LETO XIV 1 februar 1988 glasilo SZDL občine logatec roviCE ■ ■ili II Z znanjem do boljših rezultatov V logaški občini je zaposlenih pri obrtnikih okrog 120 delavcev in delavk. Šest desetin je nekvalificiranih, ker pomeni, da bi lahko številni med njimi izkoristili možnosti, ki jih jim ponuja za pridobivanje novih znanj medobčinski sklad. Pa ne le pri izobraževanju, ampak tudi pri ekskurzijah, ki jih organizira sklad. Na nedavnem poučnem izletu v Split in na Vis ni bilo niti enega delavca iz logaške občine. Je za to kriva nedelavna osnovna organizacija ZS? Res, da je logaška občina najbolj oddaljena na zahodno stran od Ljubljane, Miklošičeva 26 pa je tako blizu avtobusni ali železniški postaji, da res ni osnove, da so Logat-čani zelo redki gostje v pisarni sklada. Tako kot delavci v združenem delu, imajo tudi delavci pri obrtnikih pravico in obveznost, da se stalno izbobražujejo in s tem pridobivajo in izpopolnjujejo svojo strokovno usposobljenost glede na delovne potrebe in razvoj obrtne delavnice. V ta namen že od leta 1974 deluje Medobčinski sklad za izobraževanje delavcev na področju samostojnega osebnega dela Ljubljana, Miklošičeva 26 Ljubljana Ta omogoča brezplačno izobraževanje delavcev pri obrtnikih v občinah: Grosuplje, Hrastnik, Kamnik, Kočevje, Litija, Ljubljana - Šiška, Ljubljana Vič-Rud-nik, Logatec, Ribnica, Trbovlje in Zagorje ob Savi. O možnosti izobraževanja delavcev prek sklada smo se pogovarjali s predsednikom predsedstva skupščine sklada Janezom Bonča, ki je delavec pri samostojnem gostincu v občini Ljubljana-Šiš-ka. »Sklad so na pobudo sindikata ustanovili obrtniki in pri njih zaposleni delavci maja 1974. leta. V njem namensko združujejo sredstva po določilih kolektivne pogodbe in s tem omogočajo izobraževanje delavcev za strokovnejše opravljanje del in nalog. To omogoča doseganje boljših rezultatov svojega in skupnega dela v obratovalnicah samostojnih obrtnikov Sedaj je v skladu okrog 7500 delavcev in delavk,« je razkril osnovne podatke o skladu in spregovoril še o njegovi samoupravni organiziranosti: »Sklad vodijo skupaj obrtniki in delavci, zaposleni pri obrtnikih. Tako sestavljajo skupščino sklada in odbor samoupravne kontrole sklada delegati, ki jih izvolijo obrtniki v obrtnih združenjih in dele gati, ki jih izvolijo delavci v osnovnih organizacijah zveze sindikatov delavcev pri obrtnikih Skupščina šteje 30 članov, od tega 16 delavcev in 14 obrtnikov. Odbor samoupravne kontrole sestavljajo 4 delavci in 3 obrtniki. Skupščina ima predsedstvo sestavljeno iz 5 delavcev in 4 obrtnikov ter 3 člansko komisijo za izobraževanje« Že sam naziv okvirno opredeljuje namen sklada. Nam lahko dopolnite to osnovno informacijo? »Osnovni namen sklada je omogočiti izobraževanje delavcev tako, da organizira nekatere oblike izobraževanja sklad sam ali pa povrne določene stroške delavcu, ki se izobražuje. Tako sklad delavcu, ki se po predhodno sklenjenem dogovoru izobražuje za potrebe dela v obratovalnici, kjer je zaposlen, praviloma povrne celotne stroške vpisnine in šolnine, stroške prevoza, obveznih učnih knjig in pripomočkov, nadomestilo bruto osebnega dohodka za čas izobraževanja in opravljanja izpitov in morebitne druge stroške, ki jih ima z izobraževanjem. Delavcem, ki se izobražujejo v lastnem interesu, pa sklad povrne stroške vpisnine in šolnine, izjemoma pa tudi druge stroške, če komisija za izobraževanje ugotovi, da je to potrebno zaradi socialnih razlogov. Sklad omogoča tudi družbenopolitično izobraževanje delavcev-dele-gatov, izvoljenih v organe sklada, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij Sklad tudi omogoča delavcem, da spoznajo strokovne dosežke in pogoje dela v sorodnih organizacijah združenega dela ter razvoj tehnologije doma in