil v mizarski delavnici v Lokah pri Mozirju. Požar niso gasili samo mozirski gasilci, temveč so ga lokalizirali in pogasili tudi gasilci iz Nazarij, v pripravljenosti pa so bili še člani PGD s Pobrežij. na cesti Sreča Če bi mediji poročali le o dobrih novicah, pravijo, ne bi bilo prave gledanosti in velikih naklad časopL sov. V vaš časopis pošiljam pozitivno, resnično zgodbo, ki seje zgodila 10. februarja. Peljala sem se na relaciji Celje-Ljubno ob Savinji okrog 11. ure. Snežilo je in ceste še niso bile splužene. Kakšen kilometer od Letuša dalje je začelo avto zanašati, ga v hipu obrnilo za 180 stopinj in pristala sem na boku v jarku, ob nasprotnem voznem pasu, obrnjena proti Celju. Prva sreča: nisem bila poškodovana! Druga sreča: v tistem trenutku ni nihče pripeljal nasproti! Tretja sreča: naključni mimoidoči so mi takoj pomagali! En gospod mi je ponudil, da me pelje do Mozirja. Istočasno seje ob cesti ustavil tudi velik tovornjak z dvigalom. Skupaj sta speljala hitro akcijo in lastnik tovornjaka je ele- gantno dvignil moj avto na cestišče. Peljala sem se nazaj do krožišča v Letušu, da sem varno obrnila avto in ga preizkusila. Ko sem se vrnila, se je gospod s tovornjakom že odpeljal, saj je bilo na cesti malo prostora in nevarno. Govoril je po »savinjsko«, čeprav malo, ker je človek dejanj. V nekaj minutah je rešil moj problem, še preden sem prestrašila moje sorodnike v Celju in po Savinjski dolini. Drugi pa meje počakal in potem spremljal še do Mozirja. Ob branju Savinjskih novic naj vaju objame topel občutek moje hvaležnosti! »Kdor drugim pomaga, z obrestmi posoja«, pravi pregovor. Naj bodo obresti vsem, ki pomagajo drugim v stiski, obilne, čeprav brez imen in titul - tako bo postal tudi svet lepši! Kristina Bolta Oblakova ul. 28 3000 Celje Zdaj spočij si izmučeno srce, zdaj spočij si delome roke, zaprte zdaj so utrujene oa, le drobna lučka ti najgori. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljene mame Marije SOLAR (17.10.1961 - 9 2.2010) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč, izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in zasvete maše. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, ministrantom, pevcem, govornici, praporščakom in vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od nje. Posebno zahvalo izrekamo vsem, ki ste jo vseskozi spremljali z molitvijo. Žalujoči vsi njeni MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 www.pogreb-morana.si Nikoli ne umre tisti, ki živi v naših srcih ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, ata, dedka, pradedka, brata, strica Janeza PEČNIKA (29.6.1928 - 4.2.2010) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč ter vsem, ki ste izrazih sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala g. župniku Jožetu Belaku za opravljeno sveto mašo in pogrebni obred, g. Potočniku za ganljive besede slovesa, kakor tudi pevcem, pogrebcem in praporščakom. Hvala dr. Ireni Blažič - Lipnik za vso pomoč, ki jo je nudila našemu atu. Hvala vsem, ki ste ga spoštovali, imeli radi in v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Žalujoči vsi njegovi Dežurne službe I ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad za občino Gornji Grad: 041-390-145. Stop! Omejitev po pustu! Nič krapov in krač v postu! đosfiusiti ni grefi Žena de očitajoče: “Kakšen izgovor si boš pa danes izmislil, zakaj zamujaš iz službe?" Mož: “Bi ti bil namesto novega bolj všeč kak star, ki se ti je že dopadel?” cRecesiji oB roo Razveseljiva novica za vse, ki ste tarnali v minulih najlepših letih svojega življenja - zdaj lahko to počnete upravičeno. SBaórcéfic novice 6lov e fi se uči, òo fiter živi Štet zve, da seje njegov upokojeni kompanjon Ivek vpisal med študirajočo populacijo. Malek: “Kako, da si se odločil na stara leta študirati?” ga vpraša. Ivek: “Naletel sem na gostilno, kjer študentom točijo pivo za pol običajne cene.” ®rugi zafioè sonca Ob enajstih ponoči Dore zaključi pohajkovanje od gostilne do gostilne. “Grem domov, preden bo tema,” reče. “Kakšna tema?” se mu čudi pivska bratovščina. “Saj je že enajst!” “Ob tem času ponavadi začnejo ugašati luči.” *3zfioò v sili Volodja razlaga družbi: “Včasih sem tako raztresen, da, ko pripeljem v krožišče, ne vem več, na katerem odcepu naj grem ven. Lahko bi celo izvozil po tistem, po katerem sem se pripeljal.” Vse zanima: “Kaj potem narediš?” “Kakih pet do osem krogov.” cMor uspešnic “Kako lepo pišete!” reče zavarovalniška agentka stranki, ki izpolnjuje obrazec. “Ste mogoče pisatelj?” “Na nek način. Kar nekaj ljudi je že bralo moja dela.” “Kaj pa pišete?” “Napise na trakove pogrebnih vencev.” Stransfii učine fi Z rožami ji lahko poveste, da jo ljubite, ona pa bo rekla: “Le kaj imaš za bregom?” Ne smem gledat, kaj dela moj brat! Sploh ga nisem tako učil. Cvetke ih koprive REBRCA ZA VIOLINE Toni Breznik, vodja OE Nazarje Zavoda za gozdove Slovenije (desno): »Čudenje ta tvoj javor-tako debel, pa še kar kaže rebra.« Jože Kaker, prodajalec najvrednejšega hloda na licitaciji vrednejšega lesa: »Toni, ta rebrca sem prodal po 9 evrov za kilogram.« PRODAJALKA, KI NE MARA STRANK Frenk Vugrinec, novi priseljenec na Rečici ob Savinji: »Punce, en šluk pomaga, da pogum ne omaga. Čeprav sem našemljen v kamniško prodajalko ljubezni, jih bo dobil po prstih vsak, ki se me dotakne. Ne zanesem se še na dober vid Rečičanov, pa tudi njihovih navad ne poznam.« DOBER IZKUPIČEK PREVIDNE VOŽNJE Jože Hriberšek - Irmančnik, tekmovalec v veleslalomu za svinjsko glavo na Golteh: »Letos sem uspel priti na predzadnje mesto in si prisvojiti mojo najljubšo lovoriko. Sedaj sem v dilemi, ali najjo upo- € è. k (foto: IS) NOVOZE- Bhf Mi landska PAPIGA POVZROČANJE ROPOTA NA VEČER PRED GODOM (TALIJANSKI MATEMAT1K- GIUSEPPE ZAKLJUČEK GESLA ZVRST JAMAJŠKE GLASBE ZMIKAVT, KRADLJIVEC m mr :x 4 PREPISOVA- LEC. RAZMNOŽE- VALEC L k* m “ e IÉi L PIŠTOLA BELGIJSKEGA TIPA Z ZAČETNICAMA FN if r 7 lit* Ikh>jv PALESTINS- KI VODITELJ- JASER i m MOL (GLASB.) ANGLEŠKI GLASB. PRODUC--BRIAN BODEČ PLEVEL SLOVENSKI MATEMATIK (VEGA) 1754-1802 AZIJSKA PALMA ► J' J?/? ŠIRNA TRAVNATA RAVAN V JUŽNI AMERIK! AMERIŠKA IGRALKA- TATUM TERASA PRI RIMLJANIH IN GRKIH VEČJI OGNOJEK, TVOR HČERIN Mož MORJENJE, UBIJANJE (EKSPR.) TROBENTA, Ki IMA GLOBOK GLAS PRISTANIŠČE NA OTOKU HONŠU TEMELJ, BAZA ŠVICARSKO- FRANCOSKI PISATELJ- CLAUDE SODARSKO ORODJE, TRLO STARA PLOŠĆINSKA MERA ZVEZDNI UTRINEK, IZPOĐNEBNI KAMEN PREPIR, SPOR AMERIŠKA IGRALKA- MINNIE PETER ADAMIČ TIP STAREJŠIH VOJNIH LADU S PROPAGANDO USTVARJEN VTIS GERMANSKE BOGINJE USODE GLOBEL, STRUGA, KOTANJA VEDENJE, RAVNANJE (ZAST.) NIZOZEMSKI PESNIK {HQ.LST) PODATKI, NAVEDBE O ČEM SMUČARSKI CENTER V KOLORADU IZBOČENI POJAV NA VODI OTOČJE V INDIJSKEM OCEANU ORANJE (ZAST.) ČEŠKA PRITRDILNI- AMERICAN AIRLINES (KRATICA) UTELEŠENJE BOGA VIŠNUJA V HINDUIZMU NECA FALK ZMERNO POČASI (GLASB.) MOŠKI PRINCIP KITAJSKE FILOZOFIJE, YANG KRAJ PRI STAREM TRGU NA NOTRANJSKEM DUHOVNIK, ŽUPNIK (SLABS.) ANTIČNO MESTO V ITALIJI, FILOZOFSKA ŠOLA REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Sapnik, Anaiza, strnad, trio, praznik, skrak, SL, obolus, savta, dekolte, tirs, Plavt, Ra, nat, IK, Eusebio, Saenredam, Sl, usnje, Asen, TE, Kim, orant, osti, Avsenik, Pta, rastika MINI SLOVARČEK: KURE- pristanišče na otoku Honšu DRIVER- ameriška igralka- Minnie PAMPA- širna travnata ravan v južni Ameriki PEANO- italijanski matematik- Giuseppe NORNE- germanske boginje usode OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA Zgornje Savinjske doline Na trgu 20, Mozirje, Tel: 03 839 25 90, gsm: 051 640 590 Vabimo vas na krvodajalsko akcijo v četrtek, 25.2.2010, od 7. do 11. ure v OŠ Gornji Grad. S seboj prinesite osebni dokument s fotografijo. VABLJENI! Napovednik dogodkov • Petek (19. februarja), ob 16.30. Knjižnica Mozirje Pravljična ura za otroke: Snežna princesa • Petek (19. februar), ob 18.00. Galerija Mozirje Otvoritev razstave likovne ustvarjalke Anke Rangelov • Petek (19. februar), ob 19.00. Dom kulture Nazarje Koncert v počastitev meseca kulture___________________________ • Sobota (20. februar), ob 10.00. Dom kulture Nazarje Predavanje Zračna vojna nad Zgornjo Savinjsko dolino 1941 -45 • Sobota (20. februar), ob 18.00. OŠ Rečica ob Savinji Odprtje arhitekturne razstave DANS arhitekti. Sodelovanja 2003 - 2010_______________________________________ • Sobota (20. februar), ob 19.00. Kulturni dom Mozirje Gledališka komedija Partnerska poroka ______________ • Sobota (20. februar), ob 19.00. Kulturni dom Gornji Grad Gledališka predstava Mrtve duše_______________________________ • Nedelja (21. februar), ob 15.00. Kulturni dom Rečica ob Savinji Prireditev Pokaži kaj znaš____________________________________ • Nedelja (21. februar), ob 15.00. Kulturni dom Bočna Kulturna prireditev V zidan'ci z Vajnštajni___________________ • Nedelja (21. februar), ob 18.00. Športna dvorana Poden, Škofja Loka Košarkarska tekma -TCG Mercator : Nazarje Input (mladi nei) • Sreda (24. februar), ob 18.00. Galerija Mozirje Predstavitev univerzalne knjige življenja Maya Tzolkin 2012 • Sreda (24. februar), ob 19.00. Gostišče Grad Vrbovec Cochamo - Čile (Matjaž Dušič) _______________________ • Četrtek (25. februarja), ob 17.30. Knjižnica Nazarje Pravljična ura za otroke: Jaz in moja mami _______________ ŽIVALI-PRODAM Prodam vietnamske prašičke, stare 2 meseca; gsm 041/585-813. Prodam 8 mesecev breji telici sivki, pašne. Bale menjam za drva; gsm 041/793-519. Prodam brejo telico limuzin, primerno za dojiljo; tel. 03/584-41-12. Prodam teličko bbp/lim, staro 3 tedne; gsm 041/428-795. Prodam telico simentalko ter bikca limuzin, starega 14 dni in telico šarole, staro 14 dni; gsm 051/806-053. ŽIVALI-KUPIM - MENJAM Kupim bikce in teličke stare od enega tedna dalje; gsm 051/372-468. Menjam tri breje koze za tri breje ovce; gsm 041/413-180. DRUGO - PRODAM Ugodno prodam fotelj; gsm 051 /248-302. Ugodno prodam jogi »ecologie dream«, 80 x 190; gsm 041 /806-001. Prodam manjši gumi voz, dimenzije 1.2 m X 3 m, cena 80 eur; gsm 051 / 210-076. Pasjo utico, lepo ohranjeno, poceni prodam; tel. 584-34-97. Prodam seno ali menjam za drva; gsm 041/793-553. Prodam silažne bale; gsm 041/566-109. Prodam meso od žrebeta; gsm 041 / 721-382. DRUGO Kupim šah, lesen, klasičen, lahko brez šahovnice - za učenje šaha; tel. 03/ 584-50-20. Prosim, če mi kdo podari 50-litrski bojler; gsm 030/918-823. VOZILA IN OPREMA - PRODAM Prodam zaščitno masko za havbo - smrček, za golf 4, rabljeno 3 mesece, cena 60 eur; gsm 070/715-386. VW polo 1.2, letnik 2002,75.000 km, 5 vrat, lepo ohranjen, prodam; gsm 041/454-626. NEPREMIČNINE V najem oddamo stanovanjsko hišo v Zg. Pobrežju; gsm 031/638-535. , MORDA STE ISKALI PRAV TO ALI STE ŽE RAZMIŠLJALI, KAJ BI LETOS STORILI DRUGAČE? Zima počasi odhaja in ALERGIJA prihaja! Še je čas! Za Vas in Vaše najmlajše. SOLNE TERAPIJE! 031/788-881. Grajska vrata d.o.o., Šmiklavž 3a, Gornji Grad. STEKLARSKA DELA TAMŠE, MOZIRJE Za ponudbo poglejte na www.steklarstvo-tamse.com ali pokličite gsm 031/305-532. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO M Mozirje Okvirjanje slik, termopan stekla, namizne plošče, ogledala, varnostna stekla, profilna (kopeiit) stekla, senčila (žaluzije), predelava starih okenskih kril v termopan izvedbo, izbočena nadzorna ogledala (za trgovine, lokale), izbočena cestna ogledala ... gsm 051/396-269, faks: 03/584-11-49. Jaka Marolt s.p., Mlinska pot 2a, 3330 Mozirje. VODOVOD, CENTRALNO OGREVANJE, KLJUČAV. DELA sončni kolektorji, toplotne črpalke, peči na biomaso ... Splošna ključavničarska dela, popravilo strojev ... 041/354-562 ali 041/ 354-528, e pošta: jmlinar@siol.net. Pirčk inštalacije. Mlinar Jože s.p., Bočna 58a, Gornji Grad. RAČUNOVODSKE STORITVE Strokovno in kvalitetno. Ugodnosti za nove stranke! ASU Suzana Urbanc Renko s.p., Ljubija 95, Mozirje; 041/429-755. RAČUNOVODSKE STORITVE Nudim strokovno in ažurno vodenje vaših poslovnih knjig. Saša Poljanšek s.p., Radmirje 26, Ljubno, gsm: 031/633-192. RAČUNOVODSKE STORITVE dva meseca brezplačno za nove stranke, gsm 031/768-132. DOBIŠ d.o.o., Podter 10, Ljubno ob Savinji. Novitete v Knjižnici Mozirje ODRASLI: Brown, Sandra: Nebeška vročica, Margolin, Phillip: Speča lepotica, Lustbader, Eric: Bournova zapuščina, Auster, Paul: Brooklynske norosti, Oliver, Jamie: Jamiejevo ministrstvo za prehrano: Jamie za začetnike, Kureishi, Hanif: Nekaj ti moram povedati, Jergovič, Miljenko: Zgodovinska čitanka 1, Waters, Sarah: Žeparka, Jiang, Rong: Volčji totem, Mccourt, Frank: Učitelj, Tolle, Eckhart: Nova zemlja: prebujeno in zavestno življenje, Mal, Vitan: Napačna odločitev. MLADINA: Suhodolčan, Primož: Živalske novice. 3, Grizemo do resnice, Petrlik-Huseinovič, Andrea: Aliča v čudežni deželi, Podgoršek, Mojiceja: Do jutri je še daleč, Carnavas, Peten Sarino velikansko srce, Peršolja, Patricija: Kuštra, Mcdonnell, Patrick: Kot v nebesih, Pregl Kobe, Tatjana: O princeski, ki je ni bilo, Rogač, Franci: Kresniček Bal. mm ww • I vt« • I ■ • Kosce in božični obredi V preteklosti je bilo v spominu naših prednikov še veliko, sedaj že pozabljenega dogajanja na naših kmetijah. Vsekakor je pomenila kašča na kmetiji nekaj posebnega, saj je bila neke vrste hramba za življenje vsake družine. Gotovo najlepši običaj je bil v povezavi z božičnim kruhom in blagoslavljanje domačije na predvečer božiča. Ljudje so nad vse spoštovali "božičnek", kot so ponekod poimenovali božični kruh. Drugod je spet bil to "namežnik" ali "poprtnik". V okolici Gornjega Grada so se trdno držali tega davnega običaja. Pri tem jim je bila kašča za prenočevanje božičnih kruhov in pozneje tudi za hrambo. Gospodinja je spekla tri vrste božičnih kruhov, o tem sem že veliko pisal. Koje zvonilo Ave Marijo, je v kašči pogrnila posebno mizo, na njo postavila kruhe, zraven hišni molek, leščerbo, razpelo, blagoslovljeno vodo, slamence z semenskim žitom in posebno še eno z otrobi in soljo. Radi so pod mizo položili še nekatero orodje in pripomočke, da bi si tako za delo na kmetiji pridobili božični blagoslov. Kruhe je gospodinja posebej pokrila z obrednim prtom (prčnik), ki je bil pri vsaki hiši. Če je duhovnik opravljal kakšne zakramente, so s prtom pogrnili mizico. Tako je vse Takole je Franc Deleja, znani tesarski mojster v Mozirju, leta 1912 za svoj mojstrski izpit narisal kaščo. navedeno prestalo božično noč v kašči. Na sam božič pa je družina po zajtrku zaužila košček božičnega kruha. Ostalo so hranili za sv. tri kralje, ko so spet zaužili košček božičneka. Do takrat so hranili kruhe v kašči. Kar škoda je, da smo te plemenite navade v glavnem pozabili, vsaj na omenjena obredna dejanja. Še to, fantje so verjeli, da bo tisti, ki bo zaužil sedem koščkov božičneka, vse prihajajoče leto izredno močan. Zato so ob božiču zjutraj prihajali voščit praznike in bili tako deležni blagoslovljenega kruha. Aleksander Videčnik Vabimo vas, da nam v uredništvo Savinjskih novic sporočite, če imate dobro ohranjeno kaščo. Ker želimo opozoriti na pomen teh kmetijskih zgradb, bi jih nekaj predstavili širši javnosti. Z dobro voljo in spoštovanjem naših prednikov nam bo skupaj uspelo povrniti sloves teh mojstrovin kmečke kulture. Navedite starost in kraj, kjer kašča stoji, ter naslov gospodarja. VOZILI SMO: ŠKODA SUPERB COMBI 2.0 TDI Za ljudi, ki ljubijo dinamično življenje in prostor Najprestižnejši Škodin model superb, ki slovi po svoji funkcionalnosti in prostornosti, je dobil sorodnika, in sicer v karavanski različici, ki jo Čehi imenujejo combi. Ta poleg udobja, ki smo ga spoznali že pri limuzinski izvedbi, ponuja še pravo bogastvo prtljažnega prostora, ki lahko z zajetnih 633 (pri podrtih zadnjih sedežih) naraste na ogromnih 1.865 litrov. Superb je tudi v karavanski podobi ohranil zadržano eleganco, saj padajoča linija zadka deluje harmonično s prednjim delom avtomobila. Kljub dolžini 4,84 metroje podoba vozila skladna, kromirani zunanji elementi pa poskrbijo za nevsiljiv pridih luksuza. Potencialne kupce karavanskega superba pri Škodi vidijo predvsem med ljudmi, ki ljubijo dinamično življenje in ne želijo biti omejeni s prostorom, toda tudi slednji imajo radi kanček prestiža. Prtljažnik vsebuje integrirani aluminijasti letvi s pritrdilnimi elementi. Del sistema jè tudi prilagodljivi predelni element, s katerim je mogoče prtljažnik razdeliti na dva dela, s pritrdilnim pasom pa fiksirati prtljago, da med vožnjo ne more drseti sem in tja. Na levi strani prtljažnega prostora je nameščena prenosna svetilka, ki zna priti še kako prav, saj vsebuje tudi magnet in jo zato lahko namestite kamorkoli na karoserijo. Za doplačilo si lahko omislite električno odpiranje in zapiranje pokrova prtljažnika, kateremu je mogoče nastaviti zgornji položaj, do katerega se odpre, prav tako za doplačilo pa je na voljo tudi avtomatski prtljažni rolo, ki se samodejno pomakne v sredinski položaj, ko se odpre pokrov prtljažnika. V osnovi lahko izbiramo med tremi paketi opreme (comfort, ambition in elegance), seveda pa je možnosti kombinacij z razpoložljivo dodatno opremo še bistveno več. Testni avto, ki so nam ga posodili pri pooblaščenem prodajalcu in serviserju PSC Praprotnik v Velenju, je premogel najbogatejši paket opreme, pri katerem sem si neskromno zaželel še električno panoramsko strešno okno. Superb combi je na voljo s tremi bencinskimi (1.4 TSI 125 KM, 1.8 TSI 160 KM in 3.6 FSI 260 KM) in tremi dizelskimi motorji ( 1.9 TDI 105 KM, 2.0 TDI 140 KM in 2.0 TDI 170 KM). 140-konjski dizel, kije poganjal testno vozilo, je s 6-stopenjskim ročnim menjalnikom posrečena kombinacija, ki zagotavlja optimalne zmogljivosti ob zmerni porabi, v odvisnosti od izbranega motorja so na voljo še 5-stopenjski ročni in 6- ter 7-stopenjski avtomatski menjalnik. Za tiste, ki želijo suverenost na vsaki podlagi, so poskrbeli s 4-kolesnim pogonom, ki se vključuje po potrebi in preprečuje zdrs prednjega kolesnega para. Vožnja s superbom combi je udobna in neutrujajoča. Kljub zajetnim zunanjim dimenzijam je avto okreten tudi v mestnem prometu, na račun elektronskih pripomočkov pa brez težav obvladljiv tudi za nežnejši spol. Zasloni in stikala na armaturni plošči so pregledni, odličen avdio sistem pa poskrbi, da je vožnja še prijetnejša. Sredi letošnjega leta bo superb dobil še sistem KESSY, ki bo omogočal odklepanje in zaklepanje vozila ter zagon in izklop motorja brez uporabe ključa. Franci Kotnik Kombinirana poraba goriva in izpusti C02 za model Superb Combi: 5.9-10.21/100 km, 155-237 g/ki e i' Celje - skladišče D-Per 7/2010 4/SAKDO RASTE Z USPEHOM. Novi ŠkodaSuperb Combi. Že za 20.990 €. Priimek* PSC Praprotnik, Šaleška 15, Velenje, tel.: 03 898 32 20 Veliko nagra V NAKUPOVALNEM CENTRU Kuponček izpolnite, izrežite in ga oddajte v avtomobil Mazda2, ki je razstavljen v nakupovalnem centru Veleja park Pogoji m pravila nagradne igre: Nagradna igra poteka “““ od 8.1. do 20. 3. 2010. Organizator nagradne igre je NC Velejapark, WG Projektiranje mm, d.o.o. Verovškova cesta 55, 1000 Ljubljana. Sodelujete ■*» lahko vsi, ki boste najkasneje do 20. 03. 2010 pravilno izpolnili nagradni kupon. Nakup ni pogoj za sodelovanje ™ v nagradni igri. Žrebanje bo to 20. 3. 2010 v avli NC Veleja-park. Celjska cesta 40. 3320 Velenje. Nagrajenec bo objavljen na spletni strani www. ■ veiejapark.si in obveščen po pošti. V skladu z zakonom o davčnem postopku (Ur. list RS, št. 25/2005) mora fizična Ul oseba precfiožiti svojo davčno številko. Sodelujoči v nagradni igri soglašajo z uporabo osebnih podatkov in se strinjajo, da jim podjetje Velejapark mm lahko pošilja obvestila o svojih M trženjskih aktivnostih. Sodelu- NAKUPOVALNI CENTER 1 Naslov GSM » joči lahko kadarkoli zahtevajo prenehanje obveščanja. Več o pogojih in pravilih nagradne igre na www.velejapark.si in s na prodajnih mestih vseh trgovin v NC Velejapark. Podatki označeni z * so obvezni!