CBUE. 18. OKTOBRA 1979 - ŠTEVILKA 41 - LETO XXXIII - CENA 5 DIN
glasilo občinskih organizacij szdl ceue, laško,
slovenske konjice, šentjur, šmarje pri jelšah in žalec
V	mednarodnem letu otroka smo krenili po sledi stare reportaže izpred dveh
let Tedaj smo pisali o otroškem varstvu izven vzgojnovarstvenih ustanov. Danes
je novinarka Zdenka Stoparjeva napisala novo reportažo na staro temo in dala
naslov: Letos: nezakonita nuja. Komentar Je odveč.
Tokrat smo obiskali krajevno skupnost Štore in spoznali kraj, ki Je na robu
mesta in v bistvu tudi njegov sestavni del. Nemalo problemov Je zaradi tega, toda
v Štorah krajani vedo kaj delajo, zato tudi uspehi ne izostanejo.
V	Rogatcu so odprli novo osnovno šolo, v Vojniku vrtec, v žalski občini se.
pripravljajo na nov samoprispevek, vsi pa se pripravljamo na volilne konference
ZK in na novo srednjeročno obdobje. Odlična priložnost za odkrite besede. Mi v
uredništvu pa se še posebno pripravljamo na bolj novo zasnovo našega tednika v
upanju, da bomo tudi mi v začetku novembra lahko prišli na dan z odkrito
besedo. O informiranju na območju in vlogi tednika in Radia. Nekateri Jo namreč
podcenjujejo in na pamet izrekajo ocene v imenu... koga že?
Na svidenje čez sedem dni!
DRAGO MEDVED
SREČA Z NAPAKO NA ROBU MESTA - LETOS: NEZAKONITA NUJA
SVEČANOST ZA KONJIŠKI PRAZNIK
je bila v novih poslovnih in prodajnih prostorih Kmetijske zadruge ob Oplotniški cesti v Sloven-
skih Konjicah. Poleg delegatov občinske skupščine, samoupravnih interesnih skupnosti in družbeno-
političnih organizacij občine Slovenske Konjice in delegacij pobratene občine Kosjerič v SR Srbiji in
ostalih iz celjskega območja, so se med gosti svečane seje udeležili tudi generalmajor Branko Jerkič,
sekretar republiške konference SZDL Miloš Prosenc, izvršni sekretar predsedstva CK ZKS Emil Roje
in sekretar Medobčinskega sveta ZKS Janez Zahrastnik.
Kulturni program je izvirno prepletal svečano sejo, ki jo je vodil predsednik Občinske konference
SZDL Filip Beškovnik, v njem pa so sodelovali Koroški akademski oktet, pihalni orkester iz
Slovenskih Konjic in z recitalom ter kot povezovalec programa Jože Logar, dramski igralec in član
Radia Glas Ljubljane.
Slavnostni govornik je bil predsednik skupščine občine Slovenske Konjice Franc Ban.
S svečane seje so poslali pozdravno brzojavko predsedniku Titu, podelili najvišja priznanja in
plakete ter nagrade »12. OKTOBER« in nagrade Inovator 1979.	MITJA UMNIK
SLOVENSKE KONJICE
Konjiška občina stopila v družbo razvitih
Ni bilo malo dvomljivcev,
ki so na začetku tekočega
srednjeročnega plana razvo-
ja konjiške občine zmajevali
z glavami, češ da so načrti
gospodarskega in družbene-
ga razvoja preveč pogumno
zastavljeni in na splošno pre-
več napeti. Toda rezultati ko-
njiških občanov in delovnih
ljudi so kot na dlani: na mar-
sikaterih področjih so že lani
dosegli in celo presegli načr-
tovane naloge.
Tako so načrtovano rast
družbenega proizvoda za 10
odstotkov po letni stopnji
dvignili na 15,8 odstotkov,
ob koncu lanskega leta; v
prihodnje računajo, da ne bo
padla pod 13 odstotkov. Hi-
trejša od načrtovane je rast
industrijske proizvodnje -
namesto načrtovanih devet
do deset odstotkov jo v obči-
ni Slovenske Konjice prese-
gajo za tri odstotke, pri če-
mer računajo, da bi bila letna
stopnja rasti lahko okrog 11
odstotkov. Konjiško gospo-
darstvo v celoti je izredno
dober izvoznik, saj v celoti
izkazuje pozitivno izvozno-
uvozno bilanco in ne kaže,
da bodo na tem področju po-
pustili v prihodnje, saj izvoz
povečujejo letno za 30, na-
mesto načrtovanih 25 odstot-
kov. Res je, da so pri tem
tudi presegli stopnjo zapo-
slenosti.
Predvsem kaže poudariti
konjiške uspehe pri naložbe-
nih vlaganjih, saj so praktič-
no leto dni pred rokom ure-
sničili 5-letne načrte; v go-
spodarstvo so »naložili« naj-
več, kar 1,8 milijarde dinar-
jev! Pri tem priznavajo, da z
nekaterimi naložbami kasni-
jo; v sedanjih, še bolj pa v
prihodnjih pogojih gospo-
darjenja, se bodo na naložbe-
nem področju morali moč-
neje spoprijeti z vprašanji
dohodkovnih odnosov in po-
vezovanja v sistem so vlaga-
nja.
Dokaj bleščečo sliko druž-
benega in gospodarskega ra-
zvoja konjiške občine kvari-
jo tudi problemi, kot so: sla-
ba kadrovska struktura za-
poslenih, še premajhna rast
produktivnosti in ekonomič-
nosti poslovanja, bele lise
nerazvitih predelov v občini,
zaostajanje terciarnih dejav-
nosti in še kaj, pa tudi pri
ubiranju korakov na poti
bolj celostnega pohorskega
turizma so šele na začetku.
Toda dosedanji rezultati so
preveč trdni, da Konjičanom
ne bi tudi v prihodnje verjeli
nadaljnjega gospodarskega
in družbenega razvoja ob-
čine!
MITJA UMNIK
V ponedeljek zvečer so se
iz kruševske občine vrnili
člani moškega pevskega zbo-
ra iz Trnave ter ansambla Ve-
seli hmeljarji. V občini Kru-
ševac so se namreč mudili ob
njihovem občinskem prazni-
ku ter tam pripravili kulturni
program, v katerem je sode-
loval tudi znani beograjski
igralec Rale Damljanovič.
Kulturna skupina iz Žalske
občine je zares navdušila. Tu-
di v Velikem Siljegovcu, vasi
kakšnih 30 kilometrov odda-
ljeni od občinskega središča.
SAVINJČANI V
KRUŠEVCU
Njihovemu izvajanju na pro-
stem je prisostvovala tako re-
koč vsa vas. Vmes pa srbska
gostoljubnost, o kateri je bilo
izrečeno toliko lepih besed.
Največje priznanje pa so prav
gotovo dobili pevci iz Trnave,
ki jih vodi Jože Skorjanc.
Kulturna skupnost iz Kru-
ševca jih je namreč povabila,
da sodelujejo pri snemanju
gramofonske plošče s pesmi-
>Tii iz Pomoravja. Trnavčani
bodo posneli pesem Oj, Mo-
ravo.
Reportažo z obiska v brat-
ski Srbiji bomo objavili v pri-
hodnji številki Novega te-
dnika.
J.V.
OBMOČJE
Nujna Je regijsica pomoč in sodelovanje
Tako, kot pred leti, ko je
tudi celjski Izletnik iskal šir-
šo družbeno pomoč za nor-
malno delo in nadaljnjo iz-
gradnjo rekreacijsko turi-
stičnega centra Golte, je svet
občin celjskega območja tu-
di zdaj podprl prizadevanja
kolektiva velenjske Rdeče
dvorane in opozoril, da je
center potreben za celotno
območje in da je zatorej za
njegovo sanacijo in nadaljnji
razvoj zainteresirana regija
kot celota.
Toda sklepi in stališča zad-
nje seje sveta občin celjske-
ga območja gredo še naprej.
Priporočili so namreč, da naj
bi čimprej ustanovili poseb-
no strokovno ekipo, ki bo
vodila akcijo za sanacijo in
nadaljnjo izgradnjo Golt. In
ne samo to - to strokovno
telo naj bi proučilo in usme-
rilo delo za razvoj turizma v
Gornji Savinjski dolini
sploh, kajti Golte so del turi-
stičnega dogajanja v mozir-
ski občini in jih zatorej ni
moč obravnavati ločeno od
zaledja.
Tudi svet občin celjske re-
gije se je zavzel, da je treba
Golte čimprej usposobiti za
nadaljnje delo, vrh tega pa
svetoval, da naj Rdeča dvo-
rana samoupravni sporazum
o združevanju dela in sred-
stev za nadaljnjo izgradnjo
Golt z obrazložitvijo in seve-
da s konkretnim programom
razvoja Golt posreduje vsem
organizacijam združenega
dela v celjski regiji. Akcijo za
podpisovanje sporazuma pa
naj spremljajo in podpirajo
zlasti vsi občinski in medob-
činski sindikalni svet.
Umestno je bilo tudi pri-
poročilo, da naj predsednika
Izvršnih svetov velenjske in
mozirske občinske skupšči-
ne po potrebi skličeta razgo-
vore s predsedniki izvršnih
svetov drugih občin na celj-
skem območju.
Akcija za sanacijo in na-
daljnjo izgradnjo Golt je to-
rej stekla. Akcija je dobila
tudi družbeno podporo. To-
da, to ni dovolj. Izkušnje ka-
žejo, da jo morajo zdaj spre-
jeti in se zanjo ogreti delovni
kolektivi, ki naj za njeno ure-
sničitev namenijo preko sa-
moupravnega sporazuma tu-
di določena sredstva. To pa
tudi pomeni, da morajo no-
silci pomembne regijske za-
misli posredovati združene-
mu delu konkreten program
nadaljnjega razvoja Golt.
Program, ki bo časovno in
finančno opredeljen.
Prav gotovo imajo v tej po-
budi posebno mesto tudi
lastniki, oziroma upravljalci
depandans na Golteh.
MILAN BOŽIC
nagrada skoj za roka kopitarja
V Zagrebu je bila osrednja proslava ob 60-letnici
ustanovitve SKOJ, kjer so med drugim tudi podelili
tradicionalne nagrade »Sedem sekretarjev SKOJ« ti-
stim mladim ustva^alcem, ki so že veliko pomemb-
nega dosegli na različnih področjih. Tako je za izvrstne
dosežke na športnem področju dobil priznanje tudi
Rok Kopitar, član AD Kladivar, državni rekorder na
400 m ovire (49,55), reprezentant, zmagovalec MIS,
kandidat za OI v Moskvi, redni študent. Čestitamo!
T. VRABL
še bolj demokratično
Tik pred splošno javno razpravo o nadaljnji demo-
kratizaciji političnega dela v naši družbi, je predsed-
stvo SZDL v Celju sklenilo, da bodo odslej tudi dru-
gače vodili seje predsedstva. V duhu predloga predse-
dnika Tita o kolektivnem vodstvu. Odslej ne bo vodil
seje predsedstva le predsednik, ampak tudi oba pod-
predsednika, sekretar in člani predsedstva. Tako je že
ponedeljkovo sejo vodil podpredsednik Drago Stokav-
nik.
predavanje o steklini
Medobčinsko društvo veterinarjev in veterinarskih
tehnikov v Celju pripravlja zanimivo in poučno preda-
vanje o steklini. 22. oktobra bo ob petih popoldne
predaval dr. Zoran Železnik. Predavanje bo dopolnilo
predvajanje strokovnega filma. Predavanja, ki bo v
dvorani Narodn^a doma v Celju, naj bi se udeležili
vsi, ki jih zanima ta tematika, predvsem pa lovci, goz-
darji, člani šolskih bioloških krožkov, lastniki psov,
mačk in drugih domačih živali. Gre namreč zato, da je
okoli stekline ob primernem ravnanju, nepotrebno
dvigovati preplah, seveda pa bolezni, ki že obkroža
Celje, ne gre podcenjevati.
2. stran - NOVI TEDNIK
Št. 41-18. oktober 1979
ME P 80 V CELJU
NAŠA NOVA UVEUAVITEV
Pokrovitelj izvršni svet občine Ceile
Celje bo prihodnje leto or-
ganizator doslej največje
športne prireditve v našem
mestu, in sicer mladinskega
evropskega prvenstva v ko-
šarki, kjer bo sodelovalo
dvanajst ekip. Prvenstvo bo
od 20. do 30. avgusta in po-
meni novo uveljavitev Ce-
lja kot pomembnega šport-
nega mesta ne samo v Jugo-
slaviji, temveč tudi v
Evropi.
Pred dnevi se je že sestal
na prvi seji organizacijski
odbor, ki bo imel na skrbi,
da v naslednjih desetih me-
secih pripravi vse za nemo-
ten potek tekmovanja. Orga-
nizacijski odbor vodi Bran-
ko Martič, sicer predsednik
KK Libela Celje.
Kdaj se je porodila ideja,
da bi Celje organiziralo
mladinsko evropsko prven-
stvo v košarki?
Branko Martič: »Pred le-
tom dni smo se na Košarski
zvezi Slovenije v Ljubljani
pogovarjali o tem, da bi v na-
ši republiki po svetovnem
košarkarskem prvenstvu
pred devetimi leti ponovno
organizirali pomembnejšo
tovrstno športno prireditev.
Izbor ni bil velik in tako je
odločitev padla na mladin-
sko evropsko prvenstvo, ki
so ga zaupali nam. Sledili so
številni pogovori na različ-
nih ravneh, da smo ugotovili
ali smo sposobni takšno pri-
reditev izpeljati. Tako smo o
tem informirali TKS pa
ZTKO in politično koordina-
cijo, nazadnje pa še izvršni
svet občine Celje, ki je tudi
prevzel pokroviteljstvo nad
tekmovanjem. S KZS smo
natančno dogovorili naše ob-
veznosti pri organizaciji, kaj-
ti stroški bodo veliki.«
Pripravljen že imate pre-
dračun. Kakšen je in kako
boste zagotovili sredstva?
Branko Maric: »Predra-
čun je milijon 600 tisoč din.
Izvršni svet bo prispeval 100
tisoč din, nekaj podobnega
tudi TKS in ZTKO. Mi mora-
mo zagotoviti pokrovitelje
(organizacije združenega de-
la) za štiri ekipe, pokrovi-
teljstvo pa je 80 tisoč din. Ve-
lik delež in pokrovitelja za
ostalih osem ekip mora zago-
toviti KZS. Nekaj pričakuje-
mo tudi od televizije, če bi
prenašal vsej finalno
tekmo.«
Kaj vse morate zagoto-
viti?«
Branko Martič: »Prevoze
vseh ekip iz letališč do Celja
in nazaj ter bivanje za deset
dni. Mladi košarkarji bodo
stanovali v celjskih dijaških
domovih, kar bo vso stvar
pocenilo. Gostje, sodniki,
delegati, novinarji, bodo sta-
novali v hotelih. Prav na tem
področju se bo prihodnje le-
to marsikaj spremenilo na
bolje, saj bosta obnovljena
hotela Evropa in Celeia,
zgrajena bo Turška mačka,
hotel v Žalcu in na Dobrni,
skratka kapacitet bo dovolj.
Dvorano imamo, tako da s
tem ne bo problemov. V raz-
fovorih smo z Velenjem in
alcem, če bi dve predtek-
movalni skupini bili pri
njih.«
Spremljajoče prireditve?
Branko Martič: »Ker gre
za srečanje mladih košarkar-
jev, bomo pripravili tudi več
kulturnih prireditev. Tuje re-
prezentance naj bi oddigrale
več eksebicijskih srečanj
izven Celja. Takrat naj bi bil
v Celju tudi slovenski festi-
val pionirske košarke. Želi-
mo zanimirati vse mlade ko-
šarkarje Slovenije in tudi Ju-
goslavije, da bi takrat prišli v
naše mesto, kajti ogled mla-
dinskega evropskega prven-
stva bo za njih najboljša
praktična šola košarke.«
Na prvi seji organizacij-
skega odbora, ki ga vodi
Branko Martič, so imenovali
tudi komisije, ki bodo poskr-
bele za čimboljšo organizaci-
jo. Imenovan je že tudi čast-
ni odbor, katerega predse-
dnik je Milan Kučan, pred-
sednik skupščine SR Slove-
nije, podpredsednik je Mi-
lan Potrč, podpredsednik
slovenskih sindikatov in
predsednik KZS ter sekretar
ing. Jože Geršak, ravnatelj
Tehniške šole v Celju. V re-
prezentanci Jugoslavije naj
bi nastopila tudi Celjana
Janžek in Medved.
TONE VRABL
Branko Martič: »Organiza-
cija MEP 80 pomeni veliko
priznanje Celju kot športne-
mu mestu z dobro razvito
košarko, je pa tudi velika
obveza, ki zahteva natanč-
no delo, da bo organizacija
resnično odlična. Predvsem
pa mora biti MEP 80 tista
,njiva', kjer se bo še močne-
je in kvalitetneje razrasla
košarka.*
MOV COMETOV OBRAT VLOČAH
Za 70. jubilej loških opekarjev in za občinski praznik Slovenskih Konjic so prejšnji teden
odprli v Ločah pri Poljčanah nov obrat za oplemenitenje armatur iz steklenih vlaken
oziroma tkanine. Proizvodnja v novem obratu bo kmalu prekrila po vrednosti zgolj opekar-
sko proizvodnjo v Cometovem tozdu Opekarna Loče, istočasno pa predstavlja pomembno
pridobitev za loško območje in ljudi. V sami opekarni že prihodnje leto ne bo več sezonskih
delavcev. Na svečanosti so imeli priložnostne govore Maks Brečko, sekretar občinskega
komiteja konference ZKS, Mirko Beškovnik, predsednik delavskega sveta delovne organi.
?acije Comet in Franc Skerbinek, direktor Cometovega tozda Opekarna Loče, kulturni
program pa so izvedli Loški oktet, dekliški zborček loške osnovne šole in ansambel Comet.
MITJA UMNIK
VOJNIK
MALČKI SO POD STREHO
Novi vrtec za osemdeset otroii
Ob koncu prejšnjega tedna
je dobil Vojnik že tretji ob-
jekt iz solidarnostnega zdru-
ževanja sredstev v občin-
skem merilu in seveda s po-
močjo pristojne interesne
skupnosti. Prizidku novi šoli
in zdravstveni postaji se je
zdaj, čeprav s precejšnjo za-
mudo, pridružil še nov otro-
ški vrtec.
Zamudo pri začetku del je
spremljala tudi občutna po-
dražitev. Po programu, ki so
ga delovni ljudje in občani
celjske občine potrdili na re-
ferendumu za uvedbo druge-
ga samoprispevka, bi morali
ta objekt izročiti namenu že
sejitembra lani, in to za ceno
šest milijonov dinarjev. Za-
pletlo se je zlasti okoli loka-
cije, in tako je tudi zaradi
zdajšnje, kjer vrtec stoji,
prišlo do novih del in tako
do novih stroškov. Pred-
vsem pri gradnji opornega
zidu, ki je bil nujen zaradi
drsenja zemlje in zaščite ob-
jekta. Zato ni naključje, če je
skupnost otroškega varstva
zapisala v poročilu za sejo
svoje skupščine, da velja v
tem primeru kritika strokov-
nim službam, ki načrtujejo
in predlagajo tako lokacijo
objektom, ki se gradijo z
združenimi sredstvi delov-
nih ljudi.
Da, to je spoznanje in iz-
kušnja. Toda, zdaj je tu vese-
lje, kajti novi vrtec, ki bo de-
lal pod okriljem VVZ Tonč-
ke Cečeve, bo sprejel 56
predšolskih otrok in 24 do-
jenčkov. To pa pomeni novo
varstvo za osemdeset otrok!
Za novo naložbo bo treba
namesto šest odšteti okoli
trinajst milijonov dinarjev.
Ta razlika gre v znatni meri
na račun neprimerne lokaci-
je. Od tega skupnega zneska
je občinski samoprispevek
prispeval šest milijonov,
preostali del pa skupnost
otroškega varstva občine Ce-
lje iz združenih sredstev.
M. B.
SKUPNO URJENJEMA BOČU
Že po ustaljenem programu dela pripravlja upravni organ
za ljudsko obrambo skupščine občine Šmarje pri Jelšah za
izvenšolsko kmečko in delavsko mladino šmarske in šent-
jurske občine pouk iz obrambe in zaščite v obliki taborjenja
na Boču.
Tako so tudi letos pripravili taborjenje za dve izmeni. V
prvi, ki je bila od 28. 8. do 8. 9. so taborili mladinci, v drugi
izmeni od 11. 9 do 22. 9 pa mladinke. Program vzgoje je bil
pester in je obsegsd snov od seznanitve z oborožitvijo, prak-
tično streljanje z vojaško puško, prvo pomoč, samopomoč in
vzajemno pomoč, varnost in družbeno samozaščito ter še
nekaj strokovnih tem iz vojaškega programa. Mladi so imeli
na voljo ob vseh nalogah, ki jih zahteva izobraževalni pro-
gram tudi dovolj časa za razvedrilo, šport in druge oblike
dela, ki so bile v bistvu tudi sestavni del izobraževanja.
S.S.
ZDRAVKO
TEKAVC
Zdravko Tekava je bil
med prvimi pobudniki za
to, da bi Vrbje postalo sa-
mostojna krajevna skup-
nost O tem se bodo kraja-
ni odločali na referendu-
mu 11. novembra. Zdrav-
kot pravi, da so bili v
Vrl jju doslej za marsikaj
prikrajšani. Vrbje namreč
sodijo k žalski krajevni
skupnosti. Ima pa že sam
Žalec toliko problemov
sam s seboj, da celo na
različnih sestankih ni bilo
dovolj časa za to, da bi
beseda tekla tudi o pro-
blemih, načrtih in željah
Vrbencev. Kraj je prav za-
radi tega marsikaj zamu-
dil. Zdravko Tekavc me-
ni, da bo v Vrbju napre-
dek kmalu viden. Tudi on
je med tistimi, ki je v
uspeh referenduma po-
polnoma prepričan. In to
upravičeno, saj pozna lju-
di v svojem kraju. Kako
jih tudi ne bi ?! Dve man-
datni dobi je bil odbor-
nik, potem predsednik
vaškega odbora SZDL,
delegat sveta KS Žalec
ter član upravnega odbo-
ra Gasilskega društva v
Vrbju. Sedaj je predse-
dnik vrbenskih gasilcev
ter delegat območne
skupnosti PTT.
Vse to potrjuje, da žr-
tvuje ogromno časa za ra-
zvoj kraja. Ko sem ga po-
slušal, kako zagnano in s
kakšno vnemo govori o
Vrbju, mi je postalo po-
polnoma jasno, da ga mo-
rajo imeti ljudje v njego-
vem kraju radi. Zdravko
Tekavc je član režijskega
odbora za adaptacijo dela
zadružnega doma, kjer
nameravajo pridobiti pro-
store za krajevno samou-
pravo, delovanje krajev-
nih družbenopolitičnih
organizacij ter kulturne
prireditve. Dom želijo v
Vrbju preurediti v dom
krajanov. Ob zagnanosti
do dela, kakršna vlada v
tej Savinjski vasici, to
najbrž ne bo težko.
In še nekaj je treba za-
pisati ob koncu. Zdravko
Tekavc je namreč ves
predan gasilstvu. Doma-
če gasilsko društvo dose-
ga z njegovim vodstvom
lepe uspehe. Po nekajlet-
nem premoru, so začeli z
načrtno vzgojo mladih
gasilcev. Pionirji se po-
javljajo na številnih tek-
movanjih, kjer dosegajo
lepe uspehe. To velja tudi
za člane.
JANEZ VEDENIK
KOMFEREMCA O OBVEŠČAMJU
Do 25. novembra bodo v Celju pripravili problemsko kon-
ferenco o vprašanjih obveščanja v občini. Tako so sklenili
na zadnji seji sveta za informiranje pri občinski konferenci
SZDL. Problemska konferenca naj bi dala odgovor na vpra-
šanje, kako v vseh samoupravnih okoljih uveljavljamo ob-
veščanje v delegatskem sistemu. V tem okviru naj bi na
problemski konferenci pretehtali, kako je z obveščanjem v
krajevnih skupnostih, kjer so zaživele sekcije za obveščanje.
Dalje, kako je z obveščanjem v organizacijah združenega
dela, z delegatskimi informacijami v okviru občinske skup-
ščine in SIS in nenazadnje, kakšno je mesto in vloga sred-
stev javnega obveščanja.
S tem v zvezi so na svetu za informiranje opozorili na
kopico odprtih vprašanj, ki izhajajo tako iz organizacijskih
kot vsebinskih vprašanj v zvezi z obveščanjem. Tako se še
vedno srečujemo z neusklajenimi informacijami, ki priha-
jajo o istih vprašanjih iz različnih virov. Problem so še
vedno delegatska gradiva, kjer kljub večletnemu ugotavlja-
nju stanja še vedno nismo prišli do povzetkov. Problem so
še kadri, pa vloga in nadaljnji razvoj INDOK centra itd.
Skratka, problemska konferenca o obveščanju naj bi dala
dober pregled nad doseženim in jasna napotila za nadaljnje
delo na tem pomembnem družbenem področju. Posebne
delovne skupine že pripravljajo gradiva, ki bodo služila kot
osnova za konferenco.
S. B.
SEMIMARZK
IMSIMDIKATA
V ponedeljek in torek
bo v dvorani hotela Pre-
bold dvodnevni seminar,
ki ga organizirajo Medob-
činska sveta ZKS in Me-
dobčinska sveta ZSS celj-
ske in koroške regije. Na
seminarju bodo udele-
ženci uvodoma spregovo-
rili o aktivnosti družbe-
nopolitičnih organizacij
pri prizadevanjih za stabi-
lizacijo gospodarstva in
razvoj samoupravnih
družbenoekonomskih
odnosov. Delo pa bodo
nadaljevali s pretresom
aktualnih nalog Zveze
sindikatov Slovenije.
^^ 41 - 18. oktober 1979
NOVI TEDNIK - stran 3
ESPERANTISTI
TREH DEŽEL
Ob koncu prejšnjega te-
dna je bila v Gradcu tri-
deželna konferenca espe-
rantistov Italije, Jugosla-
vije in Avstrije, na kateri
se je zbralo več kot dve-
sto udeležencev.
Po sprejemih, ki sta ju
pripravila graški župan in
deželni glavar za Štajer-
sko, so esperantisti začeh
delo v treh odborih: želez-
ničarji, učitelji in mla-
dinci.
Tako kot na zasedanjih
odborov, je tudi na sklep-
nem posvetovanju prišlo
do veljave stališče, da je
treba jezikovna vprašanja
na svetu odpraviti, da naj
vsi spoštujejo materinski
jezik slehernega človeka.
Drugi sporazumevni je-
zik pa naj bo nepristran-
ski, ki je last vseh in niko-
gar.
V	zaključne besede je
posegla še mladinka iz
Jugoslavije, ki je v zad-
njih stavkih, kljub gren-
kim priokusom nekaterih
avstrijskih esperantistov
požela pohvalo in odobra-
vanje vseh.
V	prihodnjem letu bo
razširjena tridržavna kon-
ferenca v Italiji.
MARTIN TOVORNIK
ŽALSKI SAMOPRISPEVEK
ENAJSTI NOVEMBER - DA!
Kdo bo, oziroma ne bo plačevai samoprispevifa?
Delegati vseh treh zborov
žalske občinske skupščine
so na seji, ki je bila prejšnji
teden, sprejeli predlog pro-
grama vlaganj v objekte
družbenih dejavnosti in ko-
munalno izgradnjo za ob-
dobje 1980-1985. Strinjali
so se s tem, da bo referen-
dum 11. novembra od 7. do
19. ure. Enajstega novem-
bra bodo tako delovni lju-
dje in občani žalske občine
znova potrjevali svojo soli-
darnost in odločali o svo-
jem napredku.
Skupna predračunska vre-
dnost objektov bo po cenah
za letošnje leto znašala
738.460.000 dinarjev. Od tega
bodo 156.300.000 dinarjev
zbrali iz samoprispevka ob-
čanov, 214.860.000 dinarjev
iz sredstev samoupravnih in-
teresnih	skupnosti,
161.500.000 iz sredstev samo-
upravnega sporazuma ter
204.800.000 dinarjev iz dru-
gih virov. Samoprispevek
bodo plačevali delovni ljudje
od čistih osebnih dohodkov,
od nadomestil osebnih do-
hodkov in od osebnih pre-
jemkov po pogodbah o delu
po 2 odstotni stopnji. Obča-
ni, ki z osebnim delom z last-
nimi sredstvi opravljajo
obrtno ali drugo gospodar-
sko dejavnost, oziroma inte-
lektualne storitve od bruto
osebnih dohodkov in od pre-
sežka nad bruto osebnim do-
hodkom bodo plačevali sa-
moprispevek po stopnji
l,5°/o. Občani, ki z osebnim
delom z lastnimi sredstvi
opravljajo kmetijsko ali dru-
go gospodarsko dejavnost
ter se jim dejanski dohodek
ugotavlja od bruto osebnega
dohodka in od presežka nad
bruto osebnim dohodkom
bodo plačevali samoprispe-
vek prav tako po stopnji
1,5%. Tisti, ki plačujejo da-
vek v pavšalnem znesku bo-
do plačevali samoprispevek
po stopnji 10% od odmerje-
nega davka. Delovni ljudje
in občani, ki plačujejo davek
iz osebnega dohodka od
kmetijske dejavnosti od ka-
tastrskega dohodka negoz-
dnih površin in od vrednosti
lesa, odkazanega za posek pa
po dvoodstotni stopnji. Toli-
ko bodo plačevali tudi obča-
ni, ki prejemajo pokojnino
ali priznavalnino.
Samoprispevka ne bodo
plačevali tisti, ki prejemajo
socialne podpore, invalidni-
ne, varstveni dodatek, in šti-
pendije. Plačevanje samo-
prispevka bodo oproščeni
tudi tisti, ki prejemajo oseb-
ni dohodek iz delovnega ra-
zmerja, pokojnino oziroma
priznavalnino, če ta ne pre-
sega 60% povprečnega me-
sečnega in osebnega dohod-
ka na zaposlenega delavca v
S. R. Sloveniji, zavezanci od
kmetijske dejavnosti, ki so
po odloku o davkih občanov
oproščeni plačevanja davka
od kmetijske dejavnosti.
Omeniti velja tudi delovne
ljudi in občane, ki z osebnim
delom z lastnimi sredstvi
opravljajo obrtno in drugo
gospodarsko dejavnost ozi-
roma intelektualne storitve,
če njihov mesečni čisti oseb-
ni dohodek ne presega 60%
povprečnega mesečnega či-
stega OD na zaposlenega de-
lavca v Sloveniji v preteklem
letu.
JANEZ VEDENIK
TITOVO ODLIKOVANJE ZA
VIDA JERIČA
V torek, 16. oktobra, je vo-
dja Republiškega štaba TO
Branko Jerkič, v Celju izro-
čil visoko državno odlikova-
nje Vidu Jeriču, s katerim ga
je odlikoval tovariš Tito. Vid
Jerič je ob tej priložnosti do-
bil red zaslug za narod z zlato
zvezdo. Ob tem ni treba po-
sebej in znova izpostavljati
delovnih kvalitet tovariša
Vida Jeriča, ki je s svojim
predanim aktivnim delom
začetim v mladosti in nada-
ljevanim v vojni nadaljeval
vse do današnjih dni. Po voj-
ni ima Vid Jerič velike zaslu-
ge za nadaljnjo rast in krepi-
tev moči tako naše JLA, kot
tudi na področju teritorialne
obrambe in splošnega ljud-
skega odpora. Ni akcije s te-
ga področja, kjer ne bi bil
aktivno prisoten. Med zad-
njimi njegovimi velikimi pri-
spevki lahko štejemo delo
pri izpeljavi akcije »Nič nas
ne sme presenetiti«.
T. VRABL
PROTI NI BIL NIHČE
Na zadnji seji vseh treh zborov skupščine občine Žalec je med najvažnejšo točko
dnevnega reda bil vsekakor predlog program vlaganj v objekte družbene dejavnosti in
komunalno izgradnjo v obdobju 1980-1985, predlog odloka o razpisu referenduma za
uvedbo samoprispevka v občini Žalec ter predlog sporazumov o financiranju potreb
komunalne dejavnosti za obdobje 1981—1985 ter sofinanciranje potreb ljudske obrambe,
varnosti in družbene samozaščite v obdobju 1980-1985. Delegati so se s programom strinjali
in vsi glasovali,za«.	FOTO: TONE TAVCAB
POUČNA
IZLETA
Krožek upokojenih pro-
svetnih delavcev celjskega
območja je pred kratkim pri-
pravil dva zanimiva izleta.
Prvo pot so usmerili v lepo
Posavje in si med drugim
ogledali tri dobro ohranjene
gradove.
Tako so si v brežiškem gra-
du ogledali etnološki in lapi-
darni del muzeja pa tudi mu-
zej NOB. Drugi grad, ki so ga
obiskali, je bil v Brestanici.
Med vojno je nemški okupa-
tor spremenil grad v zbirno
bazo za pošiljanje slovenskih
pregnancev v koncentracij-
ska taborišča Nemčije, pa tu-
di za izgnanstvo v Srbijo in
Bosno. Ogledali so si še bo-
gato urejen muzej NOB, ki
ga še vedno izpopolnjujejo.
Nazadnje so obiskali še
grad v Sevnici z muzejem,
galerijo in znano Lutrovo
kletjo s čudovitimi freskami.
Drugi izlet pa so imeli v
Slovenske gorice.
STANKO SKOCIR
SOSED PRI NAS
VOJAKI IN BOMBE
DOMOV
Sandro Pertini, predsednik sosednje
republike Italije, je bil pri nas na ura-
dnem in prijateljskem obisku. Povabil
ga je predsednik Tito. Sprejem tega
pomembnega gosta je bil prisrčen, raz-
govori pa plodni za obe deželi, za ta del
sveta in še širše. Sandro Pertini je
predsednik države, poleg tega pa tudi
izjemna politična osebnost, ki se je iz-
pričala kot protifašistična in ustvar-
jalna pri obnavljanju italijanskega de-
mokratičnega političnega življenja po
vojni. Tudi s tega vidika je bilo sreča-
nje med tovarišem Titom in predsedni-
kom Pertinijem zgodovinsko in ak-
tualno politično zanimivo in spodbu-
dno.
Italija (301.225 kv. km in okoli
56,190.000 prebivalcev) je najgost^
naseljena južnoevropska dežela. Če-
prav spada med gospodarsko razvite
dežele, pa kar 41 odstotkov njenega ak-
tivnega prebivalstva dela v kmetij-
stvu in le 31 odstotkov v industriji.
Italija je članica NA TO pakta in evrop-
ske gospodarske skupnosti. Aktivna je
na mednarodnem področju, posebno
burno pa je njeno notranjepolitično
življenje, kjer se stranke, od najbolj
desnih preko sredinskih in do zelo
vplivne komunistične partije otepajo s
problemi ravzoja tako v gospodarstvu,
socialnem živl^nju in v prizadevanjih
za demokratizacijo političnega si-
stema.
Pertinijevi pogovori v Jugoslaviji so
zajeli, tako uspehe in možnosti jugo-
slovansko-italijanskih odnosov kakor
tudi mednarodna vprašanja, za katera
sta zainteresirani obe strani.
Odnosi z Italijo so v politiki, v gospo-
darstvu, znanosti, kulturi in turizmu
zelo dobri, v marsičem tudi kar zgledni
in praktični primer popuščanja nape-
tosti v Evropi in aktivnega sodelova-
nja. Pri tem so posebnega pomena zna-
ni osimski sporazumi, ki dokončno
urejajo vprašanja skupne meje, gospo-
darske stike In predvidevajo izgradi-
tev industrijske cone na krasu. V raz-
govorih je bil poudarjen pomen naro-
dnostnih manjšin tako v Italiji kot pri
nas in prizadevanje obeh strani, da
manjšine zares predstavljajo most
med deželama. Uspešno sodelovanje
med Jugoslavijo in Italijo je pomemb-
no tudi za Sredozemlje, preko njega pa
tudi za razvoj v svetu.
Večkrat je že bilo rečeno, da sta obe
veliki sili, to je Združene države Ame-
rike in Sovjetska zveza, le dve od več
kot 160 držav v svetu, da pa imata za-
radi svojega obsega in moči tudi po-
sebne odgovornosti. Te prihajajo do
izraza v negativnem in pozitivnem.
V zadnjih letih smo bili priča enemu
in drugemu. Poseben vidik njunega
tekmovanja so tudi vojne baze oziro-
ma tuje čete na tujih tleh. Vemo, da
imajo Združene države Amerike svoje
baze pravzaprav po vsem svetu, da
imajo v njih inštalirane naprave za
opazovanje »sovražnikovih* ozemelj
in dejavnosti in da so zaradi tega zelo
»prisotne* v državah, na katerih tleh
imajo svoje čete. Dele oborožene sile
pa ima tudi Sovjetska zveza v nekate-
rih vzhodnoevropskih državah, sicer
pa na bojnih ladjah na oceanih in ne-
katerih svetovnih morjih. Temu lahko
dodamo še to, da eni in drugi razpola-
gajo z medkontinentalnimi raketami, s
katerimi bi se lahko - preko glav dru-
gih seveda - obstreljevali tudi, če ne bi
imeli nobenih vojnih baz - ne trdnih ne
plavajočih. V nadaljnji proizvodnji ta-
kih raket in njihovih nosilcev pa le
obstajajo zadržki, ki bodo dokončno
obveljali, ko bo - vsaj upamo, da bo -
potrjen sporazum omejevanju strate-
škega orožja (SALT 2); temu se doslej
upirajo nekateri krogi v Ameriki, v
Sovjetski zvezi pa so odločno za spora-
zum.
V vsakem primeru pa sta med veliki-
ma silama in blokoma pomembna tudi
ostala orožja. Tako želijo Amerikanci,
da naj bi v decembru v NATO paktu
sprejeli odločitev o razmestitvi nekaj
sto atomskih raket srednjega dometa,
s katerimi bi lahko obstreljevali vzho-
dno Evropo do Urala. Sovjetski zvezi
to seveda ne gre v račun. In to je bil
tudi poglavitni razlog, da je voditelj
Breinjev na proslavi 30. obletnice
Nemške demokratične republike raz-
glasil, da bo Sovjetska zveza umaknila
v enem letu iz vzhodne Nemčije 20.000
sovjetskih vojakov in tisoč tankov. Ne
glede na druga ozadja take odločitve
in različne odzive na zahodu pa je to
poteza, ki jo je potrebno ceniti.
4. stran - NOVI TEDNIK
Št. 41-18. oktober 1979
DRUŽBENA STANOVANJSKA GRADNJA
Zl STANOVANJ VEČ
Težava so komunalno neopremljena zemljišča
v tem srednjeročnem ob-
dobju bi morali v žalski ob-
čini zgraditi 670 novih sta-
novanj. 420 jih bodo odku-
pile delovne ogranizacije,
solidarnostnemu skladu iz
sredstev družbene pomoči
pa je namenjeno 250 stano-
vanj. Kot vse kaže, pa bodo
v občini do konca prihod-
njega leta zgradili 27 stano-
vanj več kot so načrtovali.
Vendarle pa je treba zapi-
sati, da je problematika na
področju gradnje družbenih
stanovanj zelo pereča. Potr-
jeni niso zazidalni načrti in
še vedno ni pripravljenih
oziroma komunalno oprem-
ljenih stavbnih zemljišč. Po-
seben problem je odvodnja-
vanje odpadnih voda, ker v
soseskah nimajo zgrajene
primerne kanalizacije. Inve-
stitorji stanovanjske gradnje
zamujajo z obljubljenimi ro-
ki včasih celo po več mese-
cev. K vsemu temu pa je tre-
ba prišteti še cene, ki še zla-,
sti za komunalno urejanje
stavbnih zemljišč, pa tudi sa-
me gradnje objektov, močno
naraščajo. Da bi hitreje ra-
zreševali probleme komu-
nalnega urejanja stavbnih
zemljišč za družbeno grad-
njo, so v prvem poUetju le-
tošnjega leta spremenili sa-
moupravni sporazum o izlo-
čanju sredstev za stanovanj-
sko izgradnjo. Tako so od 7-
odstotne stopnje stanovanj-
skega prispevka odvzeli o
0.998% za potrebe komunal-
nega opremljanja stavbnih
zemljišč za družbeno grad-
njo. To velja od 1. julija na-
prej.
Sicer pa velja zapisati, da
je trenutno v zaključni fazi
gradnje 229 stanovanj v Žal-
cu, Šempetru in na Polzeli.
Vseljiva bodo od decembra
do aprila prihodnje leto. Za
nadaljnjo gradnjo pripravlja
stavbna zemljiška skupnost
zemljišča za 312 stanovanj v
Preboldu, Šempetru, na Pol-
zeli, v Grižah, Libojah in na
Vranskem. Investitorji že
zbirajo lokacijsko dokumen-
tacijo z vsemi soglasji.
JANEZ VEDENIK
NOV HRAM
UČENOSTI V
ROGATCU
Z zastavami in transparen-
ti ovešen je Rogatec v soboto
dočakal goste, ki so se udele-
žili svečanosti ob otvoritvi
nove osnovne šole. Teh pa
seveda ni bilo malo, saj so se
tega dolgo pričakovanega
praznovanja udeležili števil-
ni krajani iz Rogatca in nje-
gove širše okolice, pa pred-
stavniki družbenopolitičnih
organizacij in skupščine ob-
čine Šmarje pri Jelšah, prišli
so tudi predstavniki Zavoda
za šolstvo Slovenije in drugi.
Med najbolj dragimi gosti pa
je bil gotovo Andrej Marine,
član predsedstva CK ZKJ.
Nova osnovna šola v Ro-
gatcu, ki jo obiskuje 145
učencev, je veljala 35 milijo-
nov dinarjev, sredstva zanjo
pa so med drugim prispevali
tudi domačini s samopri-
spevkom. V šolo so učenci
pravzaprav vstopili že lan-
sko jesen, vendar so jo ura-
dno odprli šele letos, ker so
zaključili tudi z drugo fazo
gradbenih del. Tako ima
osnovna šola v Rogatcu se-
daj na voljo dvajset učilnic
za predmetni pouk, kuhinjo,
katere zmogljivost je 600
obrokov, telovadnico in
ostale prostore, ki so nujni v
sodobni šoli. Vse to pa omo-
goča tej šoli prehod na celo-
dnevni pouk.
Na sliki: posnetek s sobot-
ne slovesnosti ob otvoritvi
nove osnovne šole v Rogat-
cu. Slavnostni govornik je
bil Janez Sušnik, direktor
Zavoda za šolstvo SRS.
DS
SKUPŠČINE
SIS V CELJU
Prihodnji teden se bo-
do v Celju sestali delegati
skupščin samoupravnih
interesnih skupnosti. Ta-
ko bo od 22. do 26. okto-
bra zasedalo kar devet
skupščin.
Osrednja pozornost de-
legatov bo nedvomno
usmerjena k analizam ra-
zvojnih možnosti in smer-
nicam razvoja posamez-
nih dejavnosti v prihod-
njem srednjeročnem raz-
dobju. Sicer pa bodo ob
tem vse skupščine obrav-
navale tudi polletna poro-
čila o izvajanju sprejetih
programov ter izhodišča
programov za prihodnje
leto. Morda bi veljalo
omeniti še nekatere od
zanimivejših točk dnev-
nih redov posameznih
skupščin. Tako bodo de-
legati kulturne skupnosti
obravnavali na skupščini
poročilo o delu samou-
pravnih organov, kar je
nedvomno pomembno
zaradi celovite podobe
uresničevanja samou-
pravnih in delegatskih
odnosov v tej celjski
skupnosti. Telesnokul-
turna skupnost bo med
drugim obravnavala tudi
vprašanje sanacije letne-
ga kopališča, skupščina
skupnosti socialnega
skrbstva pa bo ocenila
uresničevanje delegat-
skih odnosov. Med po-
membnejšimi vprašanji,
ki jih bodo obravnavale
skupščine, pa delegati za-
gotovo ne bi smeli prezre-
ti predloga Družbenega
dogovora o združevanju
sredstev za modernizaci-
jo in dograditev celjske
bolnišnice, o katerem bo-
do posebej razpravljali
delegati skupščine zdrav-
stvene skupnosti v Celju.
D. S.
CELJSKI KOMUNISTI
O GOSPODARSTVU
S. Pratnemer izvršni sekretar
Včeraj so se v Celju sestali
člani občinske konference
ZKS z namenom, da bi pre-
tresli najbolj aktualna vpra-
šanja v občini. Tako so uvo-
doma spregovorili o nalogah
Zveze komunistov pri ure-
sničevanju tekoče gospodar-
ske politike ter ugotovili, da
je bil položaj gospodarstva
ob polletju komaj še zadovo-
ljiv. Kajti za relativno ugo-
dnimi številkami o doseže-
nem dohodku, akumulaciji,
sredstvih za reprodukcijo in
drugimi se vendarle skrivajo
težave, s katerimi se v Celju
spopadajo že lep čas. Člani
konference so zato znova
poudarili pomen reševanja
nekaterih močnih žarišč go-
spodarskih težav, posebej v
Tovarni traktorjev, v Furnir-
nici in Topru, pa v Cinkarni,
Žični, Emo in drugih. To je
še posebej pomembno zara-
di dejstva, da je potrebno v
prihodnjem letu že sprejeti
plane za naslednje srednje-
ročno obdobje.
Na včerajšnji seji konfe-
rence so celjski komunisti
spregovorili tudi o delovanju
osnovnih organizacij Zveze
komunistov in pripravah na
volilne konference v osnov-
nih organizacijah. Opravili
pa so tudi volitve izvršnega
sekretarja komiteja Občin-
ske konference ZKS Celje in
to odgovorno funkcijo zau-
pali Srečku Pratnemerju,
dolgoletnemu družbenopoli-
tičnemu delavcu, sicer pa
novinarju RTV Ljubljana.
Srečko Pratnemer je rojen
v Vehkem Lipoglavu v dni-
narski družini. Otroška leta
je preživel v Makedoniji,
osnovno šolo in realno gi-
mnazijo je obiskoval v Ze-
munu in v Mariboru ter leta
1941 diplomiral za vojaškega
motornega pilota. Ob sovraž-
nem napadu na Jugoslavijo
leta 1941 je sodeloval v I. ju.
goslovanski prostovoljni če-
ti, po pobegu iz ustaškega
ujetništva pa se je pred pre-
ganjanjem gestapa umaknil
iz Maribora. Leta 1943 je bil
prisilno mobiliziran v nem-
ško letalstvo, leto kasneje je
preoežal v Rdečo armado in
v njej ostal do konca vojne.
Po osvoboditvi je opravljal
funkcijo tajnika krajevnega
ljudskega odbora v Poljča-
nah, se leta 1947 zaposlil pri
Železnici v Mariboru, od leta
1950 pa je novinar Radia
Ljubljana.
Srečko Pratnemer je vsa
leta po osvoboditvi opravljal
razne funkcije v družbeno-
političnih in drugih organi-
zacijah. Vse naloge, ki so mu
zaupane - teh pa ni malo -
opravlja vestno, dosledno in
odgovorno.
DS
VARJENJE PIVA NI
»COPRNUA«
Franc Pfejfer, pivarski
mojster je z učno dobo
vred že 16 let zaposlen v
pivovarni Laško, kar zne-
se polivico njegove živ-
ljenjske dobe, kar je nak-
ljučje za letos - trajno
naključje pa je, da je sto-
pil v pivovarno isti dan,
ko je v pokoj odhajal nje-
gov tast, tudi pivovar.
Za poklic pivovarja je
potrebna triletna ^ učna
doba, poklicna šola (ta je
Mariboru), Franc Pfejfer
pa je temu dodal še delo-
vodsko šolo, kar je opra-
vil ob delu.
Kakšen je pivarski po-
klic. Nekoč je bil zelo te-
žak. Bilo je veliko ročne-
ga, tudi težaškega dela,
zlasti ko so imeli še lese-
ne sode in v kleteh še ka-
di. Danes je vse mnogo
lažje spričo mehanizacije
in sodobnih naprav. Pi-
var se mora seznaniti in
naučiti vseh faz dela od
vrelnih, vložnih kleti, do
stekleničnice, oziroma
polnilnice. Tudi vlaga in
hlad zdaj nista več tako
hud problem, kot nekoč,
vendar oboje ostaja in po-
časi leze v kosti, se naseli
kot išijas, kot revma, kro-
nični prehlad.
Ob slovesu laškega pi-
va umestno vprašanje: Je
pivovar vezan na poslov-
no tajno?
Franci pravi, da ni taj-
ne. Kvaliteta je odvisna
od kvalitete surovin kot
so slad, hmelj in ne na-
zadnje vode.
Posebnosti poklica?
Vežejo se na sezonski
značaj proizvoda. V let-
nih mesecih ob troizmen-
skem delu ni praznikov.
ni nedelj, ni prostih so-
bot. Ni nekdanje obrtne
spretnosti, to prevzema
tehnologija in avtomati-
zacija. Je pa zanimivo de-
lo v čistem okolju.
Ce pije pivo? Seveda
ga. Tudi po službeni dolž-
nosti, ko poiskušajo izde-
lek. Vendar gre za poži-
rek dva, drugače bi vsak
dan odhajal z dela v roži-
cah. Podmladka pivovar-
na ima dovolj, zato kolek-
tiv močno skrbi.
Franc Pfejfer ima svoj
poklic rad in mu ni žal, da
si ga je izbral.
Ves čas je tudi družbe-
no aktiven. Najprej v mla-
dinski organizaciji, poz-
neje v samoupravnih or-
ganih, komisijah in sa-
moupravni delavski kon-
troU.
In zasebno? Rad se uk-
varja s čebelami na očeto-
vem posestvu, vezan je na
trto in doma »šola« svoje
vino. In predsednik pev-
skega zbora v domačem
Marijagradcu je - reči je
treba, da uspešen.
JURE KRASOVEC
MOZIRJE
KRITIČNA OCENA DELA
Volilne konference os. organizacij ZK novembra
v priprave, zlasti vsebin-
ske, na bližnje volilne konfe-
rence osnovnih organizacij
zveze komunistov v mozir-
ski občini je sodila tudi dese-
ta seja članov občinske kon-
ference ZK, ki je več kot kri-
tično ocenila idejnopolitične
razmere v osnovnih organi-
zacijah in dala tako niz po-
bud za nadaljnje delo in tudi
za razprave na bližnjih kon-
ferencah osnovnih organiza-
cij.
Uvodno poročilo sekretar-
ja komiteja Jožeta Rakuna je
temeljilo predvsem na vpra-
šanjih in odgovorih hkrati,
kako se je organizacija ZK
uveljavila pri krepitvi samo-
upravnega in družbenoeko-
nomskega položaja delavca,
kako je v tem pogledu z vlo-
go krajevne skupnosti, kako
z uresničevanjem sprejetih
sklepov v organizacijah ZK
itd.
Njegove besede so bile več
kot konkretne in so zadevale
delo vseh osnovnih organi-
zacij v združenem delu in v
KS in zato tudi položaj te-
meljnih organizacij z eko-
nomskega in samouprav-
nega vidika.
V	GLIN kot celoti se je
okrepila aktivnost ZK, če-
prav je treba reči, da se dosti
bolj uveljavljata organizaciji
v TOZD Iverna in Stavbno
pohištvo, kot v Žagarstvu,
kjer je maloštevilna in nima
vpliva na delo. Sicer pa je
pomembna ugotovitev, da je
v GLIN premagana kriza v
razvojni usmeritvi in da so
pota razvoja zdaj utrjena. V
tem je tudi zveza komuni-
stov imela svojo odločilno
vlogo.
V	Gozdnem gospodarstvu
šepajo v povezovanju znotraj
delovne organizacije, več kot
nuina pa je uskladitev z
GLIN glede preskrbe z le-
som.
Delo zveze komunistov v
Zgornjesavinjski kmetijski
zadrugi je slabo. Izredno kri-
tične so bile besede na račun
dela in stanja v Elkroju, kjer
so se za sicer lepimi gospo-
darskimi rezultati skrivale
prenekatere slabosti. Motijo
tudi različni pogledi strokov-
njakov pri obravnavi nekate-
rih problemov.
Komunisti v Ijubenskem
Kovinarstvu dobro delajo,
močna je tudi organizacija
ZK v Tovarni malih gospo-
dinjskih aparatov Gorenja,
ki odraža strukturo kolekti;
va.'V gorenjegrajski Smreki
so komunisti premalo orga-
nizirani za politične akcije,
bistveno pa se je popravilo
stanje v t£govskem kolekti-
vu Savinje, posebej, ko je bil
rešen problem nadaljnjega
razvoja. V Turistu gre za
mlado organizacijo, še brez
posebnih izkušenj, v Ijuben-
ski enoti Vegrada pa je aktiv-
nost slaba tudi zaradi pre
majhnega števila članov.
Sekretar Jože Rakun j«
ocenil tudi delo osnovnih or-
ganizacij ZK v krajevnih
skupnostih. Tudi tu prihaj«
do razlik, sicer pa se v mno-
gih primerih srečujejo ^
neaktivnostjo članov, s pre-
majhno zavzetostjo za spre-
jemanje novih in podobno-
Tako sta ocena in razpraV
odprla niz problemov in zla-
sti nalog, vsekakor pa vpr»
šanja, ki bodo dobila svoj«
težišče v volilnih konferef
cah enaintridesetih osno^
nih organizacij ZK v moziT'
ski občini, ki bodo v tem
su, sicer pa do sredine nO'
vembra.	.
mj
VOLILNE KONFERENCE ZK v
LAŠKEM
Ob koncu prejšnjega tedna je bila seja občinske konfe-
rence Zveze komunistov Laško, na kateri so sklepali o usta-
novitvi novih osnovnih organizacij ZK, tako v enoti Podlog
- Elektroprenos, obrat Laško ter o delitvi dosedanje
osnovne organizacije v Proizvodnji lesnih izdelkov Rimske
Toplice na dve itd. Vrh tega je beseda tekla o kadrovskih,
vsebinskih in organizacijskih pripravah na volilne konfe-
rence osnovnih organizacij Zveze komunistov v laški ob-
čini.
Pred tem pa je bil sestanek sekretarjev organizacij ZK v
občini, ki so se ga razen dveh udeležili vsi. Zato ni naključje,
če je bila dvorana skorajda premajhna za vse.
FANIKA LAPORNIK
^^ 41 - 18. oktober 1979
NOVI TEDNIK - stran 5
pOBRNA
VEČ KOT NOJNA NAL02BA
fiovi hotel pomeni za Dobrno pravo renesanso
Dela pri gradnji novega
zdraviliško-hotelskega ob-
jekta na Dobrni, sicer pa pri
f^ajvečji turistični investiciji
v zadnjem času na celjskem
območju, se bližajo koncu,
jiotel že kaže svojo podobo,
zdaj je na vrsti okolje in še
vrsta drobnih in nujnih opra-
vil v objektu samem.
»Gradnja gre v resnici h
koncu, toda čaka nas še pre-
cej opravil. Tudi tu, kot mno-
Icogje drugod, imamo težave
z zaključnimi, obrtniškimi
deli. Toda, vse akcije, ki jih
izvajamo, bodo tudi te poča-
sneže prisilile, da bodo svoja
dela opravili pravočasno,« je
dejal direktor zdravilišča,
Ivan Uranjek.
»Kako je torej z otvoritvi-
jo novega objekta?«
»Menim, da okoli tega ni
več dvomov. Zato lahko da-
tum otvoritve, v sredini no-
vembra, prepreči samo ne-
predvidena zapreka, tudi
morebitna težava okoli uvo-
za nekaterih medicinskih na-
prav.«
»Ali ste kadrovsko in tudi
sicer pripravljeni na delo v
novem objektu?«
»Na to se pripravljamo že
dobro leto. Mnogi od dose-
danjih delavcev bodo pre-
meščeni v novi objekt, sicer
pa je za kvalificirane in dru-
ge delavce v novem hotelu
velik interes. Ti delavci so
torej zagotovljeni. Bolj skrbi
pa me to, ker se ne javljajo
ljudje za nekvalificirana de-
la, kot za sobarico, snažilko,
pomivalko.«
»Zmogljivosti, zlasti no-
čitvene povečujete, kaj pa
tržišče? Ali bodo nove ka-
pacitete zasedene?«
»Da, nočitvene zmogljivo-
sti povečujemo za 250 ležišč.
Z otvoritvijo novega hotela
računamo tudi z večjim tran-
zitnim prometom. Mikav-
nost zase bo seveda zaprt ba-
zen, ki bo tudi privabljal šte-
vilne goste. Seveda pa bodo
tu še nekatere druge predno-
sti, kot saune, solarij itd. Kar
zadeva tržišče, moram reči,
da je interes velik, predvsem
v zahodnoevropskih drža-
vah. Sicer pa moram pove-
dati, da lastnega marketinga
ne tKjmo razvijali, marveč bo
to službo razvijal Kompas, s
katerim se bomo bržčas ob
koncu leta integrirali.«
»Kaj torej pomeni za ko-
lektiv in kraj nova na-
ložba?«
»Ce bi je ne bilo, bi moralo
zdravilišče počasi prenehati
s poslovanjem. Ta naložba
prinaša Dobrni renesanso in
možnosti nadaljnjega razvo-
ja in seveda tudi obstanka.«
»Koliko boste odšteli za
to naložbo?«
»Gre za naložbo v vredno-
sti 240 milijonov dinarjev. Mi
se bomo borili, da ta vsota ne
bo spet prekoračena.«
»Kakšni so nadaljnji na-
črti?«
»Na vsak način nas najprej
čaka obnova obstoječih ob-
jektov in jih s preureditvami
uvrstiti v C, če že ne v B
hotelsko kategorijo. Ce tega
ne bomo storili, bodo ostale
te zmogljivosti prazne. Ra-
zen tega se bo morala Dobr-
na razvijati tudi naprej in za-
to graditi še nove objekte.
Zanimanje za to zdravilišče
je tolikšno, da je taka usme-
ritev nujna. Vrh tega je zna-
na resnica, da lahko zdravili-
šče dobro dela, če ima okoli
tisoč do tisoč tristo postelj.«
»Leto se nagiba počasi h
koncu. Kako ste zadovoljni
z dosedanjo zasedenostjo
zdravilišča?«
»Ce bi želeli danes prespa-
ti pri nas, bi moral reči, da
nimamo prazne postelje. Si-
cer smo v letošnjih prvih de-
vetih mesecih imeli 77.865
nočitev, kar je za 3101 noč-
nin več kot v istem času lani.
Razen tega smo že v tem ča-
su prenehali oddajati neka-
tere preveč slabe nočitvene
zmogljivosti. Na to poveča-
nje so vplivali domači gostje,
medtem, ko je bilo tujih za
okoli deset odstotkov manj.
Povsem razumljivo, saj ima-
mo zaenkrat še premalo pri-
memo urejenih sob in po-
dobno. Z novim hotelom se
bo to stanje bistveno izbolj-
šalo, oziroma spremenilo.«
M. BOŽiC
Ivan Uranjek, direktor
Zdravilišča Dobrna
KULTURA Ml PRAZNA BESEDA
Tako je v vsem svojem bistvu izzvene-
la razprava na ponedeljkovi seji pred-
sedstva OK SZDL v Celju, ki je nameni-
lo prvo točko dnevnega reda nadaljnjim
razvojnim smernicam razvoja kulture v
celjski občini. Sicer druga točka dnev-
nega reda, je govorila o krajevnih skup-
nostih, njihovi organiziranosti, pred-
vsem pa spreminjanju, oziroma bogate-
nju samoupravnih odnosov. Vse to pa je
bilo v znamenju že začete široke javne
razprave o nadaljnji demokratizaciji po-
litičnega dela v naši družbi. Samo pred-
sedstvo je sledilo ideji predsednika Tita
o kolektivnem vodstvu: se je predsed-
stva odslej ne bo vodil le predsednik,
ampak tudi podpredsednika in sekretar
ter posamezni člani predsedstva. Že
omenjeno sejo je tako vodil podpredse-
dnik OK SZDL Celje Marjan Stokavnik.
Ostanimo pri današnjem pisanju, pri
prvi točki, torej pri kulturi. Njena ra-
zvojna problematika ni prišla na dnevni
red po naključju, saj celjska frontna or-
ganizacija že nekaj let načrtno spremlja
kulturni razvoj v občini in ima tudi izre-
dno delaven svet za kulturo, mimo kate-
rega ne gre nobena pomembna odloči-
tev ali razvojna smernica.
Tudi ponedeljkova razprava je poka-
zala, da nihče ne gleda na rjizvoj kulture
v celjski občini s pristranskim pogle-
dom edi nerazumevanjem v tem smislu,
da bi kulturo izdvojevali iz celovite
družbene proizvodnje. Po temeljitem
uvodu, ki ga je podala predsednica
skupščine KSC Aleksa Gajšek-Krajnče-
va, so razpravljalci izdvojili nekaj po-
membnih misli: če ugotavljamo, da smo
v poklicni in ljubiteljski metodi dela na
kulturnem področju zadostili osnovnim
ciljem dosedanjega srednjeročnega na-
črta, moramo poskrbeti za naslednje ob-
dobje za načrtno delo, predvsem v smi-
slu krepitve kakovosti in nadcdjnjega
širjenja misli o kulturi. Ni dovolj samo
poudarjati pomena samoupravnih od-
nosov, potrebno je načrtovati vsebinske
akcije, ki naj služijo predvsem global-
nim ciljem kulturnega razvoja in razvoja
kulturne politike.
Med poklicnimi kulturnimi usta-
novami le Zgodovinski arhiv ni uspel v
korak s časom, posebno poglavje pa
predstavlja obnovitev celjskega gradu.
Ravno ta mogočni srednjeveški spome-
nik je opozoril, da bo potrebno znotraj
samoupravne interesne skupnosti poi-
skati vitalnejše načine zbiranja sredstev
za tako velike akcije, sicer pa bodo mo-
rale posamezne samoupravne interesne
skupnosti pogosteje najti poti ena do
druge v smislu finančnega sodelovanja
vsebinskega dogovarjanja. Zato bi
morebitna višja prispevna stopnja ne
pomenila rešitve za večje materialno
blagostanje v kulturi celjske občine.
Se zanimiv in ne vzpodbuden poda-
tek: v delovanju skupščine kažejo šte-
vilke, da je še vedno aktivnejši zbor
izvajalcev od zbora porabnikov. Sklepč-
nost na sejah je zdaj pri 60 odstotkih, to
pa je manj, kot je bilo v prvem mandat-
nem obdobju. Prepogosto se dogaja, da
delegati pridejo na sejo z nedogovorje-
nimi stališči, ne poznajo gradiva in ne
opravljajo svoje sicer odgovorne pa tudi
častne vloge. Enako se dogaja v republi-
škem merilu, ko se delegati ene občine
ne zavzamejo za stališče druge, četudi je
to v interesu celotnega celjskega ob-
močja.
Za zaključek še zapis o kulturnem do-
mu Ivana Cankarja v Ljubljani: trenut-
no so vsebinske pa tudi finančne zahte-
ve tega velikega centra še nejasne, kar je
seveda velika škoda in se bo to vsekakor
odražalo v vseh slovenskih občinah. Za-
to bo tudi novo srednjeročno obdobje za
kulturni razvoj celjske občine v senci
tega Damoklejevega meča, ki pa je samo
simbol za še mnoge nedogovorjene na-
loge v naši takoimenovani skupni kultu-
ri. To Celju ne bi smelo vzeti poguma,
saj je na kulturnem področju opravil
naloge, na katere smo lahko le ponosni
in zato zavzema v Sloveniji tudi vidno
mesto.	DRAGO MEDVED
OBVEŠČANJE V OZD
DEL SAMOUPRAVUANJA
y Cot/u 40^ml seminar za organizatorfe obveščanja
Okoli sedemdeset slušate-
ljev se je v petek opoldan
zbralo v predavalnici VEKS
v Celju na uvodnem preda-
vanju seminarja za organiza-
torje obveščanja v združe-
nem delu. To fKjmembno
obliko usposabljanja sta
skupaj organizirala Delav-
ska univerza in Indok center
z namenom, da bi v štiridese-
tih urah seminarja posredo-
vali vsem, ki se v delovnih
organizacijah ukvarjajo z ob-
veščanjem, čimveč znanj in
spoznanj o tem širokem po-
dročju. Zato se seminarja tu-
di niso udeležili samo ure-
dniki tako imenovanih to-
varniških glasil, temveč tudi
člani izvršnih odborov sindi-
kata, tajniki samoupravnih
organov, nekateri poslovo-
dni in drugi delavci. Skrat-
ka, na uvodnem predavanju
je bilo videti, da je zanimanje
za temo o organiziranju ob-
veščanja veliko in tudi to, da
se z obveščanjem ubada po
Poklicu in funkciji pestra pa-
leta delavcev.
Uvodnega dela seminarja
se je poleg predstavnikov
Delavske univerze in Indok
centra udeležil tudi Jože
Volfand, predsednik občin-
ske konference SZDL v Ce-
lju. V pozdravnem nagovoru
slušateljem je med drugim
poudaril pomen tovrstnega
izobraževanja, delavcev s po-
dročja obveščanja v združe-
nem delu ter to obliko posta-
vil po svoji pomembnosti ob
bok Stalni šoli za delegate in
seminarju Človek, delo, kul-
tura.
In kaj menijo o seminarju
slušatelji?
BORIS BAJC iz Prevoz-
ništva Celje: »V seminar me
je kadrovala osnovna organi-
zacija sindikata, sicer pa se
ga udeležujemo štirje delav-
ci iz Prevozništva. Pri nas
namreč čutimo, da bi veljalo
na področju informiranja de-
lavcev še marsikaj storiti, saj
je prav obveščanje bistven
del samoupravljanja. Upam
in želim, da bi nam ta semi-
nar pomagal in da bi lahko z
znanjem, ki ga bomo tu dobi-
li, storili več za obveščanje v
Prevozništvu.«
SILVESTRA KOROŠEC
iz Topra Celje: »Na seminar
sem prišla kot predsednik
izvršnega odbora sindikata
delavcev skupnih služb in
kot tajnik samoupravnih or-
ganov. Pri nas v Topru ima-
mo dobro organizirano obve-
ščanje, saj imamo glasilo, pa
zvočnike, oglasne deske.
Vendar pa še vedno čutimo
nekatere vrzeli pri prenosu
informacij do vseh zaposle-
nih. Zato je prav, da s po-
močjo takšnega seminarja
najdemo ustrezne poti za še
boljše obveščanje delavcev.«
DAMJANA STAMEJCiC
Boris Baje
Silvestra Korošec
DNEVI EMO
1979
Od ponedeljka je v Domu
JLA v Celju odprli razstavo
proizvodov delovne organi-
^cije EMO Celje. V petek pa
^ bodo začeli tudi poslovni
ONeVI EMO 1979, na kate-
■"'h bodo predstavili nove
Proizvodne programe ter na-
^rte. Poslovni dnevi EMO so
^ tradicionalni, letošnji pa
^do potekali tudi v zname-
'^iu 85-letnice EMO Celje.
VESELA JESEN IN
VARČEVANJE
Prihod tetke »JESENI« so otroci VVZ
Anice Cernejeve na Čopovi ulici priča-
kcdi vedro, saj jim je bilo pri tem v veli-
ko pomoč tudi vreme. Za svoje prihran-
ke so si lahko kupili z žetoni Ljubljan-
ske banke - Splošne banke Celje, ki so
jih sami naredili, najrazličnejše plodove
na tržnici pri posameznih stojnicah.
Z žetoni, ki so tudi na sliki, so kupova-
li: pečen kostanj, pečena jabolka, pečen
krompir in koruzo, bučnice, sveže sadje
in kuhan krompir, obirali so tudi groz-
dje. Skratka, po pozdravnih pesmicah
tetki jeseni, je bilo resnično veselo.
6. stran - NOVI TEDNIK
Št. 41-18. oktober 1979
NUJNO
USKLAJE-
VANJE
Solidarnostne akcije,
prav tako zbiranje sred-
stev za reševanje skupnih
nalog postajajo naša
vsakdanja praksa. Takšni
ali drugačni samopri-
spevki so doma tako v
krajevnih skupnostih,
kot v občinskem merilu.
Lahko bi zapisali, da je
solidarnost doma v celj-
ski občini.
V občini teče že drugi
samoprispevek, ki je gle-
de na namen uporabe
sredstev dosti širši od pr-
vega, saj vključuje poleg
šolstva in otroškega var-
stva, tudi telesno kulturo,
kulturo,	socialno
skrbstvo.
Sicer pa, najbrž ni kra-
jevne skupnosti v celjski
občini - in tako tudi dru-
god - ki bi ne imela vsaj
enega in več krajevnih sa-
moprispevkov. Krajani se
zanje odločajo zlasti te-
daj, ko gre za moderniza-
cijo cest, za gradnjo vodo-
vodov pa tudi za rešitev
drugih nalog. Toda, ko-
munala je vsaj v krajev-
nih skupnostih na prvem
mestu.
No, in prav tej pobudi,
bi radi namenili nekaj mi-
sli. Kadarkoli gre za zbi-
ranje sredstev za rešitve
komunalnih vprašanj,
predvsem cest, potem je
tu še širša družbena
skupnost, ki priskoči na
pomoč s svojim deležem.
Največkrat je večji od ti-
stega, ki ga zberejo kraja-
ni. In v tem primeru je
Občinska komunalna
skupnost tista, ki daje
sredstva. Toda, njen žep
ima tudi dno, se pravi, da
tudi omejena sredstva.
Tudi za takšne primere.
To pa hkrati pomeni, da
je treba vse takšne akcije
v krajevnih skupnostih
usklajevati s programom
in finančnimi možnostmi
Občinske komunalne
skupnosti, sicer lahko
pride do razočaranj in se-
veda do neupravičenih
negodovanj na račun ti-'
stega, ki bi naj dal sred-
stva, pa teh nima, ker jih
ni za tiste namene plani-
ral.
ŽALSKA OBČINA
NEDOSLEDNO S SMETMI
Varstvu okolja še vedno premalo pozornosti
v žalski občini sicer ni po-
sebnih onesnaževalcev oko-
lja, so pa zaskrbljeni zaradi
onesnaženosti, ki jo povzro-
ča industrija sosednjih ob-
čin, pa tudi sicer se pojavlja
nekaj na videz manjših te-
žav. Beseda o tem je tekla
pred kratkim na eni izmed
sej žalskega Izvršnega sve-
ta, mi pa smo za pogovor
naprosili Ivana Glušiča, na-
čelnika oddelka za gradbe-
ne in komunalne zadeve ter
urbanizem pri žalski občin-
ski skupščini ter predsedni-
ka odbora IS za varstvo
okolja.
I. Glušič: »Mislim, da je v
naši občini še vedno proble-
matično zbiranje ter odvoz
smeti in odpadkov. Res je bi-
la lani dokončno urejena
osrednja sanitarna deponija
na Ložnici, kljub temu pa še
nastopajo težave v zvezi z
ravnanjem z odpadki. Bržko-
ne bo veljala tudi ugotovitev,
da v KS nimajo organizira-
nega in enotnega pristopa
pri sanaciji ekoloških ra-
zmer. Prizadevajo si sicer za
ureditev okolja, vendar vse
premalo konkretno angaži-
rajo posamezne organe. Med
prvimi v Sloveniji smo bili,
ki smo ustanovili komisije za
varstvo okolja v KS, vendar
moram povedati, da zastav-
ljenega programa marsikje
ne uresničujejo dovolj dosle-
dno.«
NT: Kako je z dosedanjo
sanitarno deponijo v Vrbju,
ki je sprožala toliko nego-
dovanj?
I. Glušič: »Za ureditev de-
ponije v Vrbju so bile zadol-
žene Javne naprave iz Celja,
mmeva pa ze leio ani, ko oa-
padke ne odvažajo več v
Vrbje, pa stvar še ni urejena.
Doslej še nobena opozorila
niso zalegla.«
NT: Kakšen je odnos zdru-
ženega dela do varstva do-
brin splošnega pomena in
Vrednot človekovega oko-
lja?
I. Glušič: »Menim, da ni
zadovoljiv. Mnogo je še de-
lovnih organizacij, ki doslej
niso izdelale niti svojih eko-
loških programov. Res je tu-
di, da celo Komunalno po-
djetje iz Žalca ne opravlja ti-
stih nalog, ki bi jih moral na
področju urejanja okolja.
Večje delovne organizacije,
ki s svojo tehnološko dejav-
nostjo izraziteje posegajo v
okolje, bodo morale v na-
slednjem srednjeročnem ob-
dobju rešiti tudi vprašanje
ustreznih kadrov, ki bodo
strokovno dovolj usposob-
ljeni za delo na tem področ-
ju. Se bolj se bosta morala
vključiti v razreševanje pro-
blemov v okolju tudi sociali-
stična zveza in zveza sindika-
tov.«
NT: Kako je z izgradnjo
kanalizacije in čistilnih na-
prav?
I. Glušič: »Vidnejšega na-
predka nismo dosegli, pa če-
prav v občini zadnje čase ni
bilo izrazitejšega izliva škod-
ljivih snovi v vodotoke ali
celo pogina rib. Marsikje so
si prizadevali za čiščenje od-
plak. Omeniti velja tekstilno
tovarno Prebold, SOZD
Hmezad, Sigmo Žalec in CP
Celje TOZD Asfalt kamno-
lom Velika Pirešica. Vse več-
ji problem pa postaja odvaja-
nje sanitarnih odplak iz vseh
naselij v občini. To seveda za
sabo povleče probleme pri
izvajanju stanovanjske grad-
nje, izgradnje industrijskih
objektov, objektov posebne-
ga družbenega pomena in tu-
di individualne stanovanj-
ske gradnje. V naši občini
obratujejo le tri mehansko
biološke čistilne naprave za
čiščenje komunalnih od-
plak.«
NT: Kakšna je vloga in-
špekcijskih organov?
I. Glušič: »Vsekakor izre-
dno pomembna! Njihova ak-
tivnost bi morala biti v naši
občini bolj prisotna pri reše-
vanju posameznih proble-
mov. V konkretnih primerih
gre predvsem za dosledno in
brezkompromisno izvajanje
odlokov, ki jih je sprejela ob-
činska skupščina. V zvezi s
prizadevanji za izboljšanje
varstva človekovega okolja
naj povem še to, da bo tu
imela posebno vlogo v začet-
ku letošnjega leta ustanov-
ljena SIS, ki bo konstituira-
na v kratkem.«
JANEZ VEDENIK
Ivan Glušič
srečanje
upokojencev aera
Jutri se bodo sestali upo-
kojenci Aera na družabnem
srečanju, ki ga je pripravil
sindikat. Ogledali si bodo so-
dobne proizvodne obrate Ja-
snit, AC in proizvodnjo ne-
skončnih obrazcev, nato pa
bodo odšli na izlet v Podčetr-
tek.
srečanje mladih
sozd »hp«
Mladinske organizacije v
organizacijah združenega
dela, ki so združene v SOZD
HP (hranila in pijače) živil-
ske industrije Slovenije in si-
cer iz TALISA Maribor, KO-
LINSKE in UNIVITA Ljub-
ljana, DROGE Portorož in
PIVOVARNE Laško organi-
zirajo vsako leto prijateljsko
srečanje.
Letošnje srečanje je orga-
nizirala OO ZSMS HP Pivo-
vorne Laško in sicer v sobo-
to 13. oktobra na Smohorju.
Po dopoldanskem razgo-
voru, ogledu obratov in fil-
mov v pivovarni, so se po-
poldan razveseljevali v re-
kreacijsko športnih tekmo-
vanjih, peki kostanja in dru-
gi zabavi.
Srečanje je pomembno iz
več razlogov - tako se spoz-
navajo mladi med seboj,
spoznavajo organiziranost
delovne organizacije in delo-
vanje samoupravnih orga-
nov in družbenopolitičnih
organizacij. Hkrati pa se še
seznanjajo z zgodovinskimi
dogodki, krajem samim in
razvojem občine.
F. LAPORNIK
sindikalne
športne igre v
žalski občini
Občinska zveza za telesno
kulturo Žalec je pred dnevi
pripravila dvoje sindikalnih
tekmovanj. Najprej je bilo
tekmovanje v atletiki v Žal-
cu, kjer se je pomerilo 180
nastopajočih iz 22 OZD. V
posameznih disciplinah so
zmagali: članice: krogla: Ma-
rija Marko (KIL); 400 m: Mi-
lena Dosegla (VVZ Žalec); 60
m: Mojca Jernej (VVZ Ža-
lec); daljava: Mojca Jeraj.
Člani: krogla: Darko Dnežič
(Sigma Žalec); daljava: Dra-
go Novak (Ferralit); 100 m:
Kristjan Markovič (TT Pre-
bold); 1500 m: Tone Nahtigal
(Zarja Petrovče). Starejši čla-
ni: krogla: Milan Žolnir
(Hmezad); 100 m: Viktor
Lešnik (Elektra); 800 m: Jože
Svet (Garant); daljava: Vik-
tor Lešnik (Elektro).
V Preboldu je bilo tekmo-
vanje v krosu, kjer je nasto-
pilo 120 udeležencev. Zma-
govalci članice: Marija Uran-
kar (Sav. magazin Žalec); ve-
terani: Lenko Cilenšek (Na-
ma Žalec); starejši člani:
Berti Ramšak (Ferralit);
mlajši člani: Tone Nahtigal
(Zarja Petrovče) itd. Ekipno
je pri mlajših članih in starej-
ših članih zmagal SIP Šem-
peter, pri veteranih in člani-
cah pa Ferralit Žalec.
T. TAVČAR
PRAVNI
NASVETI NA
RADIU
Z jesenjo' v sporede Radia
Celje vnovič uvajamo rubri-
ko pravnih nasvetov s po-
dročja samoupravnega pra-
va. Od tega četrtka naprej bo
vsakih štirinajst dni gost če-
trtkovih dopoldnevov druž-
beni pravobranilec samou-
pravljanja Rudi Peperko.
Tovariš Peperko bo poslu-
šalcem radia odgovarjal na
vsa vprašanja, ki zadevajo
področje varstva pravic iz
dela, samoupravnih pravic,
delitvenih razmerij, stano-
vanjskih vprašanj in podob-
no. Vse poslušalce radia Ce-
lje vabimo k sodelovanju.
Prosimo pa tudi, da svoja
vprašanja Rudiju Peperku
posredujete pismeno na na-
slov radia Celje, čeprav vpra-
šanja sprejemamo tudi v ča-
su oddaje same telefonično.
RUPE
Vas blizu Vojnika, od-
daljena od Smartnega v
Rožni dolini 3 km. Ima
zaselka, in sicer Marof in
Lanšperk. Marof ima le
tri kmetije in je bliže
Smartnemu. Za njim stoji
kapelica Rim, kjer je izvir
Koprivnice. Večji Lanš-
perk je na lepi planoti, ki
jo obdajata na zahodu
Gradišče in na vzhodu
Langer. Je tudi bližje Do-
brni. Kraj ima vodovod,
ne manjka pa mu tudi
studenčnice. Kraj je tudi
znan po lepih vinogradih
na sončni legi, saj je prst
več ali manj ilovnata in
primerna za gojenje vin-
ske trte.
Tik nad Lanšperkom je
hrib Gradišče z ostanki
srednjeveškega gradu
Lanšperka ali Rabensber-
ga, ki je bil fevd krških
škofov. Grad prvič ome-
njajo 1213. leta, ko so bi-
vali v njem krški ministe-
riali Rabensbergi. Okoli
leta 1280 so jim sledili
ptujski gospodje, po letu
1438 pa Schaumbergi, ki
so bili obenem tudi go-
spodarji na Lembergu.
Ker so bili zavezniki
Habsburžanov, so celjski
grofje grad leta 1452 raz-
dejali, po tistem pa ni bil
več obnovljen. Pod njim
so postavili Hohenvvarti
po letu 1480 nov grad, ki
so ga imeli še sto^let poz-
neje. Kmalu nato je prišel
v roke Fiihrenbergov in
leta 1800 v posest Die-
nersbergov. Zadnji tega
rodu Franc je pred smrtjo
mnogo zemljišč izročil
svojim služabnikom in
podložnim kmetom, go-
spoščino pa je podedova-
la njegova sestra Terezija,
poročena Resingen, gra-
ščakinja na Taboru pri
Vojniku. Ker je bil na Ta-
boru sedež združene go-
spoščine, je Rabensberg
po letu 1815 propadel in
so zdaj le še komaj opaz-
ne razvaline. Tam je bil
tudi najden lev z antične-
ga nagrobnika. Na hiši
Antonije Hriberšek v
Lanšperku je plošča v
spomin na Dominika Hri-
berška, ki so ga Nemci 12.
2. 1945-obesili kot talca na
Frankolovem.
Kot vidimo, naši kraji
skrivajo mnoge dogodke,
ki jih premalo poznamo -
tako zgodovino preteklo-
sti kot sedanjosti. Člove-
ška roka povsod pušča
svoje sledove. Četudi le
kamnite razvaline ali glo-
boke rane v duši naroda.
spominska plošča na kolenčevi kmetiji
v gornjem gradu
Prihodnjo soboto, 27. oktobra bo v Gornjem Gradu na
Kolenčevi kmetiji spominska svečanost. Odkrili bodo spe-
minsko ploščo na stavbi, kjer je bila med NOV veterinarska
ambulanta IV. operativne cone. Prireditev skupaj s krajev,
nimi organizacijami pripravlja medobčinsko društvo veteri,
narjev in veterinarskih tehnikov celjskega območja.
nova vas dobiva svoj obraz! .
Čeprav je v krajevni skupnosti Nova vas v Celju še veliko
razkopavanja, potrebnega in nepotrebnega, dobiva vendar
ta nova stanovanjska soseska svoj urejeni obraz. Na sliki je
Kraigherjeva ulica.
nuška sergo prvakinja
V	organizaciji Kinološkega društva Žalec ter pod pokrovi-
teljstvom sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno
samozaščito občine Žalec je bilo na stadionu v Žalcu ter na
travnikih v Založah republiško tekmovanje športnih šolanih
psov. Tekmovanje je obsegalo iskanje sledi, poslušnost, na-
pad in obrambo. Največ uspeha je imela članica KD Žalec
Nuška Sergo s psom polluxom (na sliki), ki je osvojila prvo
mesto. Skupno je nastopilo 14 vodičev iz petih slovenskih
klubov.
T. TAVČAR
gasilsko tekmovanje
V	Šempetru in Šoštanju je bilo consko gasilsko tekmova-
nje. V Šoštanju so se pomerili člani, nastopilo pa je 14
desetin. Največ uspeha je imela desetina iz REK Velenja, ki
je osvojila 820,5 točke, sledi Tovarna nogavic Polzela 819,
Velenje mesto 809 točk itd. V Šempetru pa so se pomerili
pionirji v A in B skupini, mladinci in članice v A in B
skupini. Pri pionirjih v A skupini je zmagala desetina iz
Šentilja, ki je zbrala 260 točk, sledi Šoštanj 256, Žalec 255
točk itd. Pri pionirjih v B skupini je zmagala desetina Rečice
ob Savinji 239,7 točke, sledi Žalec 228,5, Nazarje 225,4 točke
itd. Pri mladincih je zmagala desetina iz Matk, ki je zbrala
443 točk, sledi Gorica ob Dreti 441, Topolšica 434,5 točke itd.
Pri članicah v A skupini sta nastopile samo dve desetini-
Zmagala je desetina iz Saleka s 636,5 točke pred Tovarno
nogavic Polzela 625 točk. V skupini B pri članicah je nasto-
pila samo desetina Gorice ob Dreti ter zbrala 649 točk.
T. TAVCAB
vrtec že pod streho
Gradnja novega otroškega vrtca v Preboldu poteka po
programu. Dela izvaja GIP Vegrad iz Velenja TOZD Grad-
nja. Objekt gradijo po programu celične gradnje DOM 101.
kar pomeni hitro gradnjo. Poleg vrtca, ki bo imel deset
igralnic, bo še zaklonišče. Objekt bo končan do sredine
decembra.
T. TAVCAB
^^ 41 - 18. oktober 1979
NOVI TEDNIK - stran 7
kako je z uslugami, ki jih plačujemo?
KDO NAJ ODPEUE PORODNICO?
flBzUčna odgovora na isto vprašanje
Našemu uredništvu je bilo
posredovano mnenje ogor-
lenega občana, da ni mogel
priklicati reševalca, ko je
njegova žena dobila porodne
popadke. Po telefonu je do-
bil odgovor, da naj kliče de-
žurnega zdravnika. Občan ga
je tudi poklical, a ga ni mo-
gel dobiti. Ponovno je klical
na reševalno postajo in tam
je spet dobil odgovor da brez
napotnice zdravnika poro-
dnic ne vozijo. Ta ping pong
je trajal dobro uro in v tem
času je plodna voda porodni-
ci že odtekla. Končno je mo-
žu uspelo priklicati dežurne-
ga zdravnika in ta je po radiu
takoj poklical reševalca ter
odredil prevoz v bolnišnico.
Namesto, da bi objavili
ogorčeno pismo bralca, smo
v uredništvu sklenili, da sa-
mi raziščemo in tudi ljudem
povemo, na koga naj se obr-
nejo, če se znajdejo v taki
situaciji ali preprosteje - kdo
naj odpelje ženo rodit.
S tem edinim vprašanjem
smo se obrnili na pristojni
službi in kot boste videli sa-
mi, dobili diametralno na-
sprotne odgovore.
Odgovarja: MAKSIMI-
UAN NEZMAN, direktor
tozda Reševalna služba Ce-
lje: »Mi se načelno izogiba-
mo prevažanju porodnic, ker
reševalec ni porodničar in
naš avto ni porodna soba. Na
nujni klic porodnice bi mo-
ral najprej priti dežurni
zdravnik, ker reševalec ni
poklican, da opravlja medi-
cinski poseg. Mi vztrajamo
na tem, da se najprej pokliče
zdravnik, ki tudi izda napot-
nico. Tako kot pa sem že
omenil, se takšnega prevaža-
nja izogibamo, ker nam niti
ne priznajo status medicin-
skega delavca. Pa kljub te-
mu so naši reševalci opravili
med potjo že mnogo poro-
dov, na srečo brez komplika-
cij. A porodnice čakajo obi-
čajno do zadnjega trenutka.
Kdo bi nosil odgovornost, če
bi se ženi ali otroku kaj zgo-
dilo? Naši avtomobili niso
sterilni, zato se v zadnjem ča-
su porodov izogibamo. Zara-
di morebitnih komplikacij
nihče ne bo hodil na sodišče.
Zato menim, naj bi o tem od-
ločal zdravnik.
Veliko pa so krivi tudi lju-
dje sami. Kličejo nas tudi te-
daj, če imajo doma avto in bi
mož lahko odpeljal ženo v
porodnišnico takoj na začet-
ku, ko je še čas. Nekateri pa
se za svoje avtomobile celo
boje, da se ne bi umazali, za-
to kličejo nas. Najlažje je za-
vrteti našo številko in celo
včasih z nesramnim glasom
zahtevati prevoz. Res je, da
je velikokrat upravičen, vča-
sih pa tudi ni.
In še to: reševalci se vodijo
kot tehnično osebje, ki
opravlja medicinsko pomoč
le v urgentnem stanju. Po
.novem pravilniku pa v to ur-
gentno stanje porodnica ne
spada - mi pa gremo kljub
temu, če opazimo, da je res
nuja in je potreben hiter pre-
voz v bolnišnico.«
In še odgovor dr. ANTO-
NA CREPINŠKA, vodje toz-
da Splošna medicina, ka-
mor spada tudi dežurna
služba: »V Celju je dispanzer
za žene, kjer žene opravljajo
redne kontrole pred poro-
dom in se o vsem, kar je v
zvezi s porodom tudi podu-
če. Ponekod je navada, da
žene v času, ko se jim noseč-
nost izteka, dobe napotnico
za bolnišnico v dispanzerju.
V Celju tega ni.
Mi vemo, da se reševalci
neradi odzivajo na klic poro-
dnic in se sklicujejo na to, da
nimajo napotnic. Običajno
prestrašene može tudi napo-
tijo na dežurno službo. Za
dežurno službo pa bi bilo na-
čelo, da mora biti prisoten
ob vsakem začetku porodnih
krčev dežurni zdravnik in iz-
dati napotnico, preobreme-
nilno. V zgoraj omenjenem
primeru pa je moral interve-
nirati zdravnik, ki je potem
reševalca tudi primerno po-
klical, da je odpeljal poro-
dnico.
Reševalna služba ne sme
biti servisna služba v smislu
taksi službe, ampak tudi del
medicinskega procesa in po
potrebi zdravstveni delavec,
na pa šofer. Dežurni zdrav-
nik pa bo šel k porodnici le
takrat, če se je porod že začel
ali če prihaja do komplika-
cij.« Tako konkretnega od-
govora na vprašanje, kdo naj
odpelje porodnico, ko pride
njen čas, še vedno nismo do-
bili. Prva služba prelaga od-
govornost na drugo in obrat-
no. Vse pa kaže, da močno
šepa dogovarjanje znotraj
zdravstvene službe. Pri tem
pa ne smemo obiti dejstva,
da sta oba tozda, o katerih
teče razgovor, z delom izre-
dno obremenjena iri polna
kadrovskih težav.
Izven teh objektivnih te-
žav pa ostaja s svojimi mali-
mi tegobami človek, ki smo
ga svoj čas pisali z veliko za-
četnico.
ZDENKA STOPAR
RAZVOJNI VIDIKI
Ni naključje, če je že prva razprava o vidkih razvoja
celjske občine v naslednjem srednjeročnem obdobju
naletela na velik odmev. Tako tudi na zadnjih ločenih
sejah zborov občinske skupščine. Zato na začetku
javne obravnave pomembnega dokumenta nekaj zna-
čilnih pripomb.
2e na prihodnjih ločenih sejah zborov občinske
skupščine, na začetku novembra, prihajajo smernice
za pripravo novega srednjeročnega družbenega plana
občine v razpravo kot predlog. To hkrati pove, da se
priprave za izdelavo novega srednjeročnega načrta bli-
žajo koncu in da bo poslej še veliko dela na posamez-
nih delovnih področjih. Na gospodarskem se kot prva
naloga pojavlja zahteva po preusmeritvi gospodarstva
v tiste proizvodnje in storitve, ki imajo dolgoročne
pogoje za ustvarjanje višjega dohodka.
Druga zahteva se kaže v povečanju proizvodnje
.. hrane, kot osnove za boljšo preskrbo občanov in delov-
nih ljudi. Nadaljnja naloga, za Celje in občino več kot
značilna, pa zadeva varstvo okolja in zato preprečeva-
nje novih virov onesnaževanja. V tej zvezi je postav-
ljena tudi zahteva po intenzivnejši gradnji čistilnih
naprav.
Povsem na mestu je opredelitev po hitrejšem reševa-
nju vodno-gospodarskih in drugih komunalnih pro-
blemov. To je poglavje, ki stopa v ospredje in v kate-
rem je tudi v celjski občini še vrsta nerešenih nalog.
In potem poraba ter porazdelitev energije v pro-
storu. Naloga torej, ki dobiva zlasti v zdajšnjem času
močno aktualnost. Zdaj gre tudi za postopno uresniče-
vanje energetske bilance Celja in za nove ali tudi prve
korake na področju plinifikacije ter napeljave toplo-
voda.
Dosti nalog in še veliko sredstev bo treba nadalje
vložiti v cestno omrežje. Predvsem gre za ureditev
tako imenovanega cestnega križa. Celje je postalo že
pravi pravcati prometni žep. Prometni pretok skozi
mesto je počasen, nujne so torej nove in moderne
cestne povezave mesta z zaledjem.
Kot eno od prioritetnih nalog smernice omenjajo
razvoj in organizacijo raziskovalne dejavnosti v zdru-
ženem delu in seveda uporabo znanstvenih spoznanj
in dosežkov v praksi.
Seveda pa s tem tako imenovanih globalnih nalog ni
konec. Zadevajo še na kadre, na hitrejši razvoj infor-
matike in na zagotavljanje drugih pogojev za boljše in
produktivnejše delo.
V	okviru teh nalog ima sleherna gospodarska, komu-
nalna in družbena dejavnost svoje mesto, svoj načrt.
Kot rečeno, so te smernice dobile velik odmev že na
zadnjih ločenih sejah zborov občinske skupščine.
Teiko so v zboru združenega dela delegati opozorili na
ureditev odlagališča za smeti, na razširitev pokopali-
šča. Delegati s kmetijskega področja so poudarili nuj-
nost večje opredelitve razvoja kmetijstva. V tej zvezi so
predlagali ustanovitev sklada za razvoj kmetijstva itd.
Utemeljena je bila nadalje pripomba, da bo treba
zmanjšati odtok denarja iz gospodarstva v negospo-
darske dejavnosti. Tudi opozorilo, da bomo morali bolj
paziti na kmetijske površine, je bilo več kot na mestu.
V	razpravi snrio slišali tudi predlog o nujnosti hitrejše
uveljavitve celodnevne šole in s tem tudi ustvarjanja
pogojev zanjo. Delegati so z razumevanjem sprejeli
poročilo, da je izvršni svet naročil studijo o razvoju
višinskih kmetij, itd.
Skratka, dovolj pobud že na začetku razprave. To pa
hkrati tudi pomeni, da so delovni ljudje in občani
sprejeli nove razvojne poti občine kot svojo obveznost.
M. BOŽiC
60 let »svobode« šoštanj
V	ZNAKU ZAVEDNEGA DEUVSTVA
V	petek so nastopile vse sekcije - nadai/evati boj za množičnost
z uvodnim večerom pesmi
in plesov v izvedbi Šaleške-
ga okteta Svobode Šoštanj
in folklorne skupine iz Vele-
nja so se v petek 12. oktobra
pričele različne kulturne pri-
reditve, ki se bodo zvrstile
do konca leta v počastitev
60-letnice obstoja Delavsko
prosvetnega društva Svobo-
da Šoštanj. Zavedno delav-
stvo, predvsem iz tovarne
usnja Šoštanj, je že takoj po
razsulu Avstroogrske leta
1919 ustanovilo društvo Svo-
boda, ki je združevalo v svo-
jih vrstah pevce, tamburaše
in telovadce. Že kmalu po
ustanovitvi je društvo razvi-
lo tudi svoj prapor z izpisa-
nim geslom »Naša moč je v
zavednosti«, ki je sedaj raz-
stavljen v muzeju v velenj-
skem gradu. Ima pa za seboj
nenavadno in burno zgodo-
vino, ki bi jo kazalo posebej
opisati. Prav zaradi te zgodo-
vine, ko ga je bilo treba skri-
vati in celo zakopati, je stari
prapor iz prvih dni Svobode
v zelo slabem stanju. Zato je
Svoboda Šoštanj ob svoji 50-
letnici nabavila in razvila
nov društveni prapor.
K temu izredno razgibane-
mu kulturnemu delovanju
Svobode so se leta 1925 pri-
družili še ljubitelji glasbe iz
vrst delavcev tovarne usnja,
ki so ustanovili godbo na pi-
hala in ji dali dokaj poetično
ime »Zarja«, katero se je ob-
držalo vse do današnjih dni.
Že 1. maja 1926. leta je godba
imela svoj prvi nastop v Šo-
štanju in od takrat dalje je
vzbujala narodno zavest ter
kulturno poslanstvo pri šo-
štanjskih občanih, nastopala
pa je tudi v drugih krajih
Slovenije in celo v zamej-
stvoi. Na raznih tekmovanjih
je prejela tudi številna priz-
nanja in dosegala celo prva
mesta tudi v republiškem
merilu.
V soboto 13. oktobra pa se
nam je delavska godba Zarja
ponovno predstavila s samo-
stojnim koncertom, ki je po-
žel obilo priznanja. Uvodo-
ma je na kratko predstavil
zgodovino godbe večletni
predsednik Svobode Šoštanj
Tone Rep, ki je pozdravil tu-
di navzoče goste iz ostalih
krajev Šaleške doline, kakor
tudi iz sosednje Avstrije, ki
so prišli poslušat koncert,
kakršnega že dolgo nismo
slišali. Godbeniki Zarje, ki
so vsi po vrsti amaterji, pa so
nam pod taktirko Silva Tam-
šeta s solidno interpretacijo
predstavili zahtevne kon-
certne kompozicije. Vrhu-
nec koncertnega večera pa je
bila vsekakor izvedba Kola
iz opere Ero z onega sveta,
evropsko znanega avtorja
Jakova Gotovca.
Ce pomislimo, da so naši
godbeniki amaterji iz vrst te-
žaških delavcev Tovarne us-
nja, Elektrarne, Lesne Šo-
štanj in drugih kolektivov v
Šaleški dolini, ki so za vaje
in priprave za ta koncert žr-
tvovali dolge ure in večere,
potem jim je treba skupaj s
kapelnikom izreči tudi javno
pohvalo in priznanje.
VIKTOR KOJC
PROF. KAREL ARKO
»Letos v maju je profesor Karel Arko
praznoval 70-letnico v krogu svojih naj-
dražjih. Tudi med nas, sodelavce in pri-
jatelje, je prišel z nasmehom in dobro
voljo. Nazdravili smo mu in zaželeli tr-
dnega zdravja in še veliko let. Nihče od
nas ni slutil, kako hitro se izteka njego-
vo življenje. Potrebovali smo ga. Čeprav
se je upokojil pred tremi leti, je ostal še
naprej povezan s šolo. Želeli in upali
smo, da bomo lahko ta delovni in tovari-
^ki odnos z njim ohranjali še veliko let.
V trenutku so postali vsi skupni načrti
neresnični...« je ob slovesu na zadnji
poti, sredi prejšnjega tedna na žalskem
pokopališču, med drugim dejal ravna-
telj Pedagoškega šolskega centra v Ce-
hu, prof Ivan Kapš.
Bilo je boleče slovo. Od odličnega pe-
dagoškega delavca, slavista, domoljuba,
humanista, prof. Karla Arka.
Pot ga je iz kmečke idile na Gori pri
Sodražici speljala med knjige. Po gi-
ninaziji v Kočevju in Ljubljani je diplo-
miral 1934. leta na Univerzi v Ljubljani,
študiral je slavistiko, ob tem pa še fran-
coščino in francosko književnost. Svoje
prvo delovno mesto je imel na Državni
trgovski akademiji v Mariboru. Tu je
ostal do izbruha druge svetovne vojne.
Bil je interniran na Rabu, delal potem za
OF. Tudi po vojni je šel najprej v Mari-
bor, dokler ni 1952. leta nastopil službo
na drugi celjski gimnaziji, štiri leta poz-
neje pa na Učiteljišču, kjer je deloval
vse do upokojitve.
Toda, prof. Arko ni ostal le v šoli. Sre-
čevali smo ga kot pedagoškega sveto-
valca, kot aktivnega člana in predsedni-
ka Slavističnega društva, v planinski or-
ganizaciji in drugod. Bil je vzgojitelj in
učitelj v vsakem trenutku, bilje človek,
ki je užival velik ugled.
Na zadnji poti so se od prof Arka
poslovili ne samo člani kolektiva Peda-
goškega šolskega centra, številni dijaki
z rdečimi nageljni v rokah, marveč tudi
drugi, ki so ga poznali in spoštovali.
Zadnje besede so mu izrekli še dr. An-
ton Sore, prof Slavko Pezdir in prof
Anton Aškerc.
M. B.
akcija cinkarniških planincev
S KOLESI V LOGARSKO
Koiesarski maraton doig 150 kilometrov
v letošnjem letu med dru-
gim poteka tudi trideset let,
kar so v celjski Cinkarni
ustanovili Planinsko druš-
tvo. Ob tem jubileju in v
sklopu nadaljevanja akcije
»Nič nas ne sme preseneti-
ti« so se v Cinkarni odločili
za svojevrstno akcijo - prvi
planinsko kolesarski mara-
ton na progi Celje-Logar-
ska dolina - Celje v skupni
dolžini 150 kilometrov.
Predsednik tehničnega
odbora Marjan Leban: »Prvi
kolesarski maraton bo trajal
dva dni, in sicer v soboto, 20.
in v nedeljo, 21. oktobra.
Start bo pred hotelom Merx
ob 7,30 zjutraj. Zbor vseh
udeležencev bo že ob sedmi
uri, ko bo sledil najprej te-
hnični pregled koles in raz-
delitev štartnih številk. Za-
tem se bomo v strnjeni sku-
pini odpeljali proti Logarski
dolini. Vse bo organizirano
tako, kot se za takšen mara-
ton spodobi. Zagotovljeno
bo spremstvo, vozila za tiste,
ki bodo omagali, in drugo.
Na posameznih postojankah
bodo udeleženci dobili topel
čaj. Udeleženci prvega pla-
ninsko kolesarskega marato-
na bodo prenočili v Logarski
dolini, od koder se bodo po
isti poti vrnili v Celje v nede-
ljo dopoldne. Zaključek s
podelitvijo priznanj in žreba-
njem nagrad bo predvidoma
okoli 14. ure v hotelu Merx.«
Kdo vse bo sodeloval?
Marjan I^ban: »Pričaku-
jemo okoli sto udeležencev,
k sodelovanju pa smo pova-
bili Planinska društva Želez-
ničar, Aero, Železarna Štore,
Metka in LIK Savinja. Lah-
ko pa se prijavijo in sodelu-
jejo tudi drugi. Startnina je
100.«
Kakšna so pravila za so-
delujoče?
Marjan Leban: »Maratona
se lahko udeležijo le tisti, ki
bodo imeli brezhibno
opremljena kolesa in ki se
počutijo fizično dovolj dobro
pripravljene za takšno pot.
Vsak udeleženec sodeluje na
lastno odgovornost in mora
imeti s seboj zdravstveno in
osebno izkaznico. Kolesarje-
nje s pony kolesi ne bo dovo-
ljeno. Vsak udeleženec mora
upoštevati cestno prometne
predpise in ne sme biti mlaj-
ši od 17 let. Željeno je, da se
udeleženci oblečejo po pla-
ninsko ter da imajo s seboj
rezervni komplet oblačil.«
Želje?
Marjan Leban: »Da bi bilo
lepo vreme, kajti v primeru
dežja maratona ne bo. Pri-
hodnje leto pa bomo planin-
sko kolesarski maraton pri-
pravili v septembru. Naša že-
lja je tudi, da bi vsi udeležen-
ci prispeli na cilj ter da ne bi
bilo kakšnih poškodb in ne-
sreč.«	TONE VRABL
8. stran - NOVI TEDNIK
Št. 41-18. oktober 1979
Z OBISKA V KOTLJAH
VEUK JE SVET POD UR$UO
Obujeni spomini na pisateija in revolucionarja
Prežihov Voranc-Lovro
Kuhar. Kaj ni že v tem ime-
nu nekaj dražljivega, nekaj
skrivnostno povezanega s ti-
sto prelepo koroško trdoži-
vostjo, pesmijo jezika in go-
vorice, pravljičnostjo izpod
Pece in njenega dremavega
Matjaža? A je tudi nekaj iz
vznemirljivega trepeta smre-
kovih vrhov Jamnice in Pož-
ganice, zamolkle samorast-
niške vztrajnosti, pa tudi
svetovljanstva v znamenju
evropskega popotništva,
kruto resnega življenja pre-
ganjanca. A tudi svetlobno-
sti, ki oznanja solzice, ajdovo
strnišče, prvomajski nagelj,
backe na pašniku, črni fabri-
ški dim v daljavi. Prežihov
Voranc - kolikokrat omenje-
no, pa tudi, posebno zadnja
leta, pozabljeno ime koro-
škega, slovenskega ponosa
in preizkušnje, mojstrskega
pisanja iz človeka za člove-
ka. Našega in tistega onstran
meja.
kotue so zdaj
njegove
Medtem, ko se mu grob
stiska k obzidju pokopališča
v Kotljah, mu je slovenski
akademski kipar Stojan Ba-
tič postavil veličasten spo-
menik v bližini njegovega
domovanja, Prežihove bajte
nad Kotljami, da zdaj zre v
njihovo prešernost, da se
vscikodnevno sooča z mo-
gočnostjo Pece in Uršlje, da
se vsakodnevno pozdravlja s
svojimi Koroščci, ki jim je
zapisal svojo kri in črnilo pi-
sateljevanja. Oznanjal je sve-
tu življenje in delo naše zi-
belke narodnostnega ponosa
s kleno in neizumetničeno,
pa vendar poetsko in pre-
tresljivo besedo.
Staro bajto so podrli. Iz ka-
mna so postavili nove teme-
lje in nanje postavili novo
avtentičnost iz lesa. Vse po
načrtu, še bogec na razpelu
je na novo vzel v zaščito zu-
nanji hišni vogal. Na strehi
so skodle, v hiši je črna kuhi-
nja. V eni sobi postelja z mi-
zo, rokopisi, faksimili pisate-
lja, slike, pri postelji cokle.
Na enem pismu beremo, ko
Voranc sporoča ženi, ko od-
haja na konferenco v Beo-
grad: ... poskrbi za kaščo, v
teh časih je hudičevo vre-
dna...« (leta 1948)
Pot iz Kotelj do Prežihove
bajte je lepo urejana. To je
zdaj pravzaprav asfaltirana
cesta, ki se vije med hišami
in se le tik pred domačijo
spet spremeni v naravno
preprogo prave koroške
zemlje. Ob domačiji je tudi
nova rekonstrukcija hleva, v
katerem ima zdaj živino
oskrbnik.
v prvih vrstah
Revolucionarno gibanje
na Koroškem pred vojno,
posebno v Mežiški dolini, ne
bi bilo brez Voranca tisto,
kar je bilo. Na vsakem kora-
ku so vidne njegove stopi-
nje. Pa ne samo na domačih
tleh. Voranc je moral mno-
gokrat zdoma, v tujino, pre-
potoval je domala vse evrop-
ske države kot begunec. Iz-
kusil je mnoge evropske po-
licijske režime na lastni koži,
ko se je znašel za rešetkami
tega ali onega zapora. Doma
ga posebno pomni Plenum
kulturnih delavcev OF Slo-
venije, pomni ga tudi danes,
saj je pod svojim pokrovi-
teljstvom izpeljal nedavne
spominske svečanosti za pi-
satelja, revolucionarja. Pa
kakšen bi sicer lahko bil pi-
sec Solzic, Greha na Odoru,
Jamnice, Požganice, Samo-
rastnikov. Gospe svete, Do-
berdoba in vrste drugih del,
ki so nam venomer dajala ve-
deti, da je pero njihovega pi-
satelja vedno teklo prekleto
zares. Korespondenca nam
odkriva tesne Vorančeve ve-
zi s Titom in drugimi stebri
naše revolucije.
zdaj tudi v
monumenti
V Kotljah so torej odkrili
spomenik, Prežihovo bajto,
obnovljen kulturni dom, na
Ravnah je zasedal plenum,
vsi so obujali spomine na
Voranca. Tako strokovno
kot »laično«. V Slovenj
Gradcu so v prostorih knji-
garne Mladinske knjige pri-
pravili tiskovno konferenco,
kjer je urednik znamenite
slovenske zbirke MONU-
MENTA LITTERARUM
SLOVENICARUM Bogomil
Gerlanc dejal, da z velikim
veseljem sporoča javnosti,
da se je imenom te zbirke
Cankarju, Trubarju, Dalma-
tinu, Prešernu in drugim ve-
ljakom naše pisane besede
pridružil še Voranc. Delo, ki
ga je uredil Drago Druškovič
obsega tri Vorančeve rokopi-
se in sicer Solzice, Greh na
Odoru in Gospo sveto. To so
trije celovito ohranjeni Vo-
rančevi rokopisi, kajti Vo-
ranc je veliko tudi tipkal. Le-
po so urejeni in spremlja jih
strokovna beseda v 1000
izvodih.
Nikomur pa se ni treba ba-
ti, da bi Voranc, zaradi tega,
ker so trije njegovi rokopisi
izšli v takšni reprezentančni
zbirki, namenjeni predvsem
študiju in sladokuscem,
ostal med najširšim krogom
bralcev neopažen ali nebran.
To bojazen izpodbija dej-
stvo, da so doslej slovenske
založbe v dosedanjih izdajah
njegovih del dosegle nakla-
do, ki presega pol milijona
izvodov. To pa je podatek, ki
ga moramo spoštovati. Ne
samo zaradi tega, ker morda
vidimo v njem res široko
možnost šolskega branja
(obvezno čtivo in bralna
značka) njegovih takoimeno-
vanih mladinskih stvari, am-
pak zaradi tega, ker nas lah-
ko bolje vzpodbuja v naši
potrebi, da bi pogosteje segli
po delih človeka, ki nam je
srčno in razumsko razkril
najgloblje skrivnosti sveta
pod goro, ki ga čuva kralj
Matjaž in ki je bil vedno v
prvih vrstah, kadar je šlo za
bitko pravičnejših časov.
TEKST IN FOTO:
DRAGO MEDVED
V ŠOŠTANJU SO NAŠLI
FRESKE
V Šoštanju se bližajo h koncu dela pri obnovi p
družnice sv. Mohorja in Fortunata, ki jo uvrščajo m<
najpomembnejše spomenike v Šaleški dolini.
Cerkev je znana po freskah iz prve polovice 14. st
letja, ki so se ohranile v nekdanjem prezbiteriju, d
našnji zvonici.
Obnovitvena in ureditvena dela so bila zelo obsežn
K ladji so prizidali dve niši, v kateri bosta nameščei
oltarja iz porušene cerkve v Družminu. Obnovili pa i
tudi kapo zvonika, ki so jo prekrili s skodlami. Zd
urejajo fasado zvonika na kateri bodo rekonstruirc
tudi gotsko poslikavo.
Zavod za spomeniško varstvo, ki dela strokovr
usmerje, je namreč že pred začetkom obnovitvenih d
s sondiranjem ugotovil obseg in značaj te poslikav
pri tem pa odkril tudi letnico 1535, ki poslikavo datira
To je doslej prvi primer na širšem celjskem ol
močju, da imamo izpričano letnico nastanka srednji
veške poslikave nekega spomenika.
Z. !
VODNIK O VITANJU
Trg Vitanje ob južnem pobočju Pohorja je eno izmei
naselij s starodavno preteklostjo.
Zavod za spomeniško varstvo v Celju je pred lel
pripravil podrobno spomeniško varstveno analiz«
trške zasnove in opredelil najpomembnejše sporne
nike. V teh dneh pa je pri založbi Obzorja v Mariboru, ^
zbirki Kulturni in naravni spomeniki Slovenije ko
njen 93. zvezek izšel vodnik o Vitanju. Knjižica na,
seznanja s preteklostjo tega kraja, njen avtor pa je di
Ivan Stopar, ki nas na poljuden način popelje skoz
zgodovino Vitanja, obenem pa se pomudi še posebe
pri najpomembnejših spomeniških arhitekturah.
Vodnik, ki je tako kot vsi v tej zbirki, bogato ilustri
ran, pa ni le povzetek dosedanjih znanstvenih spoz
nanj. Avtor je v besedilo vpletel tudi nekaj dosle
neznanega gradiva, nove pa so tudi nekatere umet
nostno in stavbno zgodovinske interpretacije spome
nikov.
Z. S
Od leve proti desni: Marjan Rožanc, Drago Jančar, Dim
trij Rupel in Tomaž Šalamun
V LIBOJAN SEDMA REVIJA
V Libojah se že dalj časa pripravljajo na letošnjo,
zdaj že sedmo revijo domačih ansamblov, ki gojijo
narodno pesem. Ta revija dobiva iz leta v leto vse širši
pomen tudi v slovenskem prostoru, saj na njej nasto-
pajo takorekoč vsi najboljši slovenski ansambli, pri-
sotni pa so tudi ansambli iz Italije in Avstrije. Prva leta
je bila revija samo en dan, v zadnjih letih pa je po dva
dni in to zaradi vse večjega zanimanja ansamblov za
nastop v Libojah, kjer ne gre za tekmovanje, pač pa za
prijateljsko srečanje ob venčku prijetnih viž.
> Organizator je DPD Svoboda s sekcijo Veseli Liboj-
čani, pokrovitelj pa Keramična industrija. Lansko leto
je na štirih koncertih nastopilo blizu trideset ansam-
blovj toliko pa jih pričakujejo tudi letos. Revija bo v
soboto, 24. in v nedeljo, 25. novembra. Prve prijave že
prihajajo in lahko zapišemo, da se tudi letos obeta
kvalitetna zasedba.
Vsako leto je na reviji tudi kakšna novost. Ce so lani
nastopili tudi igralci na citre, pa bodo letos harmoni-
karji, pesniki... Zraven bodo tudi manjše vokalne sku-
pine pa dramski igralec Volodja Peer... Zaključna
melodija bo letos »Rudarjeva pot,« ena izmed uspešnic
domačega ansambla Veseli Libojčani. Prijavljeni so že
ansambli iz Izole, Brežic, Rogaške, Laškega, Vojnika,
Celja, Prevalj, pričakujejo še druge, zlasti iz Italije in
Avstrije pa Zagorja, Velenja, Ptuja... V Libojah bo
ponovno pravi cvet dobrih slovenskih viž in napevov,
vse skupaj pa ena izmed prireditev v počastitev 50.
letnice libojske Svobode. In še to: nekateri ansambli
bodo izrabili gostovanje na libojski reviji tudi za do-
brodelni nastop v domovih ostarelih občanov. Poh-
valno!
TONE VRABL
II. LITERARNO SREČANJE USPELO
NASTOP VSEH GENERACIJ
Tudi osnovnošolci dobili svoj list »Hotenja«
Zveza kulturnih organiza-
cij v Celju, njen odbor za lite-
rarno dejavnost, ki ga vodi
Ljudmila Kajtner, je letos
drugič pripravil literarno
srečanje. Gre za akcijo, ki jo
v slovenskem merilu izvaja
ZKO Slovenije vsako leto v
Gradišču pod takoimenova-
nim naslovom »literarna ko-
lonija pisateljev in pesnikov
začetnikov«. V Celju so prvič
pristopili k tej obliki sreče-
vanja piscev lani, letošnja
prireditev pa je že temeljit
uvod v tradicijo, ki ima v Ce-
lju vse možne pogoje za svoj
razcvet.
Letošnja literarna srečanja
so bila tudi bolje pripravlje-
na in na boljši kakovostni
ravni kot lani. Minulo sredo
so začeli s pogovori v prosto-
rih Mladinske knjige, ki vse
bolj postaja tudi kulturna
ustanova in ne zgolj trgov-
ska hiša, ki se ukvarja s pro-
dajo knjig. V sredo je gostila
pod svojo streho književni-
ke, ki so svoja dela izdali v
zbirki Sodobna slovenska
knjiga, ki jo urejuje Janez
Mušič: svoja dela so brali v
sredo dopoldne in popoldne
Dimitrij Rupel, Peter Božič,
Marjan Rožanc, Drago Jan-
čar, Tomaž Šalamun, Veno
Taufer (na sliki).
V	četrtek zvečer so mladi v
Pedagoškem šolskem centru
pripravili literarni večer in
presenetili z izborom ter na-
činom izvedbe.
V	petek popoldan je bil v
prostorih knjižnice Edvarda
Kardelja v Celju pogovor o
pisanju in branju, ki ga je
vodil ravnatelj knjižnice
Ivan Seničar. Tudi tega po-
govora so se udeležili pred-
vsem mladi. Zvečer pa je bil
v Slovenskem ljudskem gle-
dališču literarni večer v po-
častitev 10-letnice revije
Obrazi. Igralci Ljerka Belak,
Anica Kumer, Bogomir Ve-
ras in Janez Starina so pod
režijskim vodstvom Vinka
Moderndorferja in v sodelo-
vanju s skupino za izrazni
ples Pedagoškega šolskega
centra in songi Borivoja Zu-
pančiča izvedli v zadnjih le-
tih najbolj izvedbeno dog-
nan literarni večer v Celju.
V čem je torej kakovostni
napredek od lanskega lite-
rarnega srečanja: predvsem
v tem, da je letos sodelovalo
več avtorjev. Imeli smo mož-
nost primerjave med najso-
dobnejšimi pisci slovenske
proze in poezije, do srednje-
šolcev in takoimenovanih
celjskih literatov. Se pobliže
smo spoznali literarna sno-
vanja Obrazov ob njihovi
skromni a pomembni deset-
letnici. Zelo pomembno pa
je tudi to, da smo ob tej pri-
ložnosti dobili tudi prvo
združeno revijo Hotenja, na-
menjeno prispevkom osnov-
nošolcev. Tako se je v Celju
pridružil listu srednješolcei
tudi osnovnošolski, ki ga)
izdala prav tako Zveza ku
turnih organizacij v Celju.
Tretja literarna srečanja
prihodnjem letu naj bod
oplemenitenje prizadeval
za množičnost: tu so krajeV'
ne skupnosti in delovne of
ganizacije, CDK. Vehko pi;
ložnosti za sodelovanje. j
D. MEDVE^
TIMOVZBOR
VABI
Pevski zbor TIM Laško,
ima za seboj več kot 50-letn'
tradicijo, vabi v svojo sred';
no nove pevce. To je moš''
pevski zbor, ki ga je pr^
kratkim prevzel nov pevovOl
dja, sicer pa je zbor znan
samo v laški občini, marve*
tudi na širšem območju.
Moški pevski zbor Tl^
ima redne vaje vsak torek
petek ob 18. uri v osnovi",
šoli Primoža Trubarja v M
škem.	I
FANIKA LAPORNI^
^^ 41 - 18. oktober 1979
NOVI TEDNIK - stran 9
VOJNIK
PRIDOBIVANJE PIONIRJEV
MrmphBv gasilskih vrst In tekmovanja
s Pionirji gasilci iz Vojnika
• $0 že nekaj časa precej aktiv-
ifii, vrhunec pa so dosegli
j^rav letos.
Ker prvo tekmovanje v ob-
.jčinskem merilu ni dalo zado-
Jvoljivih rezultatov, so tek-
jmovanje ponovili in sicer A
.skupina v Vojniku, B skupi-
.na v Storah.
V Vojniku je bilo izredno
uspešno tekmovanje. Sode-
lovalo je sedem desetin. De-
/setina Osnovne šole Vojnik
pa je dosegla prvo mesto in s
|tem tudi svoj prvi pokal,
i Sodelovali so tudi pri sre-
Kanju hrvaških in slovenskih
pionirjev v Slovenskih Ko-
Injicah.
' V nedeljo, 7. oktobra 79 pa
so na regijskem tekmovanju,
ki ga je zelo uspešno pripra-
vila občinska gasilska zveza
Slovenske Konjice v Sloven-
skih Konjicah, sodelovale tri
pionirske desetine iz Vojni-
ka - redna gasilska in dve
šolski. Vodili so jih desetarji,
ki so vsi izprašani gasilci in
sicer: redno gasilsko je vodil
Maksi Korošec, prvo šolsko
Majda Dolinar in drugo šol-
sko Marija Korošec. Redna
gasilska desetina je osvojila
prvo mesto, prva šolska tret-
je mesto, druga šolska pa se
je prav tako uvrstila med
prvih deset, kar je zelo velik
uspeh za podmladek GD.
Vojnik.
Pri Gasilskem društvu
Vojnik je bil velik problem
pridobivanje pionirjev v ga-
silske vrste, ker starši niso
imeli zaupanja v vodstvo in
mentorje. Zato se je društvo
povezalo z Osnovno šolo
Vojnik, ki jim je pomagala
pridobiti več gasilskih dese-
tin.
Vojniške pionirske deseti-
ne sta vodila poveljnik Gusti
Čerenak in mentor Silvo Ku-
der, ki ima za dobro priprav-
ljenost desetin gotovo naj-
več zaslug, saj je njegovo de-
lo izredno prizadevno in po-
žrtvovalno.
V službi ljudstva »Na po-
moč«.
MILENA MARGUC
Srečanje z Marjanco in
Sandijem Krošlom
Po dobrih dvajsetih letih
sta znova sedla za mikrofon,
pred tisto drobno napravo, ki
vzbuja pravo spoštovanje in
prinaša tudi tremo. Saj je v
bistvu okno v širok svet.
Skupaj z Nado Božič-Bela-
kovo, prav tako igralko Slo-
venskega ljudskega gledali-
šča Celje, sta vodila srebrni
program Radia Celje. Marjan-
ca in Sandi Krošl. In po tem
tudi krajši klepet. O spomi-
nih, vtisih...
»Ne spominjam se, kako je
bilo. Bržčas pa so nas potre-
bovali. In prišli so radijski
ljudje v gledališče in povabi-
li. In tako sem pričela z de-
lom, ki ga nisem bila navaje-
na, ki je bilo čisto drugi svet,
kot sem ga bila navajena do-
življati na gledaliških de-
skah,« obuja spomin Marjan-
ca Krošlova.
»Tudi jaz ne vem, kako se
je začelo. Kakšnega posebne-
ga dogovora zanesljivo ni bi-
lo. Skratka, prišel sem na ra-
dio. Prav gotovo me je kdo
povabil. In prišel sem, ker
sem čutil v tem potrebo po
stiku z ljudmi, poslušalci. Po
stiku, ki sem ga dotlej doživ-
ljal le z odra,« je povedal San-
di Krošl.
»Vaju je kdaj spremljala
trema pri radijskem delu?«
»Je. To je drugačna inter-
pretacija. To je bilo nekaj po-
vsem drugačnega,« brez za-
drege pove Marjanca.
»O, da. Tudi trema. Stalo
me je precej truda, da sem se
discipliniral, da v branju po-
ročil nisem iskal čustvenega
ozadja. Informacija prenese
samo logično interpretacijo.
Tresle so se mi roke. Papir
je šuštel, da ga je ujel tudi
mikrofon. In sram bi me bilo
za vsako ntirobe povedano
besedo...« je dodal Sandi.
»In spomini?«
•Dobro se spominjam ve-
selih večerov, številnih tur-
nej in nastopov, ki smo jih
imeli skupaj z ansamblom
Edija Goršiča. Hodili smo po
Kozjanskem in drugih krajih
širšega celjskega območja.
Takrat je začela svojo pevsko
pot Stanka Kovačič, z mano
je dostikrat nastopal Volodja
Peer. Bilo je živahno, razgi-
bano in lepo...« se je spo-
mnila Marjanca Krošl.
»Moje delo je bilo pred-
vsem v studiu. Na nastopih
zunaj, na javnih radijskih od-
dajah, nisem bil velikokrat.
Zato pa sem bolj sodeloval
pri literarnih oddajah, tudi
radijskih igrah, saj smo jih
imeli pogostokrat na spo-
redu.
Vrh tega se dobro spomi-
njam našega obiska pri Ra-
diu Maribor. Gledali smo,
kajti v Celju je bilo vse bolj
skromno. Pri prostorih, apa-
raturah... Toda, imeli smo
ljubezen do tega radijskega
dela, ki je veljala več, kot vse
drugo.«
»In kako je bilo danes?«
»Sprva nekaj treme. Vse je
bilo spet novo. In vendar sem
vesela...«
»No, brez treme ne gre, zla-
sti pri gledaliških igralcih.
Vesel sem, da sem sodeloval
v tej oddaji, hkrati pa ugotav-
ljam, da se redko vidimo.
Življenje nas je razteplo. To-
da, želja po stiku s poslušalci,
je vedno prisotna. Tudi zdaj.«
MILAN BOŽIC
Kot napovedovalci so vodili srebrni program Radia
Celje. Od leve: Sandi Krošl, Nada Božič-Belakova in
Marjanca Krošl.
UST ANA VLJANJE
PARTIJSKIH CELIC DO
ŠESTOJAMUARSKE DIKTATURE
Kljub terorju, ki ga je uvedel starojugo-
slovanski režim z »zakonom o zaščiti drža-
ve« 2. avgusta 1921, so komunisti, sicer v
strogi ilegali delovali naprej. Prva ilegalna
partijska celica v takih pogojih je bila usta-
novljena že leta 1926 v Pesjem pri Velenju.
Osnovala se je s pomočjo ilegalne organiza-
cije »Sever« v Guštanju (Ravne na Koro-
škem), ki so jo vodili Lovro Kuhar-Preži-
hov Voranc, Franc Plankl in Ignac Teršek.
Na ustanovni sestanek v Melanškovem go-
spodarskem poslopju v Pesjem je prišel
tudi Lovro Kuhar. Njeni zastopniki so se
nato udeleževali važnih partijskih konfe-
renc v Ljubljani, na Plešivcu (Uršlji gori), v
Ravnah, Kotljah in Jaršah.
Vpliv partijske organizacije med delav-
stvom Šaleške doline je toliko narastel, da
so komunisti mogli prevzeti vodstvo rudar-
ske sindikalne organizacije v Velenju. Po-
krajinski voditelji reformističnih sindika-
tov v Ljubljani pa so kot v mnogih drugih
primerih razveljavili občni zbor v Velenju.
To je povzročilo protestno gibanje številnih
delavcev širom po Sloveniji.
Ko je leta 1923 podjetje Abel začelo gradi-
ti obrate za steklarno v vasi Tržišče pri
Rogaški Slatini in ko je le-to bilo januarja
1927 pripravljeno za obratovanje, so prišli
•z Zagorja steklarji, izkušeni borci vajeni
stavk, v ideoloških spopadih s skrajnimi
desničarji in v znanem boju z nacionalistič-
no »Orjuno« 1. junija 1924 v Trbovljah.
Člani partije in skojevci iz Zagorja so se
znašli v Rogaški Slatini v povsem novem
'Okolju: nova tovarna, novi ljudje, predvsem
Pa okolje, ki o revolucionarnem delavskem
gibanju ni vedelo ničesar ali pa prav malo;
delavcem steklarjem nudilo novih pobud
svoje delo na vseh področjih družbenega
življenja. 2e februarja 1927 so ustanovili
Partijsko celico v Rogaški Slatini.
Veliki generalni štrajk v letu 1928, ki je
^^jal štiri mesece in so se ga udeležili roga-
ški steklarji, se je uspešno zaključil. O njem
France Klopčič napisal v takratnem le-
galnem tedniku Partije »Enotnost« z dne 2.
■Novembra 1928, stran 41. tele misli: »To so
^auki steklarskega štrajka. Za steklarsko
•delavstvo seveda še boj ni končan, kajti
kapital, trust bo znova poslabšal položaj.
Zgodilo se bo to z uvedbo novih strojev, s
tako imenovano racionalizacijo. Zaradi te-
ga steklarji vsi do zadnjega v strokovno
organizacijo, kajti čakajo vas boji!«
Tudi Boris Kidrič, ki je bil večkrat na
počitnicah na priljubljenem Knežcu, je pri-
našal sveže revolucionarne ideje in bodril
mlade delavce v borbi, ki so jo vodili soli-
darno z delavci ostalih steklarn v Jugosla-
viji. Ko je prihajal v Rogaško Slatino, je
prinašal direktive Pokrajinskega komiteja,
proučeval probleme partijske organizacije,
predlagal načine partijskega dela in dajal
napotila za borbo. Boris Kidrič je oskrboval
celico s propagandnim materialom, letaki,
ki so jih nato trosili v Šmarju pri Jelšah,
Pristavi, Rogatcu in celo na Hrvaškem.
V Celju je bila ustanovljena prva partij-
ska celica leta 1928. Iz ohranjenega poročila
CK KP za Slovenijo oktobra 1926 je sicer
razvidno, da se je tudi že tedaj pripravljala
ustanovitev partijske organizacije v Celju.
Ko se je začel leta 1929 v Celju prvi večji
protikomunistični proces proti skupini de-
lavcev-komunistov, je ohranjena obtožnica
državnega tožilstva v Celju, predložena
okrožnemu sodišču 26. junija 1929, iz kate-
re je razvidno, da je čevljarski pomočnik
Josip Kocman februarja 1928 sklical partij-
ski sestanek v kavarni Mala Evropa. Tukaj
je povabljenim predlagal, da ustanovijo
dve celici. V prvi naj bi bili starejši člani, v
drugi pa mlajši. Že naslednji dan (datum ni
ugotovljen) so se sestali v gostilni Janžek v
Linhartovi ulici in ustanovili še drugo ce-
lico.
Obe organizaciji pa sta obstajali le do
januarja 1929. leta. Takrat so se namreč
pričele aretacije in oblasti so še isto leto po
zakonu o zaščiti države uprizorile v Celju
tudi prvi sodni proces. Razsodba se je glasi-
la: Josip Kocman na 24 mesecev, Jakob
Butala 22 mesecev, Franc Weissbacher 16
mesecev, Anton Borščak 16 mesecev, Hin-
ko Sommer 18 mesecev, Franjo Stojan 12
mesecev, Gustav Vičar 6 mesecev, Franc
Krčmar 10 mesecev. Kari Pirš 10 mesecev
in Vekoslav Lončarič 26 mesecev »robije«.
Aretacije, obsodbe in brutalno preganja-
nje sleherne svobodoljubne misli so v času
šestojanuarske diktature močno zavrle de-
lavsko gibanje. Partijska organizacija v Slo-
veniji in njen Pokrajinski komite sta delo-
vala še vse leto po razglasitvi monarhofaši-
stične diktature, uvedene 6. januarja 1929.
Zato se je CK KPJ iz varnostnih razlogov
preselil v Ljubljano, odtod pa marca 1930 v
neposredno bližino Velenja.
Tedaj je bila celica Komunistične partije
v Velenju izbrana, da pripravi zatočišče
enemu delu članov CK KPJ, ki ga je poi-
skala pri Stropnikovih v Okonini pri Pes-
jem. Kot ilegalci so tukaj dva meseca prebi-
vali: organizacijski sekretar CK KPJ Viktor
Koleša-Savič, člana biroja CK KPJ Vojin
Pecarski in Stanisavljevič-Krka, tehnični
sekretar CK KPJ France Klopčič in sodela-
vec tehničnega aparata CK KPJ Franc
Plankl iz Raven. Zadnja dva sta po enome-
sečnem bivanju pri Stropnikovih ilegalno
odšla v Avstrijo. Kasneje se je pridružil v
skrivališču pri Stropnikovih še Risto Sa-
mardič-Novič, član biroja CK KPJ.
Kmalu po odhodu vseh naštetih iz Pesje-
ga je žandarmerija po izdaji zaprla člane
domače partijske celice. S tem je bilo tudi
ilegalno delo začasno onemogočeno.
Boris Kidrič v Rogaški Slatini leta 1928
10. stran - NOVI TEDNIK
Št. 41-18. oktober 1979
PO SLEDI PREDLANSKE REPORTAŽE: PRVE LASTOVKE
PRINAŠAJO SKRBI
V Celju dmžlnsko varstvo otrok še ni zaživelo - Pa še ti poskusi
so skregani z zakonom - Varuštvo na črno pa je včasih pravo
oderuštvo
Potreb po organiziranem varstvu in
širokem zajetju otrok v predšolsko
vzgojo ne moremo pokriti samo s hitrej-
šo gradnjo vzgojnovarstvenih ustanov,
ker so nam za to potrebna večja sredstva
kot jim imamo in daljše obdobje. Otroci,
ki so zunaj varstva, pa so neponovljive
in enkratne osebnosti, katerih rasti in
oblikovanja ne smemo časovno odlagati
do uresničevanja najbolj idealnih reši-
tev.
Vzgojnovarstvene ustanove kot bodi-
či centri vzgoje za predšolske otroke v
krajevnih skupnostih so pred slabima
dvema letoma pričele z uvajanjem no-
vih oblik v varstvu predšolskih otrok.
Tako naj bi se varstvo otrok v drugih
družinah (gre za otroke, ki niso bili spre-
jeti v vzgojnovarstvene ustanove) legali-
ziralo in mu dalo strokovni »nadih«. Gre
za dejstvo, da so starši, ki so iskali in
oblikovali varstvo za svoje otroke v dru-
gih družinah, bili prepuščeni sami sebi,
čeprav so enako udeleženi pri oblikova-
nju sredstev za otroško varstvo kot tisti,
ki imajo svoje otroke v vzgojnovarstve-
nih ustanovah. Njihovi otroci niso de-
ležni družbeno ovrednotenih vzgojnih
programov predšolske vzgoje, s kateri-
mi oblikujemo otrokovo osebnost. Tega
dejstva ne moremo prezreti in zato mo-
ramo s vključevanjem družinskega var-
stva v družbeno predšolsko varstvo in
vzgojo postopno omogočiti večjemu šte-
vilu otrok, da bodo imeli enake možno-
sti za rast in oblikovanje. Družbeno var-
stvo otrok v drugih družinah naj bi zaje-
lo predvsem dojenčke in otroke do treh
let, po tem obdobju pa naj bi otroke iz
družinskega varstva vključevaU v vzgoj-
novarstvene ustanove v krajevnih skup-
nostih.
Pri Pedagoškem inštitutu univerze
Edvarda Kardelja v Ljubljani je izšla
študija z naslovom Družinsko varstvo
otrok. V njej avtorica dr. Nuša Kolarjeva
obširno razlaga pozitivne komponente
družinske vzgoje, ki je zelo razširjena v
svetu. Razvita je zlasti v skandinavskih
deželah, Švici in celo v Sovjetski zvezi,
za katero je znano, kako goji kolektivno
vzgojo.
Torej Slovenci (kako je v drugih naših
republikah nimamo podatkov), s to
vrsto vzgoje nismo odkrili Amerike. Po-
rajala se je v nuji in je v Sloveniji dokaj
različno razvita. Menda je najbolje še v
Velenju, tudi v Kranju so že prišli daleč,
v Mariboru pa hite, da bi jo čimprej
spravili na zeleno vejo, saj so v letoš-
njem letu v vrtcih odklonili čez tisoč
otrok. Zaradi primerjave s Celjem, o
njem bo tekla vsa naša nadaljnja bese-
da, smo povprašali v Maribor, kako tam
urejajo družinsko varstvo otrok. Odgo-
vorila nam je ravnateljica vzgojnovar-
stvene ustanove Podbrežje VIDA KO-
VAČ: »Mi močno razmišljamo o varuš-
tvu na domu, ker so potrebe izredne. V
naši enoti smo do zdaj organizirali pet
družin, ki vsaka varuje po šest otrok. To
je dobra oblika vzgoje, s poudarkom na
družinski vzgoji. Kolikor pa mi je znano,
imamo do zdaj v Mariboru vsega skupaj
23 družin, ki se ukvarjajo z družinskim
varstvom.«
nova vas v celju - otroci
problem številka ena
Ko smo se pred dobrim letom v Celju
lotili tega perečega družbenega proble-
ma, situacija ni bila rožnata, a je bila na
začetku in takrat se vedno pojavijo teža-
ve. Huje je to, da letos ni nič bolje, na-
sprotno, vse skupaj se je zavozljalo v
klopčič in potrebno bo veliko skupnih
družbenih sil, da se bo vsaj za silo ra-
zvozljal. Lani sta bili zabeleženi v Celju
dve varuhinji, cvetelo pa je varuštvo na
črno. Letos se z varuštvom na domu
poklicno ukvarjajo štiri varuhinje, črno
varuštvo pa ima zlasti v naselju Nova
vas čudovite pogoje za razvoj.
V to satelitsko naselje Celja se je od
leta 1976 do 1979 naseUlo čez 500 novih
družin, pretežno mladih, z otroki. Porast
celotnega prebivalstva v tej krajevni
skupnosti pa je znašal od 1977 do danes
od 2000 na 6700 prebivalcev. Lani so v
tem naselju zgradili vzgojno varstveni
zavod Zarja in ob prvem vpisu so odklo-
nili že sto otrok. Zato je bil tudi ta zavod
v Celju med prvimi, ki se je ubadal z
mislijo, da bi organiziral družinsko var-
stvo otrok. Sprva je bilo za to varstvo
veliko zanimanja, ko pa so ženske zve-
dele za delovne pogoje, pa se je marsika-
tera umaknila, še več pa je bilo takih, ki
niso zadostile kriterijem.
In kakšno stanje je danes, v tem tre-
nutku? Ravnateljica VVZ Zarja IVAN-
KA DJESNICEVA, ' nam je povedala:
»Letos smo odklonili 182 otrok. Kapaci-
teta našega varstva je prav tolikšna, ven-
dar je v našem zavodu trenutno 216
otrok. Priseljevanje pa je tako močno,
da bi vsako leto rabili en dodatni vrtec.
Naš zavod ,pokriva' pet krajevnih skup-
nosti in z vsemi smo se že dogovarjali,
kako bi rešili ta pereč in nemogoč pro-
blem otroškega varstva. Sklicali smo se-
stanek vseh krajevnih skupnosti, kate-
rega se je udeležil le predstavnik KS
Nova vas. Nujno moramo vsi skupaj ne-
kaj ukreniti na tem področju. Za naše
otroke.«
lahko sedem na zatožno
klop
Medtem ko v vzgojnovarstvenem za-
vodu Zarja s pospešeno naghco iščejo
vse oblike, da bi hitreje organizirali dru-
žinsko varstvo (do zdaj imajo eno samo
dvužino), pa je njihova prizadevanja
zavrl dopis družbenega pravobranilca
samoupravljanja SR Slovenije, ki opo-
zarja vse, ki se ukvarjajo z varstvom
otrok, da morajo biti njihovi pravilniki
usklajeni z zakonom o združenem delu.
Pravi, da varuhinja, ki varuje otroke na
domu, ni v enakopravnern položaju z
delovno organizacijo (delo za nedoločen
čas, dopusti, zamenjava v času bolezni,
nagrajevanje po delu).
Skratka, v Novi vasi, kjer je problem
varstva otrok najbolj pereč, se je zata-
knilo oziroma pristriglo peruti hotenju,
da bi se našla čim hitrejša rešitev. »Naj-
prej moramo vse skupaj zakonsko ure-
diti, drugače lahko sedemo vse ravnate-
ljice, ki to obliko varstva iščemo in po-
trebujemo, na zatožno klop. In to v tre-
nutku, če se katera od varuhinj spomni,
da ni enakopravna s tistimi v naši usta-
novi.« Tako Ivanka Djesničeva, ki je za-
skrbljena še zaradi drugih stvari. Pred-
vsem poudarja, da morajo biti varuhinje
šolane, se pravi, da naj bi šle v tečaj. To
pa zelo nerade store in to obliko odkla-
njajo.
rešitev - nujno še en
vrtec
Pa lasje zaradi odklonjenih otrok ne
sivijo samo ravnateljici in vzgojiteljicam
v VVZ Zarja v Novi vasi. Matere ne
hodijo jokat, očetje pa ne bentit samo
pred njihova vrata, ampak tudi na kra-
jevno skupnost Nova vas. O tem smo se
pogovarjali s tajnikom krajevne skup-
nosti EMILOM JANČARJEM. »Odklo-
njeni otroci v naši krajevni skupnosti so
problem številka ena. Starši se obračajo
k nam pp pomoč, zato tudi mi razmišlja-
mo o vseh oblikah, ki naj bi reševale
strahotno stisko. Zlasti - v kratkem se_
bo v Novo vas doselilo še 400 diužin,~^
pretežno mladih, z otroki. Starše napoti-
mo v druge vrtce. Z izvršnim odborom
otroškega varstva smo bili domenjeni in
je bilo za to tudi namenjenih že 18 starih
milijonov, da najdemo v novih blokih
začasne prostore. Pa se je potem izkaza-
lo, da taki prostori niso primerni. Glede
družinskega varstva smo v dvomih, je
pa to res najboljša začasna rešitev, a
skupne akcije v zvezi s tem še ni bilo. Le
en sestanek. Mi pospešeno delamo na
graditvi novega vrtca in sicer severna
varianta. Z gradnjo naj bi pričeli leta
1980, zgrajen pa naj bi bil najkasneje čez
dve leti.«
od parol k dejanjem
Tako se je nabral skupek vprašanj, ki
lebdijo v zraku. Dobro bi bilo pobarati
še urbaniste, zakaj ob tolikerih stavbah
v novem naselju niso načrtovali ustrez-
nih infrastruktur, predvsem pa prepo-
trebnih vzgojnovarstvenih ustanov. Sli-
šali smo, da bi vsako leto razbili en
vrtec, pa tudi to, da bo potrebno do
naslednjega čakati še tri leta (v najbolj-
šem primeru). Otrok, ki nimajo urejene-
ga varstva je že 182, še več pa jih bo, ko
se bo še letos doselilo 400 družin. Je
potem čudno, da je povpraševanje po
privatnem in neorganiziranem varstvu
tako veliko? Menda računajo nekatere
»črne« varuške za varovanje osmih ur
tudi po 260.000 starih dinarjev, poleg
tega pa morajo starši prinašati še sadje.
Lani smo obiskali kot primerek »črne-
ga« varuštva »tetko« Samčevo iz ulice
Bratov Vošnjakov v Novi vasi. Varovala
je deset otrok, letos pa se je držalo nje-
nega krila šest nadebudnežev. Splošni
vtis je bil letos veliko boljši in vidi se, da
v hišo zahaja patronažna sestra, ki varu-
hinjo poduči o tem in onem. Kako je pa
tam, kamor ne zaide? Tu poteka varova-
nje le skozi dinar, proti temu pa so
usmerjena vsa naša hotenja. Tega se tu-
di vzgojiteljice, ki organizirajo družin-
sko varstvo, najbolj boje. Zato je tudi
težko najti žene, ki bi imele za vzgojo
moralnoetične kriterije. In srce.
Pri prizadevanjih te aktualne družbe-
ne naloge, ki v Celju pri tolikih starših
poraja protest, skrbi in zahtevek po ure-
ditvi, morajo sodelovati vse krajevne or-
ganizacije in strokovne službe. V delo-
krog bo potrebno pritegniti patronažno
službo in socialne delavce, ki poznajo
razmere družin v krajevnih skupnostih.
Kajti biti plat zvona, ne da kaj ukrene-
mo, je čisto odveč. Začetki res niso
vzpodbudni, zato pa mora zdaj akcija
dobiti širši obseg.
Tako ne bodo parole ob Mednaro-
dnem letu otroka ostale le na papirju,
marveč bodo prerasle v dejanja. V Novi
vasi je to skrajni čas.
ZDENKA STOPAR
št. 41-18. oktot>er 1979
NOVI TEDNIK-stran 11
VAŠA STRAN ^
ODMEVI NA
IZLET
Ni naključje, če v današ-
njih PISMIH prevladujejo
odmevi na izlet, ki smo ga
skupaj s TTG pripravili ob
25-letnici Radia Celje.
Uspel je. To potrjujejo pi-
sma, ki jih objavljamo, o
tem so govorili tudi veseli
in razpoloženi obrazi v ti-
stem deževnem sobotnem
dnevu ne samo v Grmov-
škovi koči na Pungartu,
marveč tudi ves čas v avto-
busu.
Hvala vsem, ki ste nam
pisali. Pozdrav tudi tistim,
ki so se na tej poti dobro
počutili.
UREDNIŠTVO
PRIJETEN IZLET
Med poslušalci Radia Ce-
lje in bralci Novega tednika
se je nekega dne, ko smo za-
gledali v Novem tedniku ob-
vestilo, da ta dva medija pri-
pravljata za svoje najbolj
zveste izlet na Pohorje, nena-
doma dvignila temperatura
za nekoliko stopinj. Pričelo
se je pošiljanje prijav in nato
nestrpno pričakovanje. Dne-
vi so minevali. Rok prijav je
potekel. Pa je kmalu postalo
znano, kdo pojde na pot.
Končno se je približalo ti-
sto sobotno jutro, ko smo se
ob osmih zjutraj zbrali na po-
staji pred poslovalnico TTG,
ki je, poleg Radia in Tedni-
ka, tudi omogočila izlet. Na
žalost je ravno tisto jutro de-
ževalo. Kljub vsemu tudi
takšno vreme ni moglo vpli-
vati na dobro voljo udeležen-
cev izleta. Saj so bili že pri
zbiranju obrazi veseli. Nihče
se ni držal oblačno. V veli-
kem redu in disciplini smo
se potem, seveda pod vod-
stvom Branka Stamejčiča in
Janeza Vedenika, lepo spra-
vili v avtobus in krenili proti
Velenju. Da se je izlet že od
vsega začetka pričel z dobro
voljo, kljub slabemu vreme-
nu, se je pokazalo tudi v av-
tobusu, kjer se je lahko vsak
poslužil mikrofona in pove-
dal kaj smešnega. Za dobro
počutje sta poskrbela tudi
pelinkovec in vinjak, kar ni-
kakor ni bilo napačno. Lju-
dje smo se med seboj hitro
spoznali in zato je bilo
vzdušje še prijetnejše.
Prvi postenek smo imeli v
Velenju, kjer smo »pobrali«
še glasbenega urednika
Francija Pungarčiča, saj ne
bi bilo prav, da bi ostali brez
glasbe. Med p>ostankom smo
tudi ugotovili, da imamo s
sabo dve »slepi« potnici, ki
sta bili prijavljeni za povsem
drug izlet, pa sta po nesreči
ali sreči, stopili v naš avto-
bus. Morda jima je bilo po
našem izletu celo bolj všeč!
Velenje smo zapustili po
nekajminutnem postanku.
Na poti nas je spremljala go-
sta megla. Sicer pa nismo
pogrešali okolja, saj je bilo v
avtobusu dovolj vedro.
V koči je bilo fantastično
in dan je kar prehitro minil.
Ko se je približal čas odhoda,
se pravzaprav nikomur ni
ljubilo oditi. Pa kaj se hoče.
Naj za konec poudarim, da
je bil izlet prav prijeten, lah-
ko rečem enkraten. Zato bi
se rad prisrčno zahvalil vsem
organizatorjem, ki so nam to
doživetje omogočili. Posebej
bi se rad zahvalil še tistim, ki
so nas spremljali in skrbeli
za naše dobro počutje: Bra-
netu Stamejčiču, Janezu Ve-
deniku in Franciju Pungar-
čiču.
Se obilo sreče in delovnih
uspehov vsem v uredništvu!
Ta prelep izlet pa nam bo
ostal vsem še dolgo v lepem
spominu.
Prav lep pozdrav!
rVAN STRMOLE,
Celje
UREDNIŠTVO: Hvala za
pozornost in želje. Tudi v
slabem vremenu se lahko
imajo ljudje prijetno. To je
dokazal prav ta izlet. Veseli
smo, da smo vas razveselili
in da ste se dobro počutili.
PRVIČ NA
IZLETU Z VAMI
Bolj za šalo, kot za res, sem
napisal odgovor za 25-letnico
Radia Celje in bil sem prese-
nečen, ko sem bral v Novem
tedniku, da sem izžreban za
jubilejni izlet.
Ko smo se zbirali na celj-
ski železniški postaji, nam je
slabo vreme jemalo pogum.
A, ko smo vstopili v avtobus,
nam je urednik Radia Celje
začel vlivati pogum za dobro
voljo in prijetno razpolože-
nje, ki se je stopnjevalo ves
čas in trajalo vse do povratka
v Celje.
Zato izrekam pohvalo in
zahvalo organizatorjem tega
jubilejnega izleta. Posebej
pa vsem tistim, ki ste nas ves
čas spodbujali in pripomogli
do res lepega in veselega sre-
čanja.
Glede oddaj v Radiu Celje
in vsebine Novega tednika
pa v zadnjih letih opažam, da
so se močno popestrile, Tako
človek z zadovoljstvom po-
sluša in čita vse, kar pripra-
vite.
Mislim, da se vsi udeležen-
ci tega jubilejnega izleta stri-
njajo z menoj in da še enkrat
izrečemo skupaj vse prizna-
nje in zahvalo njegovim or-
ganizatorjem.
MIHA PLASKAN,
Male Braslovče
UREDNIŠTVO: Veseli
nas, da ste bili z nami in v
naši družbi ter na našem
izletu veseli in dobro razpo-
loženi. Hvala za pismo in
priznanje, ki ste ga izrekli
in napisali.
NEPOZABNI
SPOMINI
Dnevi tako hitro minevajo,
a ostajajo le še spomini, tisti,
ki jih ne bomo nikoli pozabi-
li. Najlepši dan je bil 6. okto-
ber. Dan, ko ste nas popeljali
v najlepše razpoloženje.
Kar dobro smo se že spoz-
nali preko pisem radia in No-
vega tednika. Velikokrat
sem vam zaupala težave, pa
tudi kaj drugega. Nisem ve-
dela, kdo ste tisti, ki mi po-
magate z nasveti in skrbite
za dobro počutje. Zdaj sem
vas spoznala na izletu na Po-
horju.
Čeprav je bilo vreme sla-
bo, me to sploh ni motilo, saj
je bila družba vesela. Prese-
nečena sem bila nad vami,
tovariši, ki ste nam omogoči-
li tako prijetno razpoloženje,
ne samo na Pohorju, marveč
tudi med vožnjo v avtobusu.
Razveselil nas je tudi vaš no-
vi direktor. Avgust Ribič, ki
je bil prav tako veselo razpo-
ložen v našem krogu poslu-
šalcev.
Opravičiti se vam moram,
da sem spremljala hčerkico
Brigito, ki je bila povabljena.
Ker je stara komaj 13 let, bi ji
bilo malce nerodno potovati,
saj ni nikogar poznala.
Jaz vam dolgujem izlet, za-
to vas vse povabim, tudi ti-
ste, ki ste morali ostati v ure-
dništvu, da se napotite na
sprehod po Klancu in se
ustavite pri nas. Seveda, ta-
krat si delovno obveznost
odložite in pridite sproščeni
in dobre volje.
Ce je bilo kaj nsirobe z na-
mi v naši družbi, nam opro-
stite. Moje razpoloženje je bi-
lo enkratno. Doma sem pu-
stila vse težave. In ko sem se
vrnila, sem prinesla družini
polno sreče. Tako tudi hčer-
kica, ki je tudi obljubila, da
vam bo sama pisala.
Zdaj pa še zahvala. Vsem,
ki ste pripravili to srečanje
in tudi TTG, se iskreno zah-
Vcdjujem, še posebej Janezu
Vedeniku, Branku Stamejči-
ču in Frančku Pungarčiču,
ki so nas spremljali do
konca.
Vsem želim veliko usjje-
hov pri delu, še zlasti nove-
mu direktorju. Mi brez vas
ne moremo, saj bi bilo življe-
nje prazno in mislili bi na
same težave. Tega pa vi ne
dovolite. Zato hvala za vaš
trud, ki ga imate in delate za
nas, da nam prinašate novice
z vseh koncev in krajev.
Se enkrat hvala in lep poz-
drav!	POSLUŠALKA
IZ DOBRNE
UREDNIŠTVO: Pismo ni
anonimno. Zato ga tudi ob-
javljamo. Hvala zanj in
hvala za priznanje. No, ti-
stega vašega povabila pa ne
bomo pozabili!
LEPI POZDRAVI
Na naslov kolektiva Radia
Celje smo sprejeli tudi raz-
glednico z Grmovškovega
doma na Pohorju:
Lepe, čeprav meglene poz-
drave vam pošiljamo s Po-
horja in se vam zahvaljuje-
mo za lep izlet!
IVANKA
IN GUSTI LAVRINC
UREDNIŠTVO: Hvala za
pozornost, tudi za pozdrave,
saj so prišli v sončnem ju-
tru. Pa tudi sicer so bili to-
pli, navzlic zimski razgle-
dnici.
»SLEPI«
POTNICI
Dne 6. oktobra, ste imeli
avtobusni izlet na Pohorje.
Izleta so se udeležili izžre-
banci ob 25-letnici Radia Ce-
lje. Na železniški postaji,
kjer je čakal avtobus, so
vstopali. Med njimi tudi me-
dve (upokojenki), ker sva se
za izlet, kamor sva bili name-
njeni, zmotili za cel teden.
Torej, nehote v avtobus, ka-
terega ste vi organizirali.
Že med potjo se mi je zde-
lu čudno, da ne poznam sko-
raj nikogar in da se peljemo
proti Velenju. O pomoti, na-
jini namreč, sem se prepriča-
la v Velenju, kjer smo imeli
nekajminutni postanek. Te-
daj sva se obe nameravali vr-
niti v Celje, vendar so orga-
nizatorji izleta naju prepriča-
li, da greva naprej. Res sva se
hitro prilagodili, saj je bilo
res prijetno. Polno smeha in
tudi šal ni manjkalo.
Žal, nam vreme ni bilo na-
klonjeno. Vendar nas ni mo-
tilo, da bi ne bili dobre volje.
Vožnja je bila prijetna. Med
nami ni bilo nikogar, ki bi ne
bil dobre volje. Petja, smeha
in celo plesa na koncu ni
manjkalo. Za še boljšo voljo
pa sta poskrbela Branko Sta-
mejčič in Janez Vedenik.
Ta nama nenamenjeni izlet
bo nama ostal še dolgo v le-
pem spominu, čeprav čutim
v sebi nekakšno krivdo.
Vodstvu izleta pa se še en-
krat oproščava za najino
»slepo« potovanje ter se naj-
lepše zahvaljujeva za ta pre-
lep oziroma sproščen dan.
Zahvaljujeva se tudi, da naju
niste kar kratko malo vrgli iz
avtobusa, temveč nasprotno,
deležni sva bili vsega, kot
drugi.
Spoznali sva veliko ljudi,
«ied katerimi sva bili prvič.
Pozdravljava vse, med ka-
terimi sva preživeli to smeha
polno soboto.
Radiu Celje in Novemu te-
dniku pa želiva veliko uspe-
hov!
Lep pozdrav!
MARIJA JAVSENAK in
SILVA PIRC, Celje
UREDNIŠTVO: No, vidi-
te, kaj se vse lahko zgodi.
Tudi na takšni poti »slepi«
potniki. Veseli smo, da ste
se med nami in vsemi, ki so
bili na izletu, dobro počuti-
li. Pa se zglasite še kaj.
CELJE
Poročilo se je 13 parov.
LAŠKO
ANDROCEC MARJAN iz
Ljubljane in VISNER TAT-
JANA iz Ljubljane, JEZER-
NIK STANISLAV iz Vrbja
in SUPANIC SONJA iz
Vrbja, RAMSAK JOŽEF in
TURNSEK JOŽEFA iz Ce-
lja, JELEN RAJKO iz Pon-
dorja in URANKAR MARI-
JA iz Pondorja, ZUPANC
LADISLAV iz Žalca in JE-
LEN BRANKA iz Prebolda.
SLOVENSKE KONJICE
POS MARJAN iz Gabrov-
Ija in BARAGA DOMINIKA
iz Slov. Konjic, MLAKAR
PETER iz Slov. Konjic in VI-
VOD DARJA iz Slov. Ko-
njic, CRESNAR JOŽE Ko-
vaški vrh in GORENJAK
VIDA iz Planine na Pohorju,
MIKLAVŽIN JANEZ iz
Vrbja in VIDALI ŠTEFKA
iz Kamne gore, FLIS
FRANC iz Prihove in RE-
BERNAK MARIJA iz Veše-
nika.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Poročili so se trije pari.
MOZIRJE
ŠINKOVEC ANTON iz
Nazarja in ZAMERNIK TE-
REZIJA iz Strmca pri Lu-
čah, ATLSEK BOŽIDAR iz
Mozirja in ZIDARN JERICA
iz Mozirja, NOVAK IVAN iz
Okanina in KUMER GA-
BRIJELA iz Krnice, ZA-
MERNIK JAKOB iz Strmca
pri Lučah in ZAMERNIK
ZOFIJA iz Konjskega vrha.
CELJE
24 dečkov in 30 deklic.
SLOVENSKE KONJICE
3 dečki in 4 deklice.
ŠMARJE PRI JELŠAH
2 dečka in 2 deklici.
CELJE
HOJNIK ROMAN, 42, Ce-
lje, JAMNIŠEK MATILDA,
71, Lopata, REZELJ MARI-
JA, 73, Maribor, ŽLICAR
ALOJZ, 68, Ponikva pri Gro-
belnem, SVAB FRANC, 35,
Celje, ARKO KAREL, 70,
Celje, CESAR IVAN, 67, La-
zišče, HVALA JOŽE, 65,
Prapretno, POTOČNIK AN-
GELA, 71, Nova Dobrova,
JERANKO ZOFIJA, 74, Ne-
zbiše, GORISEK JERNEJ,
80, Pečica, CERK FANI, 75,
Jagnjenica.
LAŠKO
MLAKAR ERNEST, 22,
Žigon, HRASTNIK FRAN-
ČIŠKA, 62, Olešče.
ŽALEC
JEZERNIK IVAN, 54,
Podkraj, ŽLINDRA MARI-
JA, 84, Litija, ZUPANCiC
ANA, 79, Dobriša vas.
SLOVENSKE KONJICE
RIBIC ANTON, 73, Žiče,
KOLAR JOŽEFA, 73, SI.
Konjice, PETEK MARIJA,
68, SI. Konjice, KUMPLER
MARIJA, 68, Zreče.
ŠMARJE PRI JELŠAH
ZORIN ANTON, 86, Pol-
žanska gorca, STRASEK
FRANC, 52, Močle. SKET
CECILIJA, 86, PRAH EMA,
77, Rog. Slatina, ZUPANCiC
ANA, 70, Bistrica ob Sotli.
AVGUSTINCIC TEREZI-
JA, 83, Kunšperk, HOST-
NIK JOŽEF, 91, Latnič-
MOZIRJE
IRMANCNIK JANEZ, 80,
Nazarje, VRATNIK ROZA-
LIJA, 75, Dobro vi je pri Mo-
zirju, PECNIK JOŽEFA, 76.
Homec-Brod.
OBISKALI SMO KRAJEVNO SKUPNOST ŠTO
Dolina na robu Celja v smeri proti Šentjurji
desni strani toliko prostora, da se je stisnilo
pa močno preobremenjena cesta, ob njej žek
katero ki/M proti nebu nekaj novih stolpnic z
novega, svetlejšega v železarskih Štorah
Ob šoli je v zaključni fazi gradnja industrijske postaje, ki bo namenjena za napajanje
nove elektrojeklame. Kasneje bo napajanje obeh peči potekalo preko Podloga.
KS ŠTORE:
Prebivalci: 3980
Volilci: 2846
Gospodinjstva: 1087
Ciste kmetije: 45
Zaposleni v tozdih v
KS: 1093, i«3kaj pa se jih
vozi v Celje (zlasti EMO
in Toper) ter Šentjur.
Površina KS Store:
1780 ha skupaj s Teharji,
ki so pred dvemi leti po-
stale samostojna krajev-
na skupnost.
Krajevna skupnost Sto-
re obsega naslednje zasel-
ke: Store desni in levi
breg, Kompole, Laška
vas, Šentjanž, Prožinska
vas, Pečovje in Ogorevec.
Teh osem zaselkov je raz-
deljenih na pet stalnih
območij, kjer delujejo de-
legacije za svet krajevne
skupnosti in SZDL. Ak-
tivni so tudi poverjeniki.
Bil je ponedeljek, 15. okto-
bra letošnjega leta, seveda.
Toliko za kroniste. Jutro je
bilo v stilu umazane jeseni,
ki se preveša v zimo (gosta,
nizka, v pljuča bodeča me-
gla, mokrota, naliv, da je za-
čofotalo v čevljih), popoldne
je bilo lepše, prijetnejše (
sonce, da so jesenske gozdne
barve prišle »do izraza«, kot
se temu reče...)! Obisk v
Storah, kraju na robu Celja.
Srce in ožilje je železarna,
nekaj malih kapilar pred-
stavljajo osnovna šola
SKIMC, zdravstvena posta-
ja, Merx, Dom učencev, »šti-
riletka« na Kompolah, tri tr-
govine (z založenostjo niso
najbolj zadovoljni, trgovine
so premajhne, potrebujejo
večjo samopostrežnico itd.),
pet gostiln...
Kot se spodobi smo se naj-
prej ustavili tam, kjer je glav-
ni štab nekega kraja, to je
krajevne skupnosti. In takoj
v uvodu moram zapisati, da
smo tako storili prav, saj
smo v trenutku prišli do
takšnega vira natančnih in-
formacij, kot redko kje. Po-
sredovala nam jih je tajnica
Krajevne skupnosti Štofe
Tončka Križnik, ki sicer sta-
nuje v Šentjurju, svoje de-
lovne moči pa že vrsto let
razdaja po krajevni skupno-
sti Store z vsemi zaselki
vred.
»Veliko smo naredili, veli-
ko še imamo za narediti, to je
prvo, kar lahko rečem. Pono-
sni smo na dosežke! Vendar
je že tako da hočemo vedno
več! Največje težave imamo
z komunalnim urejevanjem.
Pri tem mislim na mostove,
ceste, kanalizacijo, razsvet-
ljavo, urejena avtolausna po-
stajališča, prometno signali-
zacijo ... Nekatera gospo-
dinjstva izven Stor, zlasti v
Pečovju in Laški vasi, še ve-
dno nimajo vodovoda! To je
tako velika investicija, da tu-
di z lastnim milijonskim pri-
spevkorn in prostovoljnim
delom ne bi kaj dosti naredi-
li, pomagati bo morala ob-
činska komunalna skupnost,
vnesti to v svoj program. Le-
tos smo zgradili dva mostova
pa asfaltirali cesto v Laški
vasi ter še nekatere odcepe
na Lipi, postavili štiri avto-
busna postajališča v Prožin-
ski vasi in Opoki, pet takšnih
postajališč za smer proti
Svetini imamo že naročenih.
Dali smo drugo asfaltno pre-
vleko na cesto proti Kompo-
lam. V obravnavi je bil zazi-
dalni načrt za Kompole. Pro-
blem so prostori za delova-
nja družbenopolitičnih orga-
nizacij. Zdaj so sestanki po
šolah, gasilskih domovih,
kmečkih hišah. Problem so
fasade hiš v centru Stor! To
je stvar samoupravne stano-
vanjske skupnosti, ki pa nič
ne naredi! Večina kmetij je
pri nas hribovitih, zato se
redke odločajo za preusmeri-
tev. Vrtec imamo-sicer nov
in je trenutno v njem dovolj
prostora, vprašanje pa j^, ka-
ko bo, ko bosta zgrajeni novi
stolpnici? Problem so tudi
jasli. Naša velika letošnja
pridobitev je knjižnica. Po-
seben problem predstavlja
pokopališče. Imamo sicer
dve, v Kompolah in na Te-
harju. Teharje pa se je ločilo
od naše krajevne skupnosti,
tako da smo mi brez pokopa-
lišča in občane pokopavamo
v sosednji krajevni skupno-
sti. Tudi mi skrbimo za po-
kopališče. Tu bo treba nekaj
narediti... Skrbimo za 40
cestnih odcepov, za vodovo-
de, imamo skrb nad grobar-
jem, čistilko... Res, z vsemo-
gočim se ukvarjamo!«
Tončka Križnikova se za
trenutek ostavi, kajti prišla
je »stranka« po pojasnilo, na-
svet, to opravi in nadaljuje:
»Imamo 19 socialnih pod-
pirancev. PTT storitve? Pro-
blem! Telefonskih številk ni,
v nekatere zaselke nasijo po-
što vsaka dva dni, prostor-
ska stiska... Problemi so s
stanovanjsko problematiko,
ki jo pretežno rešuje železar-
na. V pripravi je izdelava
srednjeročnega plana razvo-
ja KS... Vključujemo se v
akcijo Hortikultura 80.... del
naselja smo že počistili, zasa-
dili grmovnice... Obvešča-
nje krajanov poteka preko
glasila železarne, kjer imamo
svojo rubriko... Veliko po-
zornost posvečamo SLO...
Zelo dobro j6x)premljena ce-
lodnevna šola... Pričakuje-
mo boljšo zdravstveno služ-
bo z novim zdravstvenim do-
mom, ki naj bi bil gotov za
Dan republike...«
od kod ime štore?
»Na sedanje Store radi gle-
damo kakor da je pred njimi
na njihovem prostoru pust
in prazen svet. Dozdeva se
nam tudi, da je šele nastanek
sedanjih Stor rodil ime, ki ga
nosijo.
Vendar ni tako. Store so v
bolj prvinski obliki obstajale
že prej in njihovo ime je sta-
ro. V samih Storah so v pre-
teklem stoletju tri domačije
nosile ime Stor, med njimi
ena tri in dve dve generaciji.
Na bližnjem Teharju so bili
nosilci tega priimka na štirih
domačijah, ena taka domači-
ja je bila v Cretu, v Osenici
pa so bile tri. V starejšem
Krajevnem leksikonu (1937)
najdemo krajevna imena:
Stor (zaselek pri Kostanju
nad Tuhinjsko dolino), Sto-
rovje (kmetija v okolici Deš-
na pri Moravčah). Samotnih
kmetij s tem značilnim ime-
nom je gotovo še več. Da,
spommja ime na pos
gozd je jasno. V kmečk
miški ali koseški občin
harje so bili gozdovi sk
last. Ljudje so pri njih
dno sekali, tako da je mi
občinsko (koseško) so(
proti temu večkrat zagi
s kaznimi. Od sekanj
ostala obilica štorov - o
ime ledin, domačij, zase
in rodbin.
Po tradiciji so sekali 2
hraste. Znano je, da j(
hrast v prejšnjih časih \
nonskem nižavju in v h
nah s katerimi je preha,
alpski svet zelo razširja
stavec. Hrast je spremlja
di Voglajno na vsej njeni
ti od izvira do izliva,
tako je zaraščal tudi ol
Voglajninih pritok(
Okrog Stor so bila še d
drevesa. Na jelko nas sp
njata krajevno ime Jelc
starejša oznaka za Zg(
Počovje) in hišno ime o
ma priimek Jelovšek, 1
najdemo na Pečovju ii
Teharju, čeravno ne več
pogosto, kakor je bilo to
daj. Olšenšek za tovarn*
nas opozarja na grm jelš
še danes rada spremlja
toke...«
(Objavljeno v knjigi »
vonske Železarne ŽE
ZARNA STORE«, ki je i
septembra 1975 ob 25 lef
delavskega samouprai
nja, 30 letnici osvoboditv
Med izredno prijetnimi vsakoletnimi prireditvami v KS
Store je tudi srečanje s starejšimi občani, torej tistimi, ki so
že »prekoračili« častitljivo mejo sedemdesetih let. Teh je
trenutno v KS Štore kar 230! Srečanje je vedno v prostorih
osnovne šole, ki si na vse načine prizadeva, da bi tem ljudem
v starosti dneve naredila prijetnejše in veselejše. Akcija ni
enodnevna, saj otroci ostarele občane obiskujejo tudi čez
leto, jim kaj postorijo, prinesejo iz trgovine in podobno.
Letošnje srečanje bo v petek, 26. oktobra ob 15. uri. Za vse
povabljene pripravljajo kulturni program, otroci sami izde-
lujejo spominska darilca (letos bodo to ročno porisani krož-
niki!!!), možnost pa bo tudi za veselje in vrtenje ob prijetnih
zvpkih.
Največ občanov starejših od 70 let je v Kompolah in
Prožinski vasi. Sicer pa poglejmo pet najstarejših občanov v
KS Štore! Zanimivo, da so na prvih petih mestih same
ženske!
Najstar^ša očanka je MARIJA MEKINDA, roj. 8.12.1890,
stanuje v Storah 26, sledijo: FRANČIŠKA RATAJ, roj. 19. 2.
1891 iz Šentjanža 13, TEREZIJA PINTER, roj. 9. 10. 1891 iz
Kompol 87 a, MARIJA KOLAR, roj. 2. 8. 1892 iz Kompol 57,
MARIJA CENC, roj. 7. 8. 1893 iz Štor 76 itd.
Med občani starimi nad 70 let je tudi veliko zakoncev.
Najstarejša sta: FRANC (roj. 29. 5. 1897) in KATARINA (roj.
19. 10. 1886) SENICAR iz Štor 14.
Trenutno največja in najpomembnejša investicija v Štorah pa tudi celjski občini je
gradnja novega zdravstvenega doma, ki bi ga naj odprli ob letošnjem Dnevu republike.
Domačini upajo, da bodo dobili tudi potreben kader za delo v tem domu...
Ob sedanji osnovni šoll^
šolo, gradijo nov prizidt
izboljšali.
' je med gričevjem na levi in
i zdaj že krepko osivelih hiš
9 in ob njej še železarna, nad
In/m/ objekti kot znanilci
) letnici obstoja železarne
)re, stran 17! Op. p.: 15. 9.
torej prejšnji mesec, je
nilo natanko deset let, kar
bilo ustanovljeno Združe-
podjetje Slovenske Žele-
ne, katerih član so poleg
ezarn Jesenice in Ravne
li Store! )
(k) kaj vodi?
i'redsednik skupščine KS
)re: Viktor ing. Opaka
'redsednik sveta KS Sto-
Jože ing. Gabršček
»redsednik KO SZDL:
mc ing. Zelič
Jekretar ZK terena Store:
lan Vizjak
'redsednik KO ZZB NOV
)re: Milko ing. Stare
'redsednik 00 ZSMS
)re: Janko Kozole
^G Železar Store: vodja
mc Ocvirk
Strelska družina: Vinko
ile
)snovna organizacija RK
)re: Marjan Tržan
Prostovoljno gasilsko
užtvo Store: predsednik
avko Plevnik, poveljnik
Bfan Krumpak
Prostovoljno gasilsko
uštvo Prožinska vas: pred-
inik Ivan Stojan
Ljudska tehnika Store:
avko Dovšek
Lovska družina: Vlado Sa-
jovic
Ribiška družina Voglajna:
Boris Malec
Društvo upokojencev: Mi-
ško Verbič
TVD Partizan Store: Sonja
Ocvirk
Godba na pihala Železar
Store: predsednik Frido
Gradišnik, dirigent Franc
prof. Zupane (godba letos
slavi 10 letnico delovanja, če-
stitamo! )
Tajnik KS Store: Tončka
Križnik
krajevni praznik
17. septembra
Med zanimivostmi v KS
Store je tudi ta, da svoj kra-
jevni praznik praznujejo po
tistem dnevu, ko je Železar-
na Store, »srce in ožilje kra-
ja«, dobila ključe samou-
pravljanja. To je bilo 17. sep-
tembra 1950.
problem kmetov
borcev
Predsednik KO ZZB NOV
Store Milko ing. Stare: »V
naši organizaciji je trenutno
171 članov iz Stor, zaselkov,
Svetine in Teharij. Nekateri
želijo, da bi se glede na deli-
tev krajevnih skupnosti raz-
delila tudi naša organizacija.
Naši člani pa so proti temu.
Situacijo bomo rešili tako,
da bomo na Svetini in Tehar-
ju ustanovili nekakšne po-
dodbore, kljub temu pa bo-
mo delovali skupaj. Popreč-
na starost naših članov je
točno 61,5 let, kljub temu pa
so zelo aktivni. Dobro sode-
lujemo s šolami in mladi že
prevzemajo skrb za številna
spominska obeležja na na-
šem območju. Problemi so s
kmeti borci, kjer zaščita ni
takšna, kot bi morala biti.
Zdaj šele delamo na tem da
bi te probleme odpravili.
Samostojen aktiv borcev
imamo tudi v Železarni.«
žaljenjein
obrekovanje na
poravnalnem
svetu
Tajnica Krajevne skupno-
sti Store Tončka Križnik ve
povedati mnogo zanimivega
tudi o delovanju njihovega
takoimenovanega poravnal-
nega sveta: »Vsako leto ime-
mo okoli 20 primerov, pre-
vladujejo pa primeri žaljenja
časti in obrekovanje. V 75%
primerov se stvar na porav-
nalnem svetu reši, ostalo pa
ostane »odprto« zaradi trme
posameznikov.«
^ajo učenci od prvega do šestega razreda celodnevno
4e ena telovadnica. Pogoji za otroke se bodo tako še
MILAN VIZJAK, sekretar
ZK terena Štore: »Pri nas je
večen problem zaradi
strukture članstva, saj so v
naši osnovni organizaciji
pretežno gospodinje in upo-
kojenci, ostali pa so člani
po osnovnih organizacijah
V delovnih organizacijah,
društvih in podobno. S Te-
harji smo se zdaj ločili (tam
so ustanovili svojo organi-
zacijo - op. p.) in tako ima-
mo 16 članov. V bodoče se
bomo morali bolj povezati z
delovanjem komunistov v
Železarni Štore.«
FRANC ing. ZELIČ, predse-
dnik KO SZDL Štore:
»Prvo, kar je treba izposta-
viti je to, da v kraju zelo
tesno sodelujeta železarna
in kraj sam. Eno brez druge-
ga ne bi šlo! Praktično se
vse začne in tudi skoraj
konča pri železarni. Poveza-
va s Celjem? Zdaj je boljše,
kot je bilo včasih. Žal se
moramo še vedno potrjeva-
ti, kaj smo, kaj delamo in
kaj smo naredili. Določena
področja, zlasti komunala,
so še vedno odprta. Skrbeti
bi morali drugi, pa ,obešajo'
nam.«
JOŽE ing. GABRŠČEK,
predsednik sveta KS Štore:
»Kako se počutimo na robu
Celja? Tako, tako... Zaradi
velike razsežnosti naše kra-
jevne skupnosti imamo naj-
večje težave s komunalno
ureditvijo, zato tudi ne mo-
remo posvečati toliko po-
zornosti ostalim stvarem.
,Zunanji' so recimo proble-
me naših mostov ,reševali'
tako, da so zmanjševali to-
nažo... Zdaj smo sami oz. s
krepko pomočjo pripadni-
kov JLA in železarne nare-
dili dva nova mosta! Pro-
blem je tudi, da ne dobiva-
mo dovolj sredstev po klju-
ču za naše potrebe!«
MILICA PLANK, podpred-
sednica skupščine KS Što-
re, sicer pa doma Kompo-
lah: » Veliko žensk iz Štor in
okoliških krajev se vozi na
delo v Celje, zlasti v EMO in
Toper ter v Šentjur. S tem
so dodatne težave! Ne sme-
mo pozabiti, kako je z žen-
skami na Svetini, Kompo-
lah, Prožinski vasi... Kako
naj one spravijo otroke v
vrtec? V Storah je zadovo-
ljiv vrtec, problem pa je,
kot sem že rekla, izven sre-
dišča. Kako je v Kompolah ?
Problem so prostori, saj,go-
stujemo' v šoli. Drugače je
sodelovanje s KS dobro.«
FRANC KERZNER je govo-
ril o kulturi: »Leta 1955 smo
dobili kulturni dom, ki je
neprecenljive vrednosti in
pomena za kraj. Žal pa ni
izkoriščen tako, kot bi lah-
ko bil. Imamo amatersko
gledališče, godbo na pihala,
ki letos slavi 10-letnico ob-
stoja. Dobro sodelujemo s
šolo. Imamo mladinsko
filmsko gledališče. Žal pa je
tako: ljudje pridejo do avto-
busa in se odpeljajo v Celje
na kulturno-zabavne prire-
ditve. Vse gre preveč mimo
Štor. Pripravljamo usta-
novitev kulturno umetni-
škega društva...«
MILKO ing. STARC, pred-
sednik KO ZZB NOV Store:
»Kljub vsem težavam, kijih
imamo v našem kraju, pa se
le lahko pohvalimo tudi s
takšnimi dosežki, ki prera-
ščajo krajevne potrebe in
jih recimo drugje nimajo.
Kulturni dom, kompleks
športnih objektov na Lipi,
zdaj bomo dobili nov zdrav-
stveni dom, prizidek k
osnovni šoli, novo trafo po-
stajo... Vise pridobitve so
sad dobrih odnosov, ki vla-
dajo na relaciji KS Železar-
na Štore.«
TONČKA KRIŽNIK, tajni-
ca KS Štore, sicer stanujoča
v Šentjurju, zdaj pa ob delu
še študira v Žalcu: »V takš-
ni krajevni skupnosti, kot
so Štore, je zelo ,luštno' de-
lati. Vse poznaš! Zelo rada
pomagam ostarelim, ki so ti
tako hvaležni za vsako do-
bro in lepo besedo. Vzeti si
moraš čas in se pogovoriti s
človekom, prisluhniti nje-
govim težavam, proble-
mom. Daiies se tako malo
pogovarjamo med seboj in
v tem so problemi. Veste,
topel, tovariški pogovor je
polovica zdravja...«
Težko je bilo sestavljati
mozaik Krajevne skupnosti
Store. Vem, da v njem ob
tem trenutku marsikateri ka-
menček (pomemben!) manj-
ka. V delno tolažbo mi je, da
smo o Storah več ali manj
redno poročali in da tako nji-
hova velika in pomembna
dela niso ostala v tajnosti.
Današnji zapis je poskus
predstavitve kraja z vsemi
njegovimi najosnovnejšimi
podatki. Ce kateri izmed teh
podatkov manjka, ne zame-
rite. Pišite in tako dopolnite
to pisano skico o Storah, ki
so sicer na robu Celja, ven-
dar tako močno prisotne z
vsem, da brez njih ne mo-
remo.
Sicer pa, to ni opravičilo
vsem, ki so karkoli dali za
lepši današnji dan v Storah
in zaselkih, ampak je prispe-
vek k vsemu temu. Iskren in
pošten, kajti tudi tisti predel
stisnjen okoli sive železarne
je lep.	TONE VRABL
Center Štor je takorekoč tam, kjer sta avtobusna in železniška postaja. Problem je
prometna ureditev, kar bo treba slej kot prej izboljšati.
14. stran - NOVI TEDNIK
Št. 41-18. oktober 1979
GORENJE NAD ZREČAMI
TRDNA VEZ Z ZEMUO
Martin Kovše sodi drugače ifot *>ta miadi«.
Sonce je že zgubljalo svojo
moč, zahladilo je in popol-
danske sence so postale izra-
zitejše, ko je Kovšetov ata
pri{>eljal svojo živino na trav-
nik. Bilo je na zatonu poletja,
ko sva se srečala na podpo-
horskem pašniku nad Gore-
njem. In kot da bi se že dolgo
poznala sva se zapletla v po-
govor.
Martin Kovše je doma iz
Koroške vasi pri Gorenju.
Tisten) Gorenju (da ne bo
pomote), ki leži le nekaj kilo-
metrov nad Zrečami in je na-
slonjeno na pohorske griče.
Nič čudnega zato, da je Mar-
tin Kovše tako zelo navezan
na naravo, na gozdove, na
zemljo. Vse življenje že vdi-
hava pohorski zrak in obde-
luje skopo pohorsko zemljo,
zato mu je še toliko bolj pri-
rastla k srcu. In težko ra-
zume, kako lahko ljudje
sploh živijo v mestih, umaza-
nih in od avtomobilskih pli-
nov onesnaženih.
»Večkrat grem po oprav-
kih v mesto,« je povedal
Kovšetov ata, a vedno si že-
lim čimprej nazaj. V mestu
mi smrdi, po benzinu smrdi.
Pa tako mravljišče je mesto!
Saj ljudje kar hitijo sem ter
tja!«
Pod zelenim Pohorjem
uživa Martin Kovše svoj mir.
Pa za nič na svetu ne bi dal te
pohorske spokojnosti, ki po-
meni del njegovega dolgega
življenja. Pravi, da mu ni za
to, da bi nadležni »mestni«
ljudje gradili po njegovi
zemlji vikende in kalili nje-
gov mir.
»Dokler bom jaz živ, zem-
lje ne prodam,« je dejal Mar-
tin Kovše. Kaj pa »ta mla-
di«? A, oni? Oni pa bi verjet-
no zemljo prodali, je dejal
Kovšetov ata. Oni niso tako
navezani na zemljo, raje de-
lajo v dolini, v tovarni. Saj
pomagajo, ampak ne z lju-
beznijo. Na zemlji delajo, ker
morajo, ker sta Kovšetova
ata in mama že bolna in sta-
ra. »Tako je pač to,« je dejal
Martin Kovše. »Vse se spre-
minja, pa so zato tudi ta mla-
di drugačni, kot smo bili mi.
Pa jim ne zamerim, da ne bo-
ste mislili, ker nočejo ostati
doma. Naj si režejo večji kos
kruha, če si morejo! A jaz se
ne bom nikoli spremenil. Ve-
dno sem bil kmet in do smrti
bom ostal kmet. Preveč
imam rad to zemljo, da bi jo
pustil.«
Na podpohorski pašnik je
že legla tema. Martin Kovše
je počasi pognal svojo živino
proti domu. Jutri se bo zda-
nil nov dan.
DAMJANA STAMEJCIC
STROKOVNI NASVET
SILA2A IN SILIRANJE
Kisanje hrane so poznaii že v starem veliu
I.	VONJ
a)	aromatično prijetno kisel 14
točk
b)	roka s katero smo prijeli si-
lažo ima neprijeten vonj po ma-
sleni kislini, jili vonj silciže je
močno kisel 8 točk
c)	silaža ima neprijeten vonj
po masleni kislini, ali močan
vonj po plesni ali močan vonj po
zažganem 4 točke
d)	neprijeten vonj po masleni
kislini se čuti že od daleč, silaža
smrdi malo po gnojnici 2 točki
e)	silaža ima zoprn vonj, smrdi
po gnojnici, ali ima močan vonj
po plesni.
II.	STRUKTURA
a) Kot pri vhodnem materialu
ob pričetku siliranja 4 točke
PROSTORNINA SILOSA
Pri gradnji silosa upoštevamo
razpoložljivo količino krme in
število živine, ki jo nameravamo
hraniti. Pri tem upoštevamo, da
se bo število živine zaradi krmlje-
nja s sil£ižo povečsdo.
Glede na vrsto krme, način re-
zanja in tlačenja tehta 1 m^.
- koruzna silaža 700-800 kg
b)	rahlo spremenjena, finejši
deli so mehkejši 2 točki
c)	Rastline za sluzaste ali ple-
sni 1 točka
d)	finejši deli so že razpadli, so
zelo močno sluzasti ali plesnivi O
točk
III. BARVA
a)	pri koruzi svetlo zelena, pri
detelji temna, uvela trava rjavka-
sta kot seno 2 točki
b)	rahlo spremenjena: rumena
do sivkasta 1 točka
c)	močno spremenjena: svetlo
rumena (maslena kislina), rjavo
črna (preveč segreto) močna ple-
snina O točk
Točke za vonj, strukturo in
barvo seštejemo (I. + II. + III.) in
dobimo:
-	silaža iz močno uvele trave
400-500 kg
-	silaža iz zmerno uvele trave
500-600 kg
-	silaža iz sveže trave 700-800
kg
-	zdrobljeno latje koruze
800-900 kg
Izračun potreb silosnega pro-
stora za 1 žival na leto:
Potrebni silosni prostor za
kmetijo v m' izračunamo lahko
po formuli:
p = 1.10^ ^ ^ ^ pm"
T
Kratice pomenijo:
P = silosni prostor v m'
Š = število gov. (normalnih glav
gov. živ. 500 kg težke), ki bodo
krmljene s silažo
K = dnevni obrok silaže na
GV2 v kg
D = število dni v letu, za katere
moramo pripraviti silažo
T = teža 1 m' silaže v kg
1.10 = faktor, ki ijam zagotavlja
10% rezerve zaradi izgub.
VRSTE SILOSOV
V glavnem poznamo tri vrste
silosov:
1. Stolpni silosi
a)	Armirano betonski stolpni
silos (wihenstpbran sistem)
b)	Leseni stolpni silos
c)	Stolpni silos zidan z zidaki
č) Aluminijasti stolpni silos
d)	Stolpni silos iz poliestra
popravek
V	prejšnji številki nam
je tiskarski škrat tole tr-
govino v gradnji iz Žič
prestavil v Tepanje. Ko-
njičani so to sicer kmalu
ugotovili, mi pa objav-
ljamo popravek zato, da
bo »pravici zadoščeno«.
Slika prikazuje torej tr-
govino v gradnji v Ži-
čah, ki naj bi bila končno
nared za 29. november.
V	reportaži o »Vlaku,
ki je imel dušo«, pa nam
je škrat Karla Jevšenaka
preimenoval v Alojza.
Oproščamo se za obe na-
paki!	UM
V___y
SILIRANJE KORUZE
Kljub slabemu vremenu v teh dneh kmetje spravljajo s polj koruzo za siliranje, ki bo prav
prišla za krmo živine v zimskih in spomladanskih mesecih. Posnetek je iz Savinjske doline.
_T. TAVČAR
HMEZAD ŽALEC
OJ, TO MLEKO, MLEKO...
Cene nestintuiativno vplivalo na razvoj govedoreje
v žalskem Hmezadu -
Kmetijstvo imajo največje
težave zaradi izredno neugo-
dnih tržnih odnosov v proiz-
vodnji mleka, saj neusklaje-
ne in nizke odkupne cene
mleka nestimulativno vpli-
vajo na razvoj celotne gove-
doreje in intenzivne prireje
mleka. Deficitarnost gove-
doreje znižuje akumulativ-
nost kmetijstva kot celote.
Tako so med drugim zapisali
v poročilu o poslovanju go-
spodarstva občine Žalec v le-
tošnjem prvem polletju. Be-
seda o tem je stekla tudi ob
nedavnem obisku predse-
dnika republiškega sveta
ZSS Vinka Hafnerja v Žalcu.
Sicer pa je treba zapisati, da
stanje v Kmetijstvu ne bo
posebej rožnato tudi zaradi
manjšega pridelka hmelja.
To bo zmanjšalo celotni pri-
hodek za okrog trideset mili-
jonov din^ev in to ob istih
proizvodnih stroških.
V	Kmetijski zadrugi Sa-
vinjska dolina pa posluje ve-
čina temeljnih organizacij
združenega dela na meji do-
nosnosti. Poglavitni razlog
za to je v razkoraku med ce-
nami repromaterialov in ce-
nami kmetijskih pridelkov,
saj so se umetna gnojila
močno podražila, pa tudi
močna krmila in nafta, med-
tem ko so ostale cene pridel-
kov nespremenjene. K vse-
mu temu je seveda treba pri-
šteti poslabšanje stanja na
področju plačilnih pogojev.
Kupci vse več plačujejo z
menicami, kmetje pa zahte-
vajo plačilo v »suhem denar-
ju«, kot je to navedeno v po-
godbah. Vse to povzroča
probleme z obratnimi sred-
stvi, še posebej problematič-
no pa je področje naložb. KZ
Savinjska dolina še do danes
ni dobila od bank kreditov
za naložbe in plan naložb ta-
ko ne bo uresničen.
V	Hmezadovi delovni or-
ganizaciji Strojna je stanje
na področju likvidnosti še
kar zadovoljivo, res pa je, da
je veliko plačil z menicami
do devetdeset dni. Velik pro-
blem predstavljajo izredno
neugodni kreditni pogoji, da
o nakupu domačih materia-
lov, ki so vse dražji, niti ne
govorimo. Sicer pa menijo v
delovni organizaciji, da do
konca leta sredstva za oseb-
ne dohodke ne bodo pred-
stavljala problemov. V neu-
godnih situacijah jim s sred-
stvi pomaga SOZD. Zaradi
ukrepov na področju uvoza
ne bodo mogli uvoziti pet-
najst obiralnih strojev iz
Poljske, ki veljajo dvanajst
milijonov dinarjev.
JANEZ VEDENIK
^^ 41 - 18. oktober 1979
NOVI TEDNIK - stran 15
PO POTI SLA VNIH PARTIZANSKIH BOJEV
Tisti dan, ko so člani aktiva Zve-
ze borcev celjskega Izletnika hodili
po dolini Sutjeske, je bila majhna
reka, kljub slabemu vremenu, čista
in bistra. Toda, pred šestindridese-
timi leti, od sredine maja do sredi-
ne junija 1943. leta je bila krvava,
strašna in grozeča.
Sutjeska z vsemi svojimi današ-
njimi objekti, veličastnim spome-
nikom proboja, zmage in svobode,
z muzejem, mladinskim centrom in
drugimi, je prav gotovo največji in
najveličastnejši simbol borbe jugo-
slovanskih narodov za svobodo. Je
simbol in spomenik človekove hra-
brosti.
Tu, v dolini Sutjeske in na strmih
pobočjih gora, ki jo oklepajo, so
bile odločilne bitke pete sovražni-
kove ofenzive. Sovražnik je hotel
uničiti jedro narodnoosvobodilne
vojske Jugoslavije. Zato je na to
območje skoncentriral 127.000 vo-
jakov. Enote NOV so tedaj tu štele
19.600 borcev, in med njimi okoli
4000 ranjencev.
V bitki na Sutjeski je sodelovalo
osemnajst partizanskih enot: šest-
najst brigad oziroma divizij. Vrhov-
ni štab NOV Jugoslavije in bolnica.
Imena vseh teh enot so vklesana v
stopnice veličastnega spomenika,
ki je, gledan iz zraka, zgrajen v obli-
ki letalske bombe. V njeni glavi pa
je grobnica 3301 padlemu borcu,
kolikor jih tu leži, kajti Sutjeska je
zahteval dvakrat večji krvi davek.
Izreden je Muzej bitk^ na Sutje-
ski, zgrajen v slogu bosenske pa-
stirske hiše - katuna. V njem je
trinajst velikih fresk, delo slikarja
Krsta Hegedušiča. Freske zavze-
majo površino 124 kvadratnih me-
trov in zavzeto govorijo o dogodkih
na Sutjeskih, o bojih in zmagi, o
proboju...
Korak se je ustavil tudi pri grobu
slavnega komandantna Tretje divi-
zije, Save Kovačeviča. Nad Sutje-
sko, na pobočju Ozrena. Nad gro-
bom stalno vihra rdeča zastava.
Na Ozrenu je bil 9. junija 1943.
leta ranjen tovariš Tito. Bil je edini
vrhovni komandant katere koli voj-
ske v drugi svetovni vojni, ki je bil
ranjen.
Sutjeska je danes zbirališče mla-
dih iz vseh predelov Jugoslavije,
tudi iz drugih delov sveta.
Sutjeska je samo ena, veličastna,
nepozabna!
Tak je tudi obisk Foče, majhnega
bosanskega mesta, kjer je bil od 20.
januarja do 10. maja 1942. leta se-
dež Vrhovnega štaba NOV Jugosla-
vije in tovariša Tita. O tem znanem
fočanskem obdobju narodnoosvo-
bodilne borbe govori tudi lepo ure-
jen muzej. To je bila tedaj tudi edi-
na svobodna oaza sredi okupirane
Evrope. To je bil čas, ko so nastali
znani fočanski predpisi, izraz izku-
šenj dotedanjega potega narodnoo-
svobodilnega boja in dokument, ki
predstavlja temelj naši ustavi.
V Fočo so prispeli tudi ozebli
borci Igmanskega pohoda. Več kot
sto so jih operirali v fočanski bol-
nišnici, prej avstroogrski vojašnici.
Mnogim so morali amputirati ne
samo zmrznjene prste na nogah, tu-
di noge. Igmanski marš je postal
legenda. Prav tako hrabrost bor-
cev, ki so se ga udeležili.
Foča je danes mesto z okoli
15.000 prebivalci, sicer pa novo,
kajti staro je bilo skoraj povsem
uničeno.
In potem Jablanica in srečanje z
bitko na Neretvi, z bitko za ranjen-
ce, z bitko, ki je po vsej pravici
dobila ime najbolj humane vojne
operacije.
Na bregu Neretve izreden muzej,
na reki pa ob bunkerju porušen in
novi most. Porušen ni tisti iz časa
četrte ofenzive, marveč oni, ki je
ostal po snemanju filma »Bitka na
Neretvi«. Navzlic temu je izreden
spomenik velikega boja in stretegi-
je, kajti sovražnik ni predvideval,
da bodo partizanske enote z ranjen-
ci prešle reko potem, ko so porušile
vse mostove na njej in kot zadnjega
most pri Jablanici. Bila je to ukana,
ki je zapeljala tudi izkušene vojsko-
vodje. V tej ukani tudi velika zma-
ga in rešitev ranjencev. Velika zma-
ga Titove strategije.
Vzpon na Makljen planino. Tudi
tu veličasten spomenik bojem četr-
te ofenzive in bitke na Neretvi.
Bila je to pot spominov, občudo-
vanja junaštva borcev, pot, ki nosi
v sebi nekaj najbolj odločilnih do-
godkov iz boja jugoslovanskih na-
rodov za svobod. Pot, ki bo jo mo-
rali poznati vsi.
M. BOŽIC
Člani aktiva Zveze borcev celjskega Izletnika pri mogočnem spomeniku na Sutjeski
Vse kaže, da smo se zmotili. Sprva smo predvide-
vali, da bi imeli rubriko »Mladi pišejo« v našem
tedniku vsakih štirinajst dni. Po gradivu, ki ga spre-
jemamo v uredništvu, pa se zdi, da bo našla kar
stalen prostor v sleherni številki. Seveda bo to odvi-
sno od vas, mladi sodelavci. Zato nam pišite.
V današnji rubriki so zapisi, posvečeni minuli ak-
ciji »Nič nas ne sme presenetiti.« Razumljivo, saj ste
v njej sodelovali tudi šolarji.
Zdaj pa predlog: pišite nam o svojem kraju, zlasti
pa o kakšni njegovi značilnosti. Morda se spletajo
okoli gradov pripovedke, morebiti imate v vasi ali
kraju človeka, ki se ukvarja z nenavadno dejav-
nostjo. Poglejte okoli sebe, prisluhnite besedi
doma... in napišite.
UREDNIŠTVO
CELJE: KONFERENCA POD
KOZOLCEM
v soboto, 29. in v nedeljo, 30. septembra, je bila po
vsej Sloveniji akcija Nič nas ne sme presenetiti.
V šolo smo prišli ob tri četrt na sedem. Alarm pa je
bil ob sedmih. Zatem je bil prikaz gašenja in prve
pomoči. Po koristnih nasvetih smo se odpravili na
Lahovno, kjer bi morala biti, tako kot vsako leto, mla-
dinska konferenca.
Ko smo prišli na pol poti, je začelo deževati. In tako
smo se učenci osmih razredov zatekli pod kozolec. No
novo izvoljeni člani mladinskega odbora so se povzpeli
na voz s senom, drugi pa smo posedli po praznih
vozovih.
Po konferenci smo se odpravili na Golovec, kjer smo
malicali. Zaplesali smo tudi kozaračko kolo.
Zvečer sem premišljevala, da bi bilo lepo, če bi vse
sklepe, ki smo jih sprejeli na mladinski konferenci
tudi uresničili. Prepričana sem, da jih bomo, saj vsi
mladinci radi delamo.
POLONA ŽNUDERL
8. C I. os. š. Celje
LAŠKO: NNNPTUDI NA ŠOLI
Naši starši še dobro pomnijo strahote druge sve-
tovne vojne. Mi, mladi, jih poznamo samo iz pripove-
dovanja.
Živimo v miru, vendar se tudi mladi zavedamo, da
moramo biti vedno pripravljeni na obrambo naše do-
movine. Da bi bila naša pripravljenost čim boljša, mo-
ramo veliko vaditi. Zato se pripravljamo celo leto.
Vsako leto imamo na šoli obrambni dan z orientacij-
skim pohodom, v katerem pokažemo znanje iz prve
pomoči, učimo se orientacijskih veščin, spoznavamo
orožje itd.
Tudi letošnji 29. september, ki je dan pionirjev, smo
počastili z obrambnim dnevom naše šole. S tovariši
razredniki smo se v soboto zjutraj ob osmih zbrali in
skupno odšli v razrede, kjer smo se učili, kako ravnati
v primeru elementarnih nesreč ali vojne. Bolj, ko se je
ura bližala deseti, bolj smo bili vznemirjeni. Ko je
zatulila sirena, smo vsi skočili na noge in se postavili v
vrsto, potem pa drug za drugim, brez gneče, odšli v
spodnji trakt, ki je naše začasno zaklonišče. Učence
petih in šestih razredov pa so evakuirali v Rečico.
BERNARDA FLANDER,
8. d, os. š. Laško
STRANICE: DOBRA	~ —
PRIPRAVLJENOST
Po končani akciji Nič nas ne sme presenetiti v naši
Krajevni skupnosti, smo obiskali Roziko Sodin, ki je
bila vodja štaba akcije in jo vprašali:
»Koliko krajanov je v akciji aktivno sodelovalo?«
»Po naši oceni je bilo vključenih 250 ljudi. Če pa
računam tu še na pionirje, tabornike in mladince, po-
tem je skupna številka večja od 400.«
»Kaj je pokazala akcija?«
»Predvsem to, da so delovni ljudje in občani priprav-
ljeni sodelovati na področju splošnega ljudskega od-
pora in družbene samozaščite.«
»Kako ste bili zadovoljni z akcijami pionirjev in
tabornikov?«
»Vsi smo veseli, da imamo takšno mladino, ki je
vzorno opravila naloge. To smo pričakovali, saj gra-
dimo prihodnost prav na vas.«
»Vas je kaj presenetilo?«
»Ne, nič, saj je bila akcija pripravljena v naprej.
Dobra pripravljanost pa je pogoj za uspeh.«
JASMINA BORNŠEK.
3. r. os. š. Stranice
LESIČNO: O BRAČIČEVI
BRIGADI
v nedavno akcijo NNNP smo se aktivno vključili
tudi pionirji osnovne šole Lesično. Za to priložnost
smo povabili borca Bračičeve brigade in udeleženca
pohoda XIV. divizije na Štajersko Staneta Lavriča.
Pripovedoval nam je o bojih Bračičeve brigade in po-
vedal, da sta bila s pesnikom Kajuhom dobra prijate-
lja. Kajuha so imeli radi vsi, ker je znal z lepo besedo
navdušiti. Pripovedoval nam je tudi o hrabrem ko-
mandantu Iliju Badovincu, ki je padel v Gračnici. Si-
cer pa je Stane Lavrič tudi odgovarjal na naša vpraša-
nja.
Na koncu razgovora je našemu pionirskemu odredu
podaril zbornik fotogtafij o Štirinajsti diviziji. ^
Stane Lavrič nam je obljubil, da nas bo prihodnjo
pomlad znova obiskal.
ROMANCA CEPIN
8. r. os. šole Lesično
16. stran - NOVI TEDNIK
Št. 41-18. oktober 1979
VINSKA TRGATEV
OBRODILE TRTE SO SUDKO
V VIrštanJu pa se ob tam /e kislo nasmiitajo
Letošnja grozdna bera bo
v vsej Sloveniji rekordna.
Grozdje je obrodilo tako kot
menda že petnajst let ne, saj
je bilo vreme naravnost
idealno. Rekordni pridelek.
Kakovost. Veselje proizva-
jalcev. Kolikor toliko ugo-
dne cene. V Virštanju pa se
ob tem le grenko nasmihajo.
Marsikje je bil pridelek kar
desetkrat slabši kot leto dni
poprej.
Nasmehi v Virštanju so to-
rej kish. Kljub temu, da je
grozdje, kolikor je pač obro-
dilo, zelo sladko. Sonca je bi-
lo v času dozorevanja dovolj,
dovolj pa je bilo tudi toče, ki
je dober pridelek dobesedno
potolkla. Ne pa trdnosti tam-
kajšnjih ljudi, ki se ukvarjajo
z vinogradništvom. Bo pa
drugo leto boljše, pravijo.
Morda smo prav zaradi tega,
ker je bilo grozdja mnogo
manj, tudi v glavnem zamu-
dili trgatev, saj so z njo prej
končali kot po navadi. Naj-
prej smo v Virštanju srečali
Štefko Straus, ki nam je pri-
povedovala, da imajo precej
vinogradov v najemu. Med-
tem ko so lani obrali kakšnih
8000 litrov grozdja, so ga le-
tos le 2000 litrov. Res je, da
imajo manjše površine, kot
so jim imeli lani, res pa je
tudi, da je bila bera dvakrat
do trikrat manjša kot so pri-
čakovali.
S kolegom Tonetom sva
potem zašla med nasade
grozdja. Žalostni so bili po-
gledi na gorice, kjer ni bilo
moč videti niti enega grozda
več. Tudi obiralcev ne, opr-
tanih z brentami in njihove-
ga prepevanja ni bilo slišati.
Štefka Strausova nam je pri-
poročila naj obiščeva doma-
čijo Mimi Leskošek, kjer
menda še trgajo grozdje. Po-
kazala nama je kmetijo na
hribu, vendar sva kmalu
ugotovila, da so tudi tu že
opravili svoje.
Zanimiv pa je bil klepet z
Jožkom Bovho. Fant je sicer
avtoprevoznik, njegov oče
pa se ukvarja z vinogradniš-
tvom in Jožko pri tem seve-
da tudi pomaga. Povedal
nam je, da so letos pridelali
namesto 9000 litrov grozdja
le nekaj več kot tisoč. Tisto,
kolikor ga je, je sladko in
vsaj s sladkorjem ne bo stro-
škov, je v šali dodal, potem
pa je pripomnil, da je še sre-
ča, ko v takšnih primerih pri-
skoči na pomoč zavarovalni-
ca. Jožkov oče, ki se je med
pogovorom vrnil iz vinogra-
da, pa je potem govoril še o
časih pred drugo svetovno
vojno. Spominjal se je dni,
ko razmere vinogradnikom
niso bile pretirano naklonje-
ne. Se več, ljudi, ki so se uk-
varjali s to dejavnostjo, so
podcenjevali. Viničarji so bi-
li to. Se danes ta beseda zve-
ni tako neprijetno, pa čeprav
so se razmere popravile. Res
pa je, da še vedno niso takš-
ne kot bi morale biti. Morda
je tudi v tem vzrok za to, da
je vinogradniških površin
precej manj kot jih je bilo v
času med obema vojnama,
ali celo pred sto leti. Velik
napredek v gojenju pa je se-
veda nadomestil te površine.
Se posebej je očiten v zad-
njih letih, ko se je za vinogra-
dništvo odločalo vse manj
mladih ljudi. Prav mehaniza-
cija, sodobno strojno obdelo-
vanje in nega vinogradov so
prispevali k temu, da vidimo
vse več nekdaj že skoraj za-
puščenih površin, ki krase
tudi okolico Virštanja. Seve-
da ne gre prezreti povezova-
nja proizvajalcev z dobro
opremljenimi delovnimi or-
ganizacijami.
To vse pa je tisto, kar vzbu-
ja vero za v naprej tudi vino-
gradnikom iz Virštanja. Mor-
da pa bo drugo leto boljše.
No, slabše že skoraj ne more
biti kot je bilo letos. Drugo
leto bodo fantje z brentami
na ramenih bolj veselo vri-
skali med brajdami, gospo-
dinje med rebri bodo bolj ve-
selo ponujale hlebce še to-
plega kruha iz peči in na li-
kofu bo šele veselo. Vse tiste
dobrote, pa morda ne bodo
tako okusne. Iz sodov se v
maj olike še ne bo iztekala le-
tošnja letina.
JANEZ VEDENIK
Tale posnetek seveda nismo napravili v Virštanju, pač pa na kmetijski razstavi v
Šentjurju. Tako ni naključje, da je slika tako lepo ozaljšana. V Virštanju kaj takega letos
skoraj ne bi mogli posneti.	Foto: T. Tavčar
vam predstavlja oddelek moške konfekcije
ZINKA PETEK, vodja
oddelka za prodajo mo-
ške konfekcije v velebla-
govnici Tkanina: »Naj
vam o sebi postrežem s
tremi podatki. Tu, v tem
kolektivu Tkanine, sem
polnih enaintrideset let,
na oddelku za prodajo
moške konfekcije štiriin-
dvajset let, vodja oddel-
ka pa sem šestnajst let.
To je moja osebna legiti-
macija kot trgovske de-
lavke, kot proda-
jalke...*
Poglejmo resnici v oči.
Kadar moški kupuje zase
obleko, hlače, plašč ali
kaj podobnega, se najbo-
lje počuti v tisti trgovini,
kjer ga bo postregla pro-
dajalka. Ker ve, da mu bo
najbolje svetovala, da se
bo z njo najlaže in brez
predsodkov pogovoril o
vzorcu, barvi, modnem
kroju... ker skratka ve,
da bo dobro kupil in da se
bo v novi pridobitvi tudi
dobro počutil.
In to je prednost, ki jo
ima oddelek za prodajo
moške konfekcije v vele-
blagovnici Tkanine v Ce-
lju. In še več drugih. To-
da, ostanimo pri prvem,
človeškem faktorju, ki je
prav gotovo več kot po-
memben, poleg zaloge,
izbire itd. Kajti, kadar ko-
li boste prišli na ta odde-
lek, v drugem nadstropju
veleblagovnice Tkanine,
boste naleteli na žensko
prodajalko. Sest jih je na-
mreč, ki skrbijo, da svoje
delo kar najbolje opra-
vijo.
Čeprav ima oddelek
moške konfekcije v vele-
blagovnici Tkanine velik
prostor, je še vedno pre-
majhen. Dostikrat prete-
sen. Toda, navzlic temu je
pregled nad razstavljeni-
mi izdelki tak, da ni mo-
goče česa prezreti.
Na obešalnikih imajo
vsakokrat več kot tisoč
hlač. Najrazličnejših se-
veda. Za vse postave in
želje. V klasičnem in mo-
dernem kroju. In kar je
najvažnejše - tudi tako
imenovane vmesne šte-
vilke. Tu, torej ne poznajo
opravičila - nimamo za
vas. In če boste iskali hla-
če, izdelane z raztegljivim
žametom, ne pozabite: na
oddelku moške konfekci-
je v Tkanini vas čakajo!
Toda, ne gre samo za
hlače, čeprav jih je naj-
več. Gre za celotno lahko
in težko moško konfekci-
jo. Tako tudi za plašče,
obleke, vetrovke, za ba-
lonske plašče, tudi z vlož-
kom.
Prav tako ne manjkajo
izdelki usnjene konfekci-
je, kot suknjiči, bunde,
plašči...
Vetrovke so poglavje
zase, tudi zato, ker vse
bolj izpodrivajo suknjiče.
Dovolj in veliko je tistih
kratkih v modernem kro-
ju, in izdelanih iz blaga,
poliestra, žameta, umet-
nega usnja...
Tudi pokrival ne manj-
ka. Seveda, ne pozabimo
da gre za oddelek moške
konfekcije. Torej, pokri-
vala za moške. To pa so
kape vseh vrst, klobuki,
zdaj že tudi kučme za zi-
mo itd. Zanimiv in moč-
no iskan je komplet kape
in šala v enakem vzorcu!
Ali vas zanima, koliko
oblek je razstavljenih
vsak dan? Nič manj kot
petsto! Tudi ta številka
pove, da skrbijo za svoje
kupce, za vas, da bi vam
radi čim več pokazali.
Tudi na tem oddelku
veleblagovnice Tkanine v
Celju prodajajo na po-
trošniški kredit. Vse v
zvezi s posojilom uredite
kar v trgovini. Polog je
petnajstodstoten. Seve-
da, pa ta način prodaje,
na potrošniško posojilo,
velja za celotno velebla-
govnico, za vse oddelke.
Malenkost boste rekli,
pa ni. Gre za darilne bo-
ne. Velikokrat rešujejo iz
zadrege!
Med mnogimi pre-
dnostmi je seveda tudi
krojaška servisna usluga.
Ce kupite hlače, ki so
morda predolge, vam jih
popravi krojač iz servisne
delavnice Tkanine. Ce je
treba in če to zahtevate,
krojaški mojster tudi sam
oceni na vas, kaj je treba
na obleki, hlačah, pla-
šču ... popraviti, izbolj-
šati.
Oddelek moške kon-
fekcije v drugem nad-
stropju veleblagovnice
Tkanine vas vabi in priča-
kuje. V zalogi vse za jesen
in zimo!
^^ 41 - 18. oktober 1979
NOVI TEDNIK - stran 17
3. srečanje plv
na menini
Vsakoletno srečanje
planinskih vodnikov
bo letos v planinskem
domu na Menini plani-
ni. Zbor bo že jutri zve-
čer. Najprej bo na vrsti
razprava o Pravilniku,
ki je sedaj dokončno
potrjen. V soboto do-
poldne bo predavala
Nada PRAPROTNIK
o varstvu in prehrani v
naravi. Aktualna bo te-
ma Cas in svet, v kate-
rem živimo. O tem bo
zbranim govoril Hinko
BRATOZ-OKI in v njo
vključil tudi rezultate
vseslovenske akcije
Nič nas ne sme prese-
netiti. Sledilo bo še
predavanje o orienta-
ciji in popoldne delo
na terenu.
Dostop na Menino
planino z Gornjega
grada je možen po treh
označenih poteh. Prip-
oročamo pot preko
Borovnice. Do doma je
možno tudi, če se z av-
tomobilom pripeljete
do Bočne ali po cesti iz
Cešnjic po cesti Loči-
ca-Kamnik, mimo pla-
ninskega doma na Bi-
bi. Daljši je dostop z
Vranskega na Oreho-
vec (lahko tudi z avto-
mobilom), od tu mimo
Jeseničnika, Slapi, Bi-
be in naprej do planin-
skega doma. Udele-
ženci naj s sabo prine-
se le dobro voljo in ne-
kaj malice iz nahrbt-
nika.
ing. B020 JORDAN
prebolčani v
neznano
Preboldski planinci
pripravljajo v nedeljo
pohod v neznano.
Start bo ob sedmi uri
zjutraj izpred planin-
skega kozolca pred ho-
telom. Prijave za eno-
dnevni izlet sprejema
Robi Govc v Savinj-
skem magazinu v Pre-
boldu. Za izlet bo tre-
ba odšteti 60 dinarjev.
planinska
društva - pozor!
V naši planinski ru-
briki bi radi objavljali
tudi seznam odprtih
planinskih postojank
na območju Savinjske-
ga meddruštvenega
odbora PD. Prosimo
tista PD, ki upravjajo
kakšno postojanko, da
nam pošljejo obvestila
o tem, kdaj je kakšen
dom oziroma koča od-
prta, če so na voljo pre-
nočišča in s čim lahko
planincem v teh posto-
jankah postrežemo.
Mislimo, da bi takšne
informacije bila zelo
dobrodošle bralcem
Novega tednika in lju-
biteljem narave, seve-
da pa bi po svoje pri-
spevale tudi k obisku
posameznih točk. K
obvestilu lahko prilo-
žite tudi kratek in jedr-
nat opis poti do pla-
ninske postojanke.
Menimo, da je pobuda
vredna vse pohvale,
ostalo pa seveda pre-
puščamo vam. Zbrane
informacije naj prispe-
jo v uredništvo najka-
sneje do torka vsak te-
den, mi pa jih bomo
kot nasvete uporabili
tudi za poslušalce Ra-
dia Celje.	J. V.
obiščite goro
ouko
Izredno lepa planinska
postojanka je na Gori Olj-
ki. Dom je odprt vsako
soboto in nedeljo, dan
pred prazniki in ob praz-
nikih. Ob sobotah zvečer
prirejajo na Gori Oljki tu- -
di plesne prireditve. Pla-
nincem in izletnikom je
na voljo topla in hladna
hrana, dostop prav do do-
ma pa je mogoč tudi z av-
tomobili. Seveda bolj pri-
poročamo peš hojo iz Pol-
zele, od koder vodijo do
doma urejene markacije.
J. V.
sevnica
Med tisoč pohodniki na
18 orientacijskem tekmo-
vanju za Milovanovičev
memorial v Sevnici so
tekmovale tudi ekipe pla-
ninskih društev iz celj-
skega območja. Najboljše
rezultate so dosegli pio-
nirji PD Velenje, ki so bili
drugi in mladinci PD Za-
bukovica, ki so bili prav
tako drugi. Mladinci so
ponovili uspeh iz republi-
škega orientacijskega
tekmovanja planinskih
društev, na Celjski koči,
kjer so bili drugi. j
33
Tako je bilo na Petrovo vsa leta in tudi to leto je spala vas
po južini kakor izumrla. Tedaj pa je planila v ta sveti dan
strašna vest. Da ni stalo črno na belem, kdo bi verjel. Od
hi^e do hiše je šla strahotna vest: Sarajevo, streli, bombe
prestolonaslednik Ferdinand... Naglo so vstajali ljudje iz
Popoldanskega spanja in se glasno pomenkovali.
»Oba sta ubita, Ferdinand in njegova žena,« je razlagal
Važno pred Kolenčevo hišo učitelj Šmid in krilil z dolgimi
rokami.
Neverjetno so ga gledali poslušalci, če jih ne vleče, kakor
Je bila sicer to njegova navada, in zmajevali z glavami.
»Pravkar se je pripeljala k Zadniku gospa iz Celja. Črno
belem lahko berete v časnikih, ki so jih prinesli s seboj,
^se Celje je v črnih zastavah,« je že skoro jezno zatrjeval
dolgi učitelj nevernim ušesom.
»ATo, pa stopimo pogledat,« je menil Tona in se je napo-
"la z njima vsa radovedna množica pred gostilno. Velike
Sruče so že stale tam in živahno razpravljale o dogodku ter
podajale iz rok v roke črnoobrobljen nemški list, kjer je
^talo z debelimi črkami natisnjeno:
»Der Frevel von Sarajevo.«
"Kdo ju je pa ?« je vprašal zadaj Jakove.
"Srbski študent,« je razlagal v celjski nemščini tuj go-
^Pod z zalisci. »Bosanec ju je ustrelil, ko sta se peljala po
^estu.«
Vsa trda je poslušala množica njegove besede in kar ni
"^ogla doumeti vsega njihovega pomena.
Kakor da je vprašal za vse, so posluhnili vaščani, ko je
spet povzel Jakove: »Jezas, Jezas, zakaj jih je pa ?«
»Zaradi tega, da bi izzvali našega dobrega cesarja v
vojno, so ga plačali Srbi. Deset milijonov je dobil,« je vneto
razlagal in lagal tuji gospod.
Vojna! je udarila kakor strela strašna beseda.
»Tak, da bo vojna?« je menil počasi Jakove, kije celo na
svojo pipo pozabil, da mu je ugasnila.
»Seveda bo, da naučimo manire te srbske ubijalce,« je
odgovarjal vneto tujec.
Tona je v mladih letih večkrat vozil splave do Mitrovice
in še dalje prav do Golubovca, pa je poznal Srbe, da so
pošten in miren narod. Zato je naglas podvomil:
»Poznam Srbe, pa mislim, da niso krivi te krvi. Jaz bi
dejal, da so anarhisti...«
»Kdo pa ste vi, da se potegujete za morilce?« je stopil
tujec proti Tonu.
» Vas kar nič ne briga,« ga je s prezirom pogledal ponosni
Tona.
»Bomo že videli, če nas briga ali ne. Vi puntarju!« se je
razjezil tujec, zažugal s pestjo in odšel na vrt ob koncu
gostilne. Tam je nemškutarska gospoda že vodila vojno
proti Srbiji.
»Kakor uš jih stremo, te ubijalce kraljev. Takole!« je
krepko stisnil desnico v pest siv bradač pri miti in naglo
pritisnil s palčevim nohtom na mizo, da seje skoraj čulo,
kako je počilo pod njim.
»Z mokro cunjo jih zapodimo v beg, da se bodo pozabili
ustaviti,« je kričal s nosljajočim glasom brezzobi davkar
Wissiack, nevredni potomec slavnih Bezjakov.
»Tako je, gospod Wissiack,« je pritrjevalo omizje. Tudi
ženske je omamil krik po krvi. Mlada gospodična je pričela
jokati in tolči s svojimi drobnimi ročicami po mizi.
»Oči izpraskamo tem ušivim svinjskim pastirjem.«
V tem je stopil Tona na vrt. Kljub svojim 63 letom je bil
še čvrst kakor petdesetletnik. Čim ga je ugledal gospod z
zalisci, je dvignil vik:
»Ta tudi drži s tisto sodrgo. Zagovarjal jih je, ušivec!«
Kakor v mravljišču je zašumelo med nemškutarsko go-
spodo. Davkar Wissiackje dvignil stol in planil proti Tonu:
»Pobijmo izdajalskega psa!«
Vsa družba je žavreščala in navalila na Tona. Ta pa seje
ročno izognil udarcu, pograbil davkarja in ga treščil v
gručo napadalcev, da je telebnil po tleh. Kdo ve, kakšne
posledice bi bil imel tako ljuto pričeti pretep. Deset krep-
kih fantov je že planilo na vrt in se postavilo k Tonu. Tedaj
pa je prevpil ves trušč Ilauniggov komi:
»Nehajte, saj to je vendar gospod Kolenc.«
Vse Celje je dobro poznalo to ime, zato so se umaknili
napadalci. Le gospod z zalisci je še godel:
»Kolenc goti, Kolenc doli. Nihče ne bo zagovarjal te
bande.«
Komaj so ga pomirili drugi. Češ, kaj ve kmet o politiki.
Fantje so prisedli k Tonu in s petjem zadušili nemško
zabavljanje. Vse je prevzela beseda o vojni, da se je kar
sama začela peti stara pesem:
»Rdeči so oblaki,
ki gor nad nami so,
kteri nas spominjajo
na nesrečno vojsko prajzovsko.«
Takoj za njo se je oglasila nezaceljena rana brezplodne
zmage nad Italijanskem:
»Radecki pa na konj sedi,
krvavi meč v rokah drži...«
Spet ni bilo Nemcem všeč in je pričel gospod z zalisci
zabavljati:
»Veleizdajalci! Ušivce zagovarjajo, naša zaveznika pa
blatijo. Doli s Srbijo!«
»Doli! Smrt ušivcem,« je zatulila vsa družba.
Tedaj pa je povzel glas Šmidov najboljši pevec, Pepelčev
Miha, ki je slučajno zašel v ta konec fare:
»Iz bratskega zagrljaja
polieti pjesmo sveta...
Slovenec, Srb, Hrvat
za uvijek brat i brat!«
Tedaj pa je prekipel srd gospoda z zalisci, da je zavihtel
vrček in ga zalučal v fantovsko družbo. Vajeni takih napa-
dov so se vsi umaknili, da je treščil vrček v drevo. Kakor bi
trenil, je bila vsa nemška družba postavljena na cesto. Od
daleč so še vihteli palice in drozili s pestmi, ko so odhajali
proti Šempetru. Fantje pa so se povrnili na vrt in peli vse,
dokler ni prišla orožniška patrulja in prepovedala petja...
Kakor mora je legla beseda vojna , na vas, da ni hotel
objeti spanec trudnih misli. Pozno v noč se je premetavala
Nežika po postelji in trepetala pri misli, da bi moral Tonče
na vojno...
Vse prve tri tedne julija je visela vojna v zraku. Sedaj se
je govorilo, da bo že jutri počilo, ko j nato pa se je čulo o
mirni poravnavi. Vsak glas je prinesel novo zagonetko, ki
ni pustila, da se umirijo zaskrbljena srca. Le eden je oživel
pri besedi vojna: kanonir Lavžarjev Jože, ki se je tepel 1.
1866, na Italijanskem. Pripovedoval je radovednim ušesom
o strašnih ranah, o kupih mrličev in o drugih grozotah
vojne. Vsako svoje pripovedovanje pa je zaključil:
»Vedno smo tepli Italijane, še bolj kakor pod Radeckim
oseminštiridesetega ali pa devetinpetdesetega. Tako smo
jih potiskali, da smo jih že imeli prav ob francoski meji.
18. stran - NOVI TEDNIK
Št. 41-18. oktober 1979
PRAVIMO, DA JEZAUUBLJENOSTSLEPA
V veliki večini prime-
rov v odnosu med part-
nerjema, ki sta se odločila
skleniti zakonsko zvezo,
prevladuje tisto, čemur v
vsakdanjem življenju
pravimo zaljubljenost.
Zaljubljenosti pa nikakor
ne moremo in ne smemo
enačiti z ljubeznijo, saj se
od nje bistveno razlikuje.
Oglejmo si podrobneje
nekaj osnovnih značilno-
sti zaljubljenosti.
Prva značilnost zaljub-
ljenosti je obrambni me-
hanizem negiranja, ki
prevladuje v obeh part-
nerjih, ki sta zaljubljena
drug v drugega. Oba part-
nerja niti pri sebi, niti
drug pri drugem, niti v
okolju ne opažata vsega
tistega, kar bi lahko ogro-
žalo ali celo uničilo njuno
zvezo. Podzavestno ne že-
lita videti vsega tistega,
kar bi po njunem mnenju
lahko kakorkoli ogrožalo
njuno zvezo, lahko reče-
mo, da sta za vse to popol-
noma slepa.
To je razlog, zaradi ka-
terega si vsak zaljublje-
nec prizadeva, da bi sl^il
tisti del svoje osebnosti,
ki po njegovem mnenju
ne bi bil všeč njegovemu
partnerju oz. ki bi ga lah-
ko odbijal. Kaže se samo
v dobrih lastnostih, slabe
lastnosti skriva. Skratka,
zaljubljenec se svojemu
partnerju predstavlja
»lepši« in »boljši« kot je v
resnici. Zato se v zaljub-
ljenosti ne srečujeta part-
nerja takšna, kakršna
pravzaprav v resnici sta,
ampak takšna, kakršna
mislita da bi morala biti
eden drugemu všeč. Vsak
od njiju si prizadeva po-
kazati navzven tisti del
svoje osebnosti, za kate-
rega mish, da odgovarja
partnerjevim željam in
potrebam. Partnerja se v
zaljubljenosti srečujeta
samo z deli svojih oseb-
nosti ali celo samo za
partnerja	trenutno
ustvarjeno, polepšano in
urejeno fasado, za katero
skrbno skrivata svoje re-
snične lastnosti. Ta pro-
ces negiranja in skrivanja
enega dela lastne osebno-
sti pa se ponavadi ne
odvija zavestno, ampak
podzavestno, iracionalno,
nehoteno.
Ta značilnost zaljublje-
nosti se pa ne nanaša le
na lastno osebnost, tem-
več tudi na partnerjeve
osebnostne lastnosti. Tu-
di na partnerju vidimo le
tisto, kar narri odgovarja,
kar se sklada z našimi že-
ljami, potrebami in priča-
kovanji, prizadevamo si
pa, da ne vidimo vse tisto,
kar nam ni všeč. Zaradi
tega je v zaljubljenosti
pravzaprav nemogoče re-
snično spoznavanje celot-
ne partnerjeve osebnosti,
vseh njegovih lastnosti,
navad, potreb, pričako-
vanj in stališč. Zaljubljeni
smo pravzaprav v part-
nerja, kakršen on v resni-
ci ni, kakršen bi on moral
biti glede na naša priča-
kovanja, kakršen obstoja
v naši domišljiji. Pri tem
nam pomaga partnerjeva
potreba, da poudarja ali
pa tudi le »igra« tiste svo-
je lastnosti, za katere me-
ni, da nam bodo všeč.
Ta obojestranska igra je
vzrok, da se zaljubljenca
ne moreta med seboj re-
snično spoznati. Po skle-
nitvi zakonske zveze oz.
po določenem času pa
oba partnerja s to igro po-
stoppma prenehata, fasa-
da odpade in pokažeta se
njuni resnični osebnosti v
celoti, z vsemi svojimi
lastnostmi, partnerja se
spoznata. Zato večkiat
slišimo izjave zakoncev:
»Po poroki se je popolno-
ma spremenila!« ali »Oh,
če bi prej vedela, kakšen
je v resnici...« ipd.
Obrambni mehanizem
negiranja v zaljubljenosti
se ne nanaša samo na
osebnosti partnerjev,
temveč tudi na vse v oko-
lju, kar bi lahko ogrozilo
ali uničilo zvezo zaljub-
ljencev (družinske razme-
re obeh partnerjev, stano-
vanjski, ekonomski pogo-
ji idr.). Nastaja nek lažni
optimizem, verjame se v
vsemogočnost »ljubez-
ni«, ki bo rešila vse pro-
bleme, odstranila vse ovi-
re, poravnala vsa neskla-
dja.
BRANKO BUT
dipl. psih.
fred 50. leti je pisateljica Ana Wam-
brechtsamer, ki je znana po knjigi »Da-
nes grofje celjski in nikdar več« napi-
sala kroniko Planinskega gradu in
trga. Pisateljica je zbrala originalne
podatke iz deželnega arhiva v Gradcu.
V nekaj nadaljeyanjih bomo seznanili
naše bralce z zanimivostmi iz kronik,
ki bodo zajemali kratko zgodovino
Planine, o izvirnih zapisih iz urbarjev,
tlaki in desetini, kmečkih uporih, tur-
ških vpadih, kugi itd.
Leta 1592. so se planinčani sprli s svo-
jim župnikom Skofičem zavoljo tako-
zvanega »farovškega travnika«. Del tega
zemljišča je dal župnik kmetu Mačku v
najem, ta mu je vsako leto zato dajal
enega kapuna. Cez čas pa je župnik vzel
zemljišče nazaj, hkrati pa si je osvojil
zraven ležečo njivo, ki je bila last Mačka
in je dal oboje zavarovati s plotom. Pla-
ninčani so to ograjo meseca svečana
1592 kratkomalo podrli, ker so se poteg-
nili za kmetovo pravico. Posledica tega
je bila dolga pravda med planinskim
graščakom in ljubljanskim knezoško-
fom.
Po neki stari naredbi je imel župnik
od nekdaj pravico jemati les, ki se je
rabil za popravljanje cerkve in ži^nišča
brezplačno iz grajskih gozdov. Župnik
Skofič je ukazal, da so v Bohorju pripra-
vili deščice za popravilo šentviške cerk-
ve in župnišča. Grajski oskrbnik Alek-
sander Moscon je daL te pripravljene de-
ščice zvoziti v grad in jih tam porabiti.
Zavoljo tega se je ljubljanski knezoškof
Janez pritožil pri graščaku Marksu An-
tonu Mosconu. Graščak se za pritožbo
ni nič zmenil, zato je moral posredovati
deželni glavar Sigmund Herberstein.
Planinčani so se tudi jezili, ker župnik
Skofič dušnega pastirstva ni opravljal
sam, temveč je nastavil za to vikarja, ki
je upravljal župnijo, tako, da je Skofič
samo užival župnijski kruh. Iz tega je
razvidno, da je bilo med župnikom in
gradom, kakor tudi med planinčani do-
sti prepirov. Poleg dajatev graščaku so
namreč morali prebivalci dajati zajetno
desetino in delati tlako tudi za župnišče.
Žitne mere, ki se rabijo po
reformaciji
Pšenični škaf davčne mere drži štri-
han 12 in pol četrtin in pol mernika
pšenični škaf mlinarske mere drži 17 in
pol četrtin in pol mernika, pšenični škaf
domače mere drži 13 in pol četrtin.
Davčna mera ovsa se je precej potlači-
la, česar se sedaj ne zgodi več, temveč se
daje štrihana mera, drži 14 četrtin in 1
mernik! Mlinarska mera ovsa, po kateri
se meri tudi otepani oves drži 19 četrtin.
Redesejska mera ovsa drži štrihana 10
četrtink.
Terezijanski kataster
že v četrtem desetletju osemnajstega
stoletja je dobil planinski grad, kakor
drugi gradovi državni ukaz, popisati vse
podložnike in zemljišča, da bodo tudi od
države dobili vsak po svojem imetju na-
ložene davke. Na podlagi teh zapisnikov
se je napfavil prvi avstrijski davkarski
kataster, ki se imenuje, ker je bil sestav-
ljen za vlade Marije Terezije - terezijan-
ski. Zapisnik planinskega gradu je ohra-
njen v originalu in na njegovi osnovi si
lahko ustvarimo sliko takratnih gospo-
darskih razmer planinskega trga in
gradu.
Zapisnik spisan 19. kimavca 1758. na-
vaja, da je v trgu živelo 32 tržanov in 273
podložnikov, sledi hsta vsega imetja in
dajatev, ki jih ni bilo malo. Zapisnik je
zaključil baron Franc Karel-Moscon ta-
kole:
»Da je vse gori napisano po resnici in
vestnosti sestavljeno, potrjujem jaz,
spodaj podpisani z lastnoročnim peča-
tom in sem tudi pripravljen ta zapisnik,
če treba vsakokrat potrditi s prisego. Ce
bi se pa našlo več, kakor izkazuje ta
zapisnik in če sem kaj vedoma zamolčal
in pridržal, se podvržem vsem v cesar-
skem patentu za to navedenim kaznim!«
Tako izdano v planinskem gradu 19.
kimavca 1758.
Franc, Karol baron Moscon.
Narodno gledališče v Londonu je arhitekt Denys Lastun zasnoval kot kulturni in dru-
žabni prostor.
ŠE IZ POPOTNE MALHE
LJUBO DOMA
KDOR GA IMA
Nekaj tednov sem vas, dra-
gi bralci, vodila križem kra-
žem po Angliji, danes pa vas
bi, za slovo in kot se spodobi,
popeljala še v londonski Na-
tional Theater. To ogromno,
novo gledališko hišo bi vam
rada nekoliko pobliže pred-
stavila, pa ne skozi predsta-
ve, temveč skozi prostor, ki
ga je na zunaj v beton, zno-
traj pa v številne sodobne
materiale oblikoval leta 1963
znameniti arhitekt Denys
Lastun.
Sir Denys Lastun je pred-
ložil tri načrte in po enem
izmed teh predlogov je zra-
sla zares veličastna gledali-
ška hiša, ki se lahko ponaša s
tremi različnimi odri. Naj-
večja dvorana odra »The Oli-
vier Theatre«, lahko sprejme
kar 1160 gledalcev. Dvorana
je resnično lepo opremljena;
seveda tudi z vsemi sprem-
ljajočimi potrebnimi tehnič-
nimi pripomočki, ki gledalca
očarajo zdaj z leve, zdaj z de-
sne, na odru ali v katerem
koli drugem koncu dvorane.
Samo za ilustracijo naj po-
vem, da premore ta dvorana
kar 750 različnih reflektor-
jev, ki so seveda kompjuter-
sko vodeni s spominskim ra-
čunalnikom, ki ima na traku
zabeležena vsa navodila za
lučne spremembe cele pred-
stave. Za čimbolj pristne
zvočne efekte skrbi v ogro-
mni dvorani 45 zvočnikov,
vse skupaj pa opravlja samo
en tehnik.
Predstave v »The Olivier
Theatru« se menda vrstijo
vsak dan v letu, le za božič in
Novo leto si privoščijo nekaj
dni odmora. Je pa po drugi
strani zanimivo, da vsemu
navkljub pripravijo letno le
tri premiere in da imajo reži-
serji na voljo oziroma izbiro
kar 120 igralcev, ki so z gle-
dališko hišo pogodbeno ve-
zani za leto dni. Vsak od
igralcev The Nacional Thea-
tra, vseh skupaj je 650, pa
seveda lahko v prostem času
nastopa tudi na ostalih odrih
te hiše.
Drugo gledališče v gledali-
šču je »The Lytelton Thea-
tre«, ki je seveda podobno
zasnovan, le malo manj gle-
dalcev sprejme (okrog 890).
Najmanjša dvorana, oziroma
gledališče, se imenuje »The
Cottesloe« in je narejeno za
400 ljudi. Ta oder je hkrati
eksperimentalni oder Nacio-
nal Theatra in če bi si rada
ogledala katero od predstav,
bi si najraje katero izmed!
predstav prav tega odra. Pa i
tudi sicer je ta dvorana zelo/
dobro obiskana, igralci pai
večkrat preselijo scepo na
katero izmed londonskih
ulic.
No, vsej impozantnosti
navkljub pa se je ustvarjalec j
The Nacional Theatra na |
moč potrudil, da je v maso j
betona znal vhti tudi dušo in ;
srce angleškega družabnega /
življenja, ki se odvija v tej/
hiši s pogledom na znameni-1
to Paulovo katedralo.	I
Toda... vsemu navkljub, |
kar nas je v nekaj dneh poto/j
vanj a po Angliji prevzelo ali''
pa tudi ne, smo se še najbolj
razveselili mariborskega le-i
tališča in se strinjali: Ljubo |
doma kdor ga ima.	'i
MATEJA PODJEDi
^^ 41 - 18. oktober 1979
NOVI TEDNIK - stran 19
atleti tretji, atletinje druge
KOMPLETNOST DVEH EKIP
^bro združena mladost In rutina prinesla uspeh
v skrajno neugodnem ter-
minu, ko je kulminacija at-
gtskih rezultatov že v moč-
nem upadanju, je bilo držav-
no ekipno prvenstvo, kjer so
itletinje Kladivarja osvojile
jrugo, alteti pa častno tretje
iiesto v državi. Uvrstitvi sta
bleščeči, saj ponovno izpri-
f^jeta moč celjske atletike v
Jugoslaviji v moštvenih tek-
jjiovanjih. Ta tekmovanja
l^ajo že svojo bogato tradi-
j.ijo in zahtevajo nastop v
jjompletnem olimpijskem
programu, kjer se izpričuje
jirina in kvaliteta atletskega
§porta.
Atletinje Kladivarja na pr-
venstvu v Osijeku sicer v po-
sameznih disciplinah niso
osvojile nobenega prvega
mesta, kot ekipa pa so bile
izredno homogene. Zbrale
so 17.017 točk in pustile za
seboj Maribor, ki je tokrat
nastopil v najmočnejši po-
stavi. Ekipa Kladivarja je
izredno mlada, pa ima lepe
perspektive v moštvenih
tekmovanjih še v prihodnjih
letih. Svojo težo na tem sre-
čanju pa so nosile Bunderla
Ida, Poteko, Kopitar Marja-
na, Erjavec, Kastelič, Kovač,
Maroša, Topole, Polutnik,
Cetina, Sokač, Regner, Ru-
par, Naraks.
Atleti so nastopili v Beo-
gradu, kjer so zbrali 32.653
točk in bili tretji za Crveno
zvezdo in Partizanom. Naj-
bolj zaposlen je bil Rok Ko-
pitar, ki je nastopil kar v še-
stih disciplinah. Zmagal je
na 400 m ovire, odličen drugi
je bil na 200 in 400 m, tretji
na 100 m, sodeloval pa je tu-
di v obeh štafetah, kjer je bil
Kladivar na 4 x 400 m tretji,
na 4 X 100 m pa četrti. Med
zmagovalce so se še vpisali -
Ukič na 10.000 m, Lisec na
5000 m, Žirovec je bil odli-
čen drugi v skoku ob palici s
450 m in je s to znamko po-
stavil nov državni mladinski
rekord. Sicer pa veljajo vse
čestitke Kladivarjevim vete-
ranom Pečarju, Mijaču, Joži
Kopitarju in Škofu ter mla-
dim Gabru, Prezlju Dušanu,
Copu, Arzenšku, Cmoku,
Renerju, Horvatu, Orožmu,
Plavšaku, Cerneju, ki so s
svojimi rezultati prispevali
kolektivnemu uspehu Kladi-
varja v tem moštvenem pr-
venstvu z osvojitvijo častne-
ga tretjega mesta.
Upajmo, da bo zastopstvo
Kladivarja tudi na zadnjem
letošnjem večjem moštve-
nem tekmovanju, na repu-
bliškem prvenstvu v krosu,
ki bo ob koncu tedna v Bre-
žicah, v vseekipni uvrstitvi
seglo po enem izmed najviš-
jih naslovov.
K. JUG
ZNOVA DRUGI
V Novi Gorici je bila predzadnja dirka za državno prven-
stvo v kartingu. Na njem so sodelovali tudi tekmovalci
celjskega AMD Slander. V močni konkurenci najboljših
jugoslovanskih tekmovalcev so dosegli lep uspeh.
Med ekipami so ponovno osvojili drugo mesto in vse kaže,
da bodo to mesto tudi obdržali ob zaključku prvenstva,
čeravno je v nedeljo zadnja dirka v Zagrebu. Boljši od njih
so v letošnji sezoni le tekmovalci Most iz Ljubljane.
Med posamezniki je v Novi Gorici med mladinci osvojil
četrto mesto Aleš Pepel, ki je v skupnem vrstnem redu za
državno prvenstvo tretji. Matjaž Pečolar je osvojil peto me-
sto. V razredu članov do 100 kubičnih centimetrov je Alojz
Prek osvojil šesto mesto.
Najboljši celjski tekmovalec in bodoči državni prvak
Karlo Bužan, ki je letos zmagal že v treh dirkah za državno
prvenstvo, je tokrat zaradi manjše okvare na stroju osvojil le
drugo mesto. V isti kategoriji pa sta bila Jakob Wolf deseti
in Franc Kralj dvajseti. Torej ob zaključku letošnje sezone
pričakujemo, da bodo celjski tekmovalci v kartingu osvojili
tri medalje. Zlato Karlo Bužan, srebrno ekipa in bronasto
mladi Aleš Pepel.
Na sliki od leve proti desni: Aleš Pepel, Jakob Wolf, Alojz
Prek, Franc Kralj, Karlo Bužan (državni prvak). Vlado Pla-
ninšek (vodja ekipe) in Matjaž Pečolar.
J. KUZMA
TESEN PORAZ
LIBELE
Košarkarji Libele so sredi
priprav za novo prvenstveno
sezono. S prijateljskimi tek-
mami tudi preizkušajo svoje
pridobljeno znanje, kjer ui-
gravajo posamezne vrste.
Predvsem velja vsa pozor-
nost vadbi obrambe in napa-
da. Tako so med tednom pre-
magali Železničarja iz Kar-
lovca kar s 108:73, nato pa so
pred 400 gledalci vsega za
točko klonili članu I. ZKL
Rabotničkemu iz Skopja s
85:86. Tekma je imela dva ra-
zlična dela. Do polčasa so bi-
li Celjani daleč boljši, saj so
še kar precej časa v II. polča-
su bili v vodstvu, celo s
56:43. Gostje so v 30. minuti
rezultat izenačili na 68:68. V
zadnjih minutah so gostje
dosegli minimalno prednost
in celo zmago, ki sta ji botro-
vala tudi ljubljanska sodnika
Burja in Ivanuš.
Ne glede na minimalen po-
raz v prijateljski tekmi so Ce-
ljani zadovoljili s svojim na-
stopom. Najbolj učinkovit je
bil Polanec z 31-imi koši, sle-
dijo pa Pipan 18, po 10 Gole
in Tovornik, po 6 Janžek in
Medved in 4 Hauptman. Pri
gostih je bil najbolj učinko-
vit dolgoletni državni repre-
zentant Georgijevski s 30-
imi koši.
S to tekmo se je za dalj
časa poslovil od svojega
moštva trener Zmago Saga-
din, ki je odšel na trenersko
specializacijo v ZDA. Taktir-
ko trenerja bo začasno prev-
zel prof. Milan Cepin, ki je
pred časom dolga leta uspeš-
no vodil to funkcijo v KK
Celje.	K. JUG
PRIČAKOVAN PORAZ V
LJUBLJANI
Hokejisti Celja so v drugem kolu letošnjega prvenstva
j nastopili v Ljubljani proti državnemu prvaku Olimpiji. Ka-
kor je bilo pričakovati so domačini ponovno dokazali, da
letos ne bodo imeli resnega nasprotnika na poti k novemu
naslovu. Celjane so zlahka premagali z 11:3.
Celjski igralci so držali korak z domačini samo v drugi
tretjini, katero so po dobri igri Felca odločili v svojo korist
2:1. To pa je bilo tudi vse. Res so pokazali nekoliko boljšo
igro kot proti Medveščaku v Celju, toda odlične Olimpije se
tokrat ni dalo presenetiti. Strelca za Celje sta bila Felc 2 in
Jan.
V	soboto pa so igrali v Celju mladi igralci celjskega moš-
tva proti članski ekipi Mladosti iz Zagreba. Čeravno so za
goste igrali člani, so mladi igralci Celja srečanje odločili v
svojo korist z 5:2. Zadetke za Celje so dosegli Sendelbach, 2,
Zupan, Snajder in Weisenbach po enega.	j j^uZMA
ŽALEC V VODSTVU
V	medobčinski kašarkarski ligi Žalec bo ekipa Žalca
prvak, soj vodi na lestvici, kar deset točk pred drugo uvršče-
nim Kovinarjem. Rezultati 17. kola: Rimske Toplice - Pre-
bold 82:98, Garant - Zagrad 113:56, Gradiš - Gren 80:60 in
Žalec - Kovinar 73:60.
PETROVČE PRVAK
V žalski občini se je končalo tekmovanje v občinski roko-
metni ligi. Rezultati zadnjega kola: Liboje - Griže 10:0,
Gotovlje - Prebold 28:27, Polzela - Petrovče 31:33 in Šempe-
ter - Vransko 28:23.
V FINALU 400 UDELEŽENCEV
TKS in SSD v žalski občini sta pripravila občinsko p^en-
stvo v krosu za vse kategorije, ki je bilo v Preboldu. V finalu
je nastopilo 400 udeležencev, v predtekmovanju pa okrog
3500. Zmagovalci: ml. pionirke: Ivica Pevnik (Polzela); ml.
pionirji: Sašo Govc (Prebold); st. pionirji: Zlatko Tomašič
$Griže); ml. mladinci: Iztok Govc (Prebold); st. mladinci:
Tone Nahtigal (Šempeter); ml. mladinke: Jelica Zabukov-
f^k (Andraž); st. mladinke: Zlatka Blatnik (Gomilsko); čla-
j^ce: Marija Urankar (Tabor); člani: Marjan Plevček (Pre-
^Id). Na krosu Dela, ki bo v nedeljo v Brežicah, bo žalsko
<^bčino zastopalo 40 udeležencev v vseh kategorijah. T. T.
ODLIČNE UVRSTITVE
PODEŽELSKIH OTROK
Značilnost letošnjega občinskega prvenstva Celja v jesen-
skem krosu so dobre uvrstitve podeželskih otrok iz Vojnika
Dobrne, ki so v pionirskih kategorijah segli po najvišjih
•^estih. Tudi letošnji kros je ponovno dokazal, da imamo v
°orobnih krajih celjske občine talentirane tekače in teka-
ki posedujejo večjo vzdržljivost in vztrajnost od mest-
'^ih otrok. Tako npr, srečamo pri ml. pionirkah do šestega
^esta le zastopnice iz Dobrne in Vojnika (Felicijan, Mrak,
^lazinšek, Podlesnik, Pavšar, Cernok), pri st. pionirkah do
Mega mesta pravtako zastopnice iz omenjenih krajev
vStravs, Kovač, Bunderla, Leskovar, Pungeršek). Zmago-
^alci v drugih kategorijah: ml. pionirji - Kovačič (Hu), st.
P»onirji - Stabej (gost. š.), ml. mladinci - Žičkar (Tehn. š.), st.
I^ladinci - Juteršek (Gimn.), ml. mladinke - Sorinc
^^dravst. š.) in st. mladinke - Poteko (PSC). Žal jesenski
^•"osi niso bili množično organizirani v SSD in šolah kot
^•■^jšnja leta v celjski občini.	K. JUG
janja marino
prvakinja
v Mariboru se je v nedeljo
končalo republiško žensko po-
sameznično prvenstvo v keglja-
nju. Celjske tekmovalke so do-
segle nov lep uspeh, saj je repu-
bliška prvakinja postala Janja
Marine.
Na kegljišču Konstruktorja so
zelo dobro kegljale tudi ostale
kegljavke-Celja in Žalca. Tako
je bila Tanja Gobec tretja, Baj-
detova šesta in Javeršekova de-
veta.
V skupnem vrstnem redu je
torej Janja Marine nova prvaki-
nja. Na odličnem četrtem mestu
je Naprudnikova iz Žalca, sed-
ma je Javeršekova, deseta Baj-
detova in dvanajsta Lesjakova,
vse iz Celja. V soboto in nedeljo
bo v Skopju državno prvenstvo,
kjer bo tekmovalo pet celjskih
kegljavk in Naprudnikova iz
Žalca.
memorialni turnir
branka motoha ^
v soboto ob 9. uri bo na Skalni
kleti v Celju zanimivo tekmova-
nje v malem nogometu. Športni-
ki ekipe Grofije bodo namreč
pripravili memorialni nogometni
turnir v spomin na Branka Moto-
ha, znanega nogometaša in hoke-
jista Celja, ki je v lanskem letu
tragično preminul. Za memorial-
ni pokal bodo igrali nogometaši
Zelezarja iz Stor, Aškerčeva, Ga-
berja 39 in Grofija.
uspeli nočni reli v
celju
Združenje šoferjev in avtome-
hanikov iz Celja je tudi letos
pripravilo Zlati nočni reli.
Med ženskami je tudi tokrat
zmagala celjska tekmovalka
Glorija Planinšek, medtem ko
je bila Irena Naglav četrta. V
narodnem razredu je bil naj-
boljši celjski tekmovalec Cesar,
ki je bil četrti, medtem ko je bil
Grajžl peti. Novo zmago pa si je
priboril v kategoriji do 903 ccm
Drago Friderih. Biderman je bil
peti in Mejač šesti.
V težjih kategorijah do 1150
ccm je Gaber osvojil drugo me-
sto, Ojsteršek pa sedmo. Kranjc
je bil četrti v kategoriji nad
1150 ccm. Tu je nastopil tudi Je-
zernik, ki je osvojil deveto me-
sto. Med ekipami ja Avto Celje
osvojil tretje, ekipa združenja
pa peto mesto.
nareks deseti
v Novem mestu se je zaključi-
lo letošnje moško republiško
kegljaško prvenstvo. Med 24 fi-
nalisti so nastopili tudi trije celj-
ski tekmovalci. Najboljši uspeh
je dosegel mladi Nareks, ki je
osvojil deseto mesto in podrl
3426 kegljev.
štart odbojkarjev
S prvenstvom so pričeli tudi v
republiški moški in ženski od-
bojkarski ligi. V prvem kolu so
imeli več uspeha fantje, med-
tem ko so dekleta izgubila. Go-
lovec je izgubil proti Mežici 0:3,
Ljubno pa proti Gorjankam 1:3.
V prihodnjem kolu bo igral Go-
lovec v Kočevju, Ljubno pa do-
ma proti Taboru.
V	moški vzhodni republiški li-
gi pa letos tekmuje kar polovico
ekip z našega območja. Te so
imele na štartu veliko uspeha.
Ingrad je doma premagal Žer-
jav 3:1, Šempeter Stavbarja iz
Maribora 3:0, nova ekipa Sa-
vinjske iz Braslovč pa je bila
boljša od Mislinje 3:2. Le Topol-
ščica je izgubila proti Polskavi
2:3.
V	prihodnjem kolu bodo igra-
li: Stavbar - Ingrad, Mislinja -
Šempeter in Topolščica - Sa-
vinjska.
časten poraz
rudarja
Nogometaši Rudarja iz Velenja
so v nadaljevanju tekmovanja v
II. zvezni nogometni ligi odigrali
eno od svojih najboljših iger. V
Zagrebu so proti kandidatu za
naslov prvaka Zagrebu izgubili
minimalno 0:1. Vse do 75 minute
so vzdržali, ko so domačini dose-
gli edini zadetek srečanja. Sedaj
so Velenjčani na lestvici trinajsti
in imajo sedem točk. V prihod-
njem kolu pa gredo ponovno v
goste in to k Proleterju v Zrenj e-
nin.
derbi šmartnemu
v republiški nogometni ligi
smo v nedeljo videli v Smart-
nem domači derbi. Ekipa
Smartnega je končno zaigrala
dobro in premagala Unior iz
Slovenskih Konjic 7:1. S to zma-
go so se igralci Smartnega po-
maknili na lestvici za mesto viš-
je in so sedaj sedmi, medtem ko
je Unior osmi.
V	prihodnjem kolu bo igral
Unior v Ptuju proti Dravi,
Šmartno pa v Murski Soboti
proti Muri.
remi v mozirju
Derbi v drugi republiški nogo-
metni ligi je ostal brez zmagoval-
ca. Nogometaši Elkroja iz Mozir-
ja in Kladivarja iz Celja so se
razšli z neodločenim rezultatom
1:1. Prvi so povedli domačini
preko Ermenca, izenačil pa je
Bojanič. S tem uspehom so no-
gometaši Kladivarja obdržali
prvo mesto in imajo 11 točk, El-
kroj pa je drugi in ima 9 točk. V
prihodnjem kolu bo igral Kladi-
var doma proti Litiji, Elkroj pa
bo gostoval na Ravnah proti Ko-
roški.	J. KUZMA
peti poraz
kovinarja
v 6. kolu vzhodne republiške
lige so rokometaši Kovinarja iz
Stor doma ponovno izgubili s
Krškim 31:27. Najboljši strelec
je bil Rovšnik (12). Domačini so
nastopili oslabljeni. V 7. kolu
bodo igrali v Vuzenici proti Par-
tizan TUS II.
VLADO NENDL
republiško
prvenstvo v semiju
V Celju je bilo prvo republiško
prvenstvo v semi - polkontakt-
nem karateju, kjer je nastopilo
šest klubov, največ uspeha pa so
imeli celjski tekmovalci, saj so
od šestih kategorij zmagali kar
štirikrat. Do 63 kg je bil najboljši
Marko Teršak, do 74 Ljubo Ze-
fran, do 78 kg Gorazd Lukman in
nad 84 kg Bojan Pušnik.
SNEDIC DARKO
mladinsko
prvenstvo v
karateju
Društvo Jugokaj Celje je orga-
niziralo regijsko prvenstvo
mladincev v karateju. V lahki
kategoriji je zmagal Andrej Ca-
futa (gimnazija CeljeK v pol-
srednji Boris Suler (Žalec), v
srednji Zdravko Pavlija (Celje),
v poltežki Boris Golič (Žalec) in
v težki Jože Hudovernik (Žalec).
Ti in še nekateri najboljši bodo
nastopili v soboto, 20. oktobra,
na r^ubliškem prvenstvu, ki
bo v Žalcu.
RADO KRUSlC
poraz andraža
v vzhodni rokometni ligi je
mlada ekipa Andraža igrala do-
ma in kljub boljši igri izgubila z
Veliko Polano 17:14.
JOŽE GROBELNIK
podrte slačilnice
Na Glaziji bi morala hiti tekma
kadetov Žalca in Kladivarja.
Prišli sta obe ekipi in vsi trije
sodniki, ki pa se niso imeli kje
sleči in obleči v drese, ker so jim
že prej brez utemeljitve podrli
slačilnice zaradi gradnje bližnje-
ga objekta. Čuden odnos!
JOŽE GROBELNIK
aero drugi, derbi
celju
v II. zvezni ligi so igralci celj-
skega Aera gostovali v Zagrebu
in premagali istoimensko ekipo s
24 proti 20. Največ golov je po-
novno dal Vukoje (9). Na lestvici
so po šestih kolih že drugi. Mi-
nerva je gostovala v Slovenj
Gradcu in iztržila dragoceno toč-
ko (25:25). S tem so zapustili zad-
nje mesto.
V republiškriigi je bil derbi v
Celju, kjer je mlada ekipa doma-
činov premagala Šoštanj z 20:18.
Celjani so na drugem mestu, Šo-
štanj pa četrti. V prihodnjem ko-
lu bo derbi v Brežicah med do-
mačirii in Celjem, saj sta obe eki-
pi z enakim številom točk na
prvih dveh mestih.
TV
šah za praznik
v okviru praznovanja občin-
skega praznika občine Sloven-
ske Konjice je Šahovski klub
Slovenske Konjice pod pokrovi-
teljstvom Zveze za telesno kultu-
ro organiziral X. meddruštveni
tradicionalni hitropotezni šahov-
ski turnir, ki so se ga udeležile
ekipe SK Elkok Kosjerič iz SR
Srbije, SK Velenje, SK Šentjur,
SK Rogaška Slatina, SK Roga-
tec, SS Certus, SK Slovenske
Konjice (tri ekipe) in pionirji
osnovne šole iz Zreč.
Rezultati: 1. Velenje (28 točk),
2. Slov. Konjice (26), I, 3. Certus
(23 1/2), 4. Rogaška Slatina (22), 5.
Elkok Kosjerič (18,5), 6. Rogatec
(18,5), 7. Konjice II (;7.5), 8. Šent-
jur (16,5), 9. Konjice III (7), 10. os.
Zreče (2,5). Prehodni pokal zveze
telesnokulturnih organizacij je
osvojil SK Velenje.
V prijateljskem moddruštve-
nem dvoboju med pobratenima
občinama Slovenske Konjice in
Kosjerič so bili uspešnejši doma-
čini (2,5:1,5).
Tekmovanje posameznikov: 1.
Dimitrijevič (9,5 točk), 2. Obrul
(9), 3. Petrovič (9), 4. Bučar (8,5),
5. Brdnik (7), 6. Gumzej (7), 7.
Marguč (6,5), 8. Košak (6,5), 9.
Andelič (6), 10. Serafini (5,5), 11.
Pliberšek (5,5), 12. (5,5), 13. Odo-
bašič (5), 14. Soderžnik.
D. F.
20. stran - NOVI TEDNIK
Št. 41-18. oktober 1979
ČESEN
Česen je ena izmed najstarejših zdra-
vilnih rastlin in je sorodnik čebule,
drobnjaka in pora. Pri nas je zelo do-
bro znana rastlina in raste skoraj na
vsakem vrtu. Pobiramo zrele čebulice,
ki imajo svojevrsten duh in sladikast,
f)ekoč in dišaven okus. O zdravilni mo-
či česna vemo danes že precej. Vsebu-
je celo vrsto kemičnih snovi, ki deluje-
jo zdravilno. Med njimi je najpomemb-
nejše eterično olje alicin, nadalje rast-
linsko vezana jodova spojina rodan in
nazadnje manjša količina organske"
kremenčeve kisline. V prvi vrsti česen
vpliva na črevesno floro, predvsem za-
vira čezmerno vrenje in gnitje ter ure-
juje sestavo bakterij. S tem se zboljša-
jo neprijetne težave, ko človeka napi-
huje, ko ga začne črvičiti, ko težko
prenaša mnoge jedi.
Drugi učinek česna sega v žilni si-
stem. Povezuje prekrvavljenost pre-
bavnih organov, urejuje krvni obtok
ter tako pospešuje odstranjevanje
strupenih snovi iz krvnega obtoka. Po-
sredno F>ospešuje normalno delovanje
srca, utrip se umiri ter izginejo tudi
razne motnje, ki te pojave spremljajo
in sicer nespečnost, živčno razburje-
nost. Žal ima česen veliko neprijetno
lastnost, ki je tesno povezan z učin-
kom. To je močan vonj, ki nastane za-
radi izhlapevanja učinkovin skozi ko-
žo in pri izdihavanju skozi pljuča. Prav
to pa dokazuje, da česnove aktivne
snovi prodro do najtanjših žilic na po-
vršini telesa.
Česen ima še splošni tonični učinek,
ki nastopi hitro in je blagodejan zlasti
pri starejših ljudeh. V zadnjem času so
potrdili starodavno ljudsko modrost,
da česen podaljšuje življenjsko dobo.
Tako sveže pripravljen česnov sok
zmanjšuje holesterol, varuje stene oži-
lja in precej znižuje krvni pritisk. Ce
pa je česnov pripravek star, pa se ta
učinkovitost zelo zmanjša.
Ljudsko zdravilstvo pa priporoča če-
snovo tinkturo, ki jo priporočajo zoper
vse nadloge, tako pri prehladu dihal-
nih potov, kot za bolezni prebavil, kož-
nih izpuščajev itd. Za pripravo tinktu-
re vzamemo četrt kilograma česna in
ga drobno zrezanega namočimo v litru
dobrega žganja. Dobro zamašeno ste-
klenko imamo na toplem nekaj te-
dnov, nato pa jo pretočimo.
BORIS JAGODIC
Ml IN ZDRAVJE
OBOLENJA DIHAL
IN SRCA
Kronični bronhitis je zelo
razširjena bolezen in je naj-
pogostejši vzrok za respira-
torno insuficienco (oslablje-
no dihanje) in kronično
pljučno srce. Ce so spre-
membe na dihalih tako raz-
širjene, da pride do pospeše-
nega in oslabljenega dihanja,
privede to do nabiranja CO2
v krvi. Ta povzroči, da se mi-
šična vlakna, ki so v bron-
hiolih in v žilah zožijo in tako
se dviguje pritisk v pljuč-
nem sistemu in desno srce
prehaja v kronično pljučno
srce.
Kisik prehaja v kri preko
celotne dihalne poti do al-
veole, ta pa skozi membrano
alveole v tekočino med celi-
cami, nato skozi ovojnico, ki
ovija najbolj drobne žilice, to
so kapilare v plazmo in od tu
skozi membrano rdeče krv-
ničke. Ce se zgodi kakšna
sprememba na tej poti to tu-
di privede do obolenja in ko-
ličina CO2 naraste, koncen-
tracija kisika pa pade. Spre-
membe, ki so najpogostejše
na tej poti, so zaradi popu-
ščanja levega srca. Takrat za-
lije pljučne mehurčke teko-
čina, podobno se dogaja tudi
pri pljučnici, le da takrat za-
radi okvare mešička prehaja-
jo v pljuča tudi bele krvnič-
ke. I^i kadilcih pa pride do
zadebelitve membrane v me-
šičku, razmnožuje se tudi ve-
zivno tkivo. Po\^ina difuzi-
je, to je površina membran
preko katerih prehaja kisik v
kri pa se lahko zmanjša tudi
z zmanjšanjem števila mešič-
kov, kar se zgodi pri pljuč-
nem emfizemu, ko mešički
popokajo in namesto velike-
ga števila mešičkov nastane
bula, ki ima le malo žil in
lahko pri naporu celo poči.
Ce je teh bul po pljučih veli-
ko in lahko je pljučno tkivo
zaradi tega razredčeno, go-
vorimo o emfizemu pljuč.
Težave, ki se javljajo pri tej
bolezni so najprej nespeci-
fične in se izražajo v splošni
utrujenosti, pri naporu pa se
takšen bolnik hitro zadiha,
stalno ali vsaj zelo pogosto
izkašljuje izpljunek, ki je zla-
sti karakterističen zjutraj.
Zaradi pomanjkanja kisika v
krvi pride do povečanja koli-
čine krvi, ustnice postanejo
plavkaste, nohti pa se nepra-
vilno razvijejo. Zaradi razši-
ritve pljuč nad srce se le to
slabše sliši, prsni koš pa po-
stane postopoma širok.
Spremembe na pljučih in na
srcu se vidijo zlasti pri rent-
genski preiskavi pljuč in
srca tako, da se danes že si-
stematsko odkrivajo z redni-
mi fluorografskimi akcijami.
Zgodnje spremembe se lah-
ko ugotovijo na pljučih z mo-
dernimi tehnikami pretoka
krvi skozi pljuča, kjer se
uporabljajo za tako diagno-
stiko radioaktivni izotopi.
Upor v dihalnih poteh pa se
enostavno izmeri s pravza-
prav cenenimi aparati, ki da-
jo pregled nad količino ce-
lotnega zraka v pljučih ter
razne idekse ventilacij. Naj-
modernejše aparature lahko
celo določajo upor prsnega
koša pri dihanju, vendar mo-
ramo pri tem zapreti celega
človeka v aparat in tako vrši-
ti preiskavo. Tudi v elektro-
kardiogramu se pojavljajo
karakteristični znaki za
pljučno srce. Ko se ti znaki
pojavijo, so spremembe na
srcu že skoraj nepopravljive.
Z zdravljenjem lahko le upo-
časnimo slabšanje ali celo
preprečimo napredovanje
bolezni.
Pri boleznih pljučnega tki-
va je glavni znak pospešeno
dihanje in cianoza, medtem,
ko je dispnea ali otežano di-
hanje manj izrazito. Bolezni,
ki so najpogostejši vzrok za
takšno Spremembo na plju-
čih so pljučna fibroza, tuber-
kuloza pljuč, bronhiektazije,
pnevmokonioza (silikoza) in
razne druge manj pogoste a
zato nič manj nevarne bo-
lezni.
Spremembe, ki tudi dove-
dejo do oslabljenega diha-
nja, so lahko okvare zaradi
kostno-mišičnega sistema
prsnega koša. Težave z diha-
njem se javljajo pri ukrivlje-
ni hrbtenici, po operaciji na
pljučih, pri oslabljeni nape-
tosti medrebrnih mišic, pri
težkih vnetjih rebrne mrene
in pozneje, ko ta vnetja pu-
stijo velike zarastline. Po-
sebno zanimiva, a redka bo-
lezen je Pickwikov sindrom,
ki jo je opisal Dickens v ro-
manu »PickA^ikovci« in se
javlja pri debelih ljudeh. Za-
radi debelosti je dihanje zelo
oteškočeno, center za diha-
nje potrebuje veliko koncen-
tracijo ogljikovega dioksida
za stimulacijo dihanja. Takš-
ni bolniki dihajo le občasno,
pozneje pa nekaj časa poči-
vajo in zopet hitro dihajo.
Hujšanje je tu edina prava
pomoč, saj je drugo zdravlje-
nje praktično neuspešno.
Kakšne uspehe dosežemo
z zdravljenjem kroničnega
bronhitisa in astme pa je te-
ma, preobširna za ta članek.
PIŠE: DR.
JANEZ TASIČ
PRIPOROČA
Kratek obisk SALONA T se je izplačal. Kon-
fekcija za jesenske dni nas je očarala in
napravili smo nekaj zanimivih posnetkov,
Na prvem vidimo ženski komplet MURA, ki
stane 2061 dinarjev.
Tudi tole žensko obleko so sešili v Muri.
Zanjo boste odštele 2175,50 dinarjev
Bogato so v Salonu T založeni z ženskimi
plašči. Ta, ki ga vidite na sliki je v zeleni
barvi in stane 3538,05 djnarjev.
K vsemu temu pa sodi seveda še pravilen
Izbor čevljev. Tudi s tem v Salonu T ne bo
težav.
^^ 41 - 18. oktober 1979
NOVI TEDNIK - stran 21
22. stran - NOVI TEDNIK
Št. 41-18. oktober 1979
^^ 41 - 18. oktober 1979
NOVI TEDNIK - stran 23
po sredini cestišča
Iz Stor proti domu v Kom-
polah se je preljal po sredini
cestišča motorist MIHAEL
TOVORNIK, 4L Pri hiši šte-
vilka 68 je nasproti pripeljal
s tovornjakom FRANC
PODPLATAN, 33, iz Kom-
pol, ki je vozil pravilno po
svoji desni strani. Ko je opa-
zil neprevidnega motorista,
je zapeljal skrajno desno v
obcestni jarek, kljub temu
pa se je v kason tovornjaka
zaletel Tovornik, ki je padel
in se težje poškodoval.
otrok čez cesto
Skozi Rogaško Slatino je
vozil z osebnim avtomobi-
lom štefan strnisa, 21,
iz Zg. Kostrivnice. Ko je že
zapeljal čez prehod za pešce
na Zdraviliškem trgu, je ne-
nadoma z njegove leve strani
tik pred njim stekel čez cesto
6-letni deček. Voznik je sicer
zavrl, vendar je dečka zbil,
pri čemer se je le-ta težje ra-
nil.
za nesrečo ni
vedel
Zaradi prehitre vožnje je
začelo v levem ovinku v Lo-
čici pri Polzeli zanašati voz-
nika tovornjaka s polpri-
klopnikom	JOŽETA
BRUNCKA, 29, iz Praprot-
nega. Z zadnjim delom pol-
priklopnika je pri tem zbil
12-letno deklico, ki je šla pra-
vilno po svoji levi strani, na-
to pa odpeljal naprej. Dekli-
ca je obležala težje ranjena,
voznika pa so kmalu izsledili
in takrat je miličnikom izja-
vil, da sploh ni opazil, da bi
koga zadel.
oba sta bila kriva
V križišču Trga svobode in
Trga V. kongresa v Celju sta
trčila kolesarka ANGELA
HRASTNIK, 74, iz Celja in
voznik osebnega avtomobila
RUDOLF POGORELEC, 32,
prav tako Celjan. Kolesarka
je izsiljevala prednost, voz-
nik pa je vozil prehitro in bil
pod vplivom alkohola. Pri
nesreči se je Hrastnikova laž-
je ranila, voznik pa je s kraja
nesreče pobegnil.
brez luči,
pokvarjene zavore
ERNEST MLAKAR, 22, iz
Žigona nad Laškim se je pe-
ljal s traktorjem in enoosno
prikolico iz Marofa proti
Rimskim Toplicam. Vozil je
z neprimerno hitrostjo, brez
luči in s pokvarjenimi zavo-
rami. V Jurkloštru ga je v
desnem, nepreglednem
ovinku zaneslo izven cesti-
šča in s sprednjimi kolesi je
zapeljal na strmino. Traktor
se je prevrnil na levi bok,
voznik Mlakar pa je mrtev
obležal pod priklopnikom.
ranjena voznik in
sopotnik
ANTON LOKAR, 58, iz Ce-
lja je vozil z osebnim avto-
mobilom iz Podčetrtka proti
Šmarju. V križišču v Mestin-
nju je zavijal v levo in se ni
prepričal, če je pot prosta.
Po prednostni cesti iz smeri
Celja je namreč takrat pripe-
ljal z osebnim avtomobilom
FRANC PISEK, 58, iz Ja-
zbin, zaradi česar je prišlo do
trčenja. Ob tem sta se voznik
Lokar in sopotnik v njego-
vem avtomobilu težje ranila,
materialne škode pa je za
okoli 50.000 dinarjev.
v drevo je trčil
Voznik osebnega avtomo-
bila MIRKO NOVAK, 26, iz
Velenja je v bližini hiše To-
polščica 199 prehitro pripe-
ljal v desni ovinek, zato ga je
zaneslo s ceste v levo, kjer je
s sprednjim delom trčil v
drevo. Pri nesreči sta se voz-
nik in sopotnik poškodova-
la, škode pa je za 10.000 di-
narjev.
pretesno srečanje
V preglednem ovinku v
Smartnem ob Dreti sta se
srečala voznik osebnega av-
tomobila ANTON VIDNER,
22, iz Velenja in voznik avto-
busa IVAN ZAGRADIS-
NIK, 43, iz G. grada. Ker sta
oba vozila po sredini cestišča
in z neprimerno hitrostjo, sta
ob srečanju trčila, čeprav sta
oba zavirala. Telesnih po-
škodb pri nesreči ni bilo, na
obeh vozilih pa je škode za
nekaj več kot 20.000 dinar-
jev.
zaboden med
pretepom
Pred samskim domom Ve-
grada v Velenju sta se prepi-
rala MEHMED BRKIC, 26 in
ALIJO HUSEINOVIC, 27.
Med prepirom je Brkič grozil
Huseinoviču s pretepom, le-
ta pa se je odpravil v svojo
sobo, vzel nož na vzmet in ga
spravil v hlačni žep, ter odšel
v bife Sumi na Tomšičevi ce-
sti v Velenju. Za njim je v
bife prišel tudi Brkič in ga
pozval ven na pretep. Po pre-
piranju sta oba odšla na ce-
sto, tu pa je Brkič skočil v
Huseinoviča in ga nameraval
udariti. Prvemu udarcu se je
Huseinovič izognil, drugič
pa je potegnil nož in v prsni
koš zabodel Mehmeda Brki-
ča. Takoj so ga odpeljali v
celjsko bolnišnico, Huseino-
vič pa je šel prijavit dejanje
na velenjsko postajo milice.
vlom v avto
Prejšnji torek zvečer, med
20. in 22. uro je neznanec vlo-
mil v osebni avtomobil, ki je
bil parkiran v celjskem
Mestnem parku. Iz njega je
odnesel moško jakno iz jean-
sa, drsalke s čevlji rjave bar-
ve in radio-kasetofon, kar je
bilo vredno okoli 8000 dinar-
jev.
MEGLA - SOVRAŽNIK
VOZNIKOV
Zelo pogost pojav v posameznih letnih časih in pred-
vsem v določenih predelih je megla, eden najnevarnej-
ših sovražnikov voznikov motornih vozil.
Megla je zelo pogost spremljevalec drugih nevšečno-
sti na cestah predvsem jeseni in pozimi.
Ob upoštevanju, da je Celje s- svojo ožjo okohco v
svetovnem merilu eno izmed mest, ki ima najbolj one-
snaženo ozračje, prisotnost pogoste megle nad našim
območjem ni naključje. Drobni delci v ozračju nad
našim mestom pomenijo idealni pogoj, da se na te
delce obesi vlaga in ob povečani koncentraciji vlage v
zraku se ustvarijo meglene kapljice. Če temu botruje
še nizka temperatura, se lahko vozišče celo prekrije z
gladko ledeno ploskvijo, kar prav gotovo vpliva še na
druge poslabšane vozne pogoje.
Megla je toliko bolj nevarna, ker se lahko posamezni
valovi megle nenadoma zgostijo in redčijo, pri čemer
je bojazen, da ne uspemo hitrost vožnje pravočasno
zmanjšati.
Največja nevarnost megle pa je v zmanjšani vidljivo-
sti. Zmanjšana vidljivost nastane zaradi megle zato,
ker meglene kapljice razpršujejo in absorbirajo svet-
lobo. Svetloba se deloma odbija od meglenih delcev,
zato nas zaslepljujejo celo luči našega vozila, kar vidlji-
vost še zmanjšuje.
Luči našega vozila za osvetljevanje ceste skozi meglo
ne prodrejo dovolj na površino vozišča. Voznik, ki si
med vožnjo v megli poskuša, čeprav v nasprotju s
predpisi, cesto osvetljevati z bleščečimi lučmi, bo kaj
kmalu ugotovil neučinkovitost teh luči, saj zaradi dol-
gega snopa bleščečih luči svetloba sploh ne prodre do
vozišča. Pred takim voznikom se pojavi ena sama svet-
leča, neprozorna krogla, skozi katero ceste sploh ne
vidi.
Zato ni nič čudnega, da je zakonodajalec v megli
prepovedal uporabo bleščečih ali dolgih luči.
Drugi in zelo nevarni skrajneži so tisti vozniki, ki
skušajo v sicer ne pregosti megli voziti samo s pozicij-
skimi lučmi. S pozicijskimi lučmi si ceste popolnoma
nič ne osvetljujemo, kar pa zmanjšana vidljivost od
nas zahteva. Zato ne bo odveč povdariti zakonsko
določilo, da moramo pri vožnji v megli obvezno priž-
gati zasenčene ali kratke luči za osvetljevanje ceste ali
pa posebne luči za meglo, če jih na vozilu imamo. Le
tako nam bo vsaj delno uspelo osvetliti vozišče po
katerem vozimo, hkrati pa nas bodo pravočasno opa-
zili tudi vozniki, ki nam vozijo nasproti.
V megli pa nastanejo poleg zmanjšane vidljivosti še
drugi problemi. V megli npr. teže ugotovimo, ali se
vozila pred nami sploh premikajo ali celo stojijo, ker
nimamo trdne opore v ocenjevanju okolice. Zaradi
enoličnega vidnega polja nastopijo tudi precejšnje pre-
vare v ocenjevanju gibanja in velikosti predmetov, ki
se nenadoma pojavijo iz meglene zavese. Zaradi po-
slabšanega globinskega gledanja tudi težko pravilno
ocenimo oddaljenost ali razdaljo do drugih vozil, ki
tudi vozijo po cesti, vseeno v katero smer. Sploh pa:
najprej zagledamo njihove luči, vozilo ali kakšen drug
predmet pa dosti kasneje, lahko tudi prepozno, če
vozimo prehitro.
Prav gotovo je potrebno, kadar vozimo v megli, po-
večati previdnost in pozornost, predvsem pa hitrost
vožnje znatno zmanjšati, da bomo lahko naše vozilo v
vsakem primeru ustavili na tistem delu ceste, ki ga še
vidimo! S predpostavko, da se nevarnost, ki se nam
pokaže iz meglene zavese, lahko celo premika proti
nam, je najprimernejša tista, hitrost, pri kateri bo pot
ustavljanja našega vozila enaka polovici vidljivosti ali
celo krajša.
Kadar bo megla izredno gosta, ne bomo mogli voziti
nič kaj hitreje, kot če bi hodili peš, zato v takih prime-
rih raje tako tudi storimo.
ANDI 78
Bilo je še vedno zgodnje
dopoldne, ko smo se spet
vkrcali v avtobus. Ob asfalt-
ni cesti, ki se je spuščala po
dolini Rio Sante proti seve-
rozapadu, smo občudovali
žitna in koruzna polja, ki so
segala daleč visoko v poboč-
ja, aloje in drugo tropsko
rastlinje v nadmorski višini,
višji kot naš Triglav. Že po
nekaj kilometrih je šofer
ustavil ob policijski postaji
in kot že vsaj trikrat med Li-
mo in Huarazom, smo tudi
tu morali predati fotokopi-
ran seznam članov odprave.
Skromne hišice, dostikrat iz
blata, pa tudi večja naselja,
manjše črede živine, pa spet
koruzna polja, pisano oble-
čene žene v značilnih indi-
janskih polciUndrih, ki so
predle kar ob cesti, vse je hi-
telo mimo in izginjalo za na-
mi. Levo umazanorjava po-
bočja mehkih oblik, desno
raztrgani ledeniki in ostri be-
li vrhovi, ki rastejo iz vznož-
ja, tako podobnega sinjini
neba, da ta ledena veriga iz-
gleda, kot bi lebdela na
njem. In kot podoba iz prav-
ljice, se nam je bližal prvi
med prvimi teh vrhov sredi
neba, Huascaran.
Je mar Triglav tako lep le
zato, ker je najvišji? Je tudi
Huascaran tako veličasten in
lep le zato, ker je daleč nao-
koU najvišji? Smo najmo-
gočnejšemu, najvišjemu ve-
dno že samo zaradi tega pri-
pravljeni pripisovati tudi vse
druge superlative? Težko bi
našel pravičen odgovor. Kot
si mogočni Triglav vedno
znova podredi tudi vsa dru-
ga čustva, si jih je že ob
prvem pogledu podredil tudi
Huascaran, ki se je prikazal
kot komaj resničen bel oblak
med modrino neba in sivino
zemlje.
Kilometre dolg in več kot
kilometer širok skalnat plaz
izpod ledenih sten te veli-
častne gore je segal prav do
ceste in še čez in nas opozoril
na njeno moč in mogočnost.
Pred nekaj ^eti je potres, kije
pognal v dolino tudi ta plaz,
uničil Yungay in pokopal
pod seboj - kot pravijo - več
kot 20.000 ljudi. Tudi cesta
po kateri smo se bližali me-
stu, je še vedno udrta in tam
si je prek nje na dolžini sko-
raj sto metrov poiskal pot le-
deniški hudournik izpod
Huascarana. Yungay, meste-
ce približno 2.500 metrov
nad morjem, še vedno spo-
minja na ta strašni dogodek.
Dolge vrste montažnih sta-
novanjskih stavb, za katere
domačini radi povedo, da so
jih postavili Rusi in se tudi
imenujejo Časa Ruza, nova
javna poslopja, majhna bol-
nica, ki so jo zgradili Kuban-
ci in pogovori z domačini, ki
jih, kot tudi naši Skopjanci,
pogosto začenjajo s »pred
potresom« ali »po potre-
su«... vse govori še o zelo
živem spominu na prestalo
grozo.
Tu smo se poslovili od as-
falta in zavili po obupni ma-
kadamski cesti strmo v de-
sno. Daleč pred nami in do-
brih 1.300 metrov višje, se je
pokazala ostra zareza med
Huascaranom in Huandoyi:
dolina Llanganuco, naš dom
v prihodnjih tednih.
Težko otovorjeni mali av-
tobus je že po nekaj sto me-
trih odpovedal. Bprva smo
mislili, da mu bo kaj lažje, če
ga bomo razbremenili za te-
žo desetih potnikov, pa ni
hotel z mesta. Potem smo
raztovorili še nekaj opreme.
Motor je zarjul, vozilo se pa
tudi sedaj ni hotelo kaj prida
premakniti. Marsikomu od
nas se je kmalu zazdelo, da
avtobus le prerad uboga svo-
jega šoferja, ki mu verjetno
cesta ni bila preveč všeč. Po
tihem smo ga razumeli, saj je
avtobus pomenil skromni
kruh zanj in za njegovo šte-
vilno družino. Toda pred na-
mi je dobrih 27 kilometrov in
le še nekaj ur dneva. Bilo je
treba hiteti. Ker »podkupo-
vanje« ni rodilo uspeha, smo
na predlog nosača Fausta
staknili v Yungayu šoferja z
močnim majhnim tovornja-
kom, kakršnega je na peruj-
skih cestah pogosto videti.
Dogovorili smo se za ceno in
z našo prtljago vred nas je v
dveh delih zvozil v Llanga-
nuco. Ena sama vožnja na tej
razdrapani gorski cesti je tra-
jala skoraj dve uri in prav
toliko tudi nazaj. Tako je
druga polovica odprave s šo-
tori, hrano in večino tople
opreme prispela šele v trdi
temi, ko je prva s praznimi
želodci že lep čas zmrzovala
na mestu, katerega smo si
izbrali za bazno taborišče.
Sam sem bil v prvi polovi-
ci in sem tokrat dodobra iz-
kusil čare tropske noči v vi-
šini 3.860 metrov, ko imaš v
želodcu že pajčevino, na sebi
pa le hlače, srajco, jopič in
adidaske. Skupaj z Andre-
zom in Faustom smo se sti-
skali v kopico, da bi se vsaj
malo ogreli. Resno smo se že
bali, da tovornjaka to noč
sploh ne bo več in se pri-
pravljali na dolgo ter mrzlo
noč. Potem se je okoli deve-
tih v naše veliko olajšanje v
daljavi, na začetku doline le
pojavila svetloba žarometov,
ki se nam je počasi in vztraj-
no bližala. Kmalu nato smo
kar nekaj korakov od ceste
nadvse prizadevno postav-
ljali šotore, ne da bi kaj
skrbno izbirali prostor. Tako
je naše bazno taborišče na
nek način vse štiri tedne no-
silo pečat teh prvih ur preze-
banja in iz tega izhajajoče ne-
zahtevnosti. V naslednjih
dneh smo namreč videli še
več primernejših in lepših
mest, vendar smo raje kar
ostali, kjer smo že bili. Tako
smo torej prispeli v Llanga-
nuco.
Rio Santa. Kratek postanek pri policijski postaji. V daljavi Huascaran
SREČANJE
LAŠČANOV IZ
PREJŠNJEGA
STOLETJA
To ni šala. Zbrali so se v nede-
ljo v »Humu« in sicer kot gostje
krajevne organizacije in občin-
skega odbora RK.
Prijetno je slišati, da je v laški
krajevni skupnosti okoli 80 kra-
janov, ki so dočakali 80 let, se
pravi, da so bili rojeni v prejš-
njem stoletju. Za obloženo mizo
v dvorani restavracije »Hum«
se jih je zbralo okoli 35. Med
njimi sta bila najstarejša Roza-
lija Ferenčakova (94) in Anton
Srebot (91). Pozdraviti jih je pri-
šel tudi predsednik občinske
skupščine Jože Rajh.
Program ob srečanju najsta-
rejših krajanov so pripravili
TIM-ovi pevci, folklorna skupi-
na iz osnovne šole in tudi glasbo
so imeli. Ni bilo malo takšnih,
ki so se kljub visokim letom tu-
di zavrteli.
Srečanje je trajalo kar štiri
ure. Vsi povabljeni so bili nad
vse zadovoljni, najbolj pa tega,
da v svoji častitljivi starosti ni-
so pozabljeni, odstavljeni v za-
peček.
-EC
Za pesem je dovolj slutnja, lepa kot želva
sredi tihega žretja, žival svetlobe, visoke
beline, kije dozorela vskrvjo porisani
zibki, v gnezdu večne luči in tišine, skrita
pod zlato dlanjo. V črnem dvorcu tvojega
očesa preberem pesem. Od kod prihajaš mehka •
školjka vesolja? V tvojem zvezdnatem telesu
spi tanek lesk italijanskega slikarstva,
čudežna globina kovinske geometrije
obroblja ljudi, angele, živali in dežele.
Naznanjaš darove modrih, rdečica ljubkuje
tvoje prsi, lasje, dolgorepi pavi v južnem
nebu. Od kod prihajaš sinja školjka vesolja ?
V lilijah, ki so ladje v zrcalih češenj, dolge
dolge roke, dišeče v vinu, ki curlja iz mlade
Madonine dojke. Tvoje ustnice pečejo v strupu,
rojeva se svetloba, plava soba jezika. Odkod
prihajaš velika Botticellijeva školjka ?
IVO SVETINA
Ansambel Pepel in kri bo takoj po festivalu, to je že v četrtek 25.10. nastopil tudi v Celju
v dvorani Golovec. Razen članov ansambla bodo nastopili še Andrej Šifrer in člani
moped showa TOF, Rifle, Barbara Jakopič in ostali.
FESTIVAL SLOVENSKIH POPEVK
Letošnja glasbena priredi-
tev Dnevi slovenske zabav-
ne glasbe bo danes, jutri in
v soboto v Hali Tivoli. Or-
ganizator te osrednje slo-
venske glasbene prireditve
zabavne glasbe je tudi letos
Radio televizija Ljubljana,
ki se je zaradi lanskega za-
pleta v dvorani Golovec od-
ločila, da bo letošnja prire-
ditev v Ljubljani.
Čeprav se slovenski festi-
val ponaša s tem, da ima edi-
ni v Jugoslaviji mednarodno
udeležbo, tudi letos ni bi-
stveno spremenil svoje za-
snove. Tekmovanje popevk
je še vedno glavni del prire-
ditve, tako da bomo v četr-
tek in petek poslušali v dru-
gem delu sedemnajst novih
popevk, ki jih bodo zapeli
domači izvajalci zabavne
glasbe in v drugi izvedbi
pevci in pevke iz drugih re-
publik ter tujih držav. Prav
zaradi izredno dobrega sode-
lovanja s tujimi radijskimi
postajami uspeva organiza-
torjem, pripeljati v Slovenijo
tudi tuje pevce zabavne
glasbe.
Lansko leto so uvedli tudi
novost, da prvi večer pred-
stavijo stare priljubljene po-
pevke v novih priredbah
izvedbah. Tako bomo v četr^
tek ponovno slišali skladbe;
Ko boš prišla na Bled - Jelka
Cvetežar, Vozi me vlak -
Marjana Deržaj, Kako sva si
različna - Marjetka Falk in
Alfi Nipič itd.
V petek pa bo na sporedu
dvanajst novih slovenskih
pesmi svobodnih oblik ali
šansonov, pri katerih je v
ospredju besedilo in jih zato
ne ocenjujejo. V tem delu se
bo kot debitant predstavil
tudi mladi celjski komponist
Gregor Strniša.	'
Sicer pa bo letos na festi;
valu iz Celja nastopila samo
Tatjana Dremelj, ki je lani
odlično zapeto skladbo Vra; j
čam se v domači kraj prejela j
drugo nagrado žirije. LetoS
pa bo drugi večer zapela P^]
sem Ne dam ti srca, ki je na-
pisana v živahnem disko '
ritmu.
F. PUNGERCIC ,
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDi_. Celje, Laško, SlovensKe r».unjice, bentjur, bmarje pri Jelšah in Žalec -
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 ai poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni urednik Novega tednika
in Radia Celje Avgust Ribič. Odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, Odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič.
Redakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone
Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana. Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne
številke 5 din, celoletna naročnina 230 din, polletna 115 din. Za tujino je cena dvojna. Štev. žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo
Ljubljana, TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.