po svetu Zato organizira strokovna potovanja in obiske sejmov ali pa za te namene zagotovi sredstva osnovnim organizacijam sindikata delavcev pri obrtnikih in občinskim obrtnim združenjem. Prav tako pa omogoča delavcem, da razvijajo in bogatijo svojo splošno kulturno raven, saj zagotavljajo brezplačne vstopnice za prireditve ljubljanskega Festivala, za predstave v Operi, Drami, Mestnem gledališču Ljubljana, Šentjakobskem gledališču, pa tudi v Stalnem slovenskem gledališču v Trstu « ti 1111 mu mi i To področje delovanja imajo delavci pri obrtnikih izredno dobro urejeno. Pa je tako tudi v praksi? »Osnovni problem je premajhno zanimanje delavcev za izobraževanje, kar je po našem mnenju posledica neprimernega vrednotenja znanja, predvsem pa še vedno preslabe obveščenosti delavcev o možnostih, ki jih jim nudi sklad. V zadnjih štirih letih financiramo skladi za izobraževanje posebno glasilo »Delavec v samostojnem osebnem delu«, s katerim skušamo o svojem delu obvestiti čim širši krog delavcev. Delavci ga dobivajo brezplačno na naslov obrtne delavnice Žal pa povratne informacije kažejo, da ga nekateri ne dobijo, številni pa ne berejo Nadaljevanje na 2. strani I i I I I JLLX jrnm Beseda urednice Pozdravljeni v novem letu dragi bralci. Vsi pravijo (upajo) da bo boljše kot to, ki je za nami. O pravilnosti trditev bomo sicer lahko še presojali. Mi raje rečemo, da bo drugačno. Za to se bo trudil uredniški odbor, pa dopisniki in seveda tudi vi dragi bralci, če se nam boste oglasili s svojimi pripombami, predlogi in kritikami. Tudi te rabimo za boljše in ustvarjalno delo. Ne mislite, da smo sami zadovoljni. Še daleč smo od tistega, kar želimo in vi od nas pričakujete. Tudi letos bomo izdali 10 številk našega glasila, ali 100 strani. Za toliko bomo, vsaj upamo, imeli tudi denarja. Vidite, ni vse odvisno samo od naše volje, pripravljenosti in lepih želja. V tej težavni situaciji se bomo pač morali znajti in kar se da varčno ravnati z denarjem, ki se zbira po samoupravnem sporazumu. Saj razumete in sami vidite, kako strahovito rastejo cene. Pa ne samo kruha, mleka in mesa. Tudi papir se draži in tiskarske storitve, pa poštne usluge in še marsikaj, kar je potrebno, da časopis nastane in ga dobite vi. Toda kljub vsemu volje in poguma nismo izgubili. Potrudili se bomo, da bomo zdaj še bolj zanimivi, bolj pestri. Oglasite se tudi vi! Pomagajte nam in svetujte! Pokličite nas, če veste za kako zanimivost, če vas mučijo neurejene stvari v vašem kraju, če ste doživeli kaj lepega, nevsakdanjega! TELEFONSKE ŠTEVILKE 741-270 ne pozabite. Vesela bom vsega vašega klica. urednica Branka Novak 1111 juljjljlljlj J I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I Utrinki s sestankov in sej Konec starega in začetek novega leta sta bila izjemno bogata z dogodki. Tudi naporna, saj so se sestanki kar vrstili in tisti, ki smo dogajanja spremljali smo bili včasih v velikih škripcih, kam se odpraviti. Iz poplave najrazličnejših dogodkov smo izbrali nekatere najpomembnejše. Na programsko volilni seji so se zbrali delegati občinske konference SZDL, da bi se ozrli v preteklost, ocenili delo in sprejeli izhodišča za delo v prihodnje. Da delo ni bilo lahko, najbolje kaže tale poudarek iz uvodnega razmišljanja tovariša Jakoba Kokalja: Z znanjem do boljših rezultatov Zato se poslužujemo tudi drugih sredstev javnega obveščanja in sicer predvsem Radia Glas Ljubljane, Radia Trbovlje in občinskih glasil SZDL« Kje pa delavci lahko dobijo najbolj neposredne informacije o skladu? »V osnovnih organizacijah zveze sindikatov delavcev na področju samostojnega osebnega dela, v občinskih obrtnih združenjih, v posameznih sekcijah občinskih združenj ter predvsem na sedežu sklada na Milo-šičevi 26 v Ljubljani ali po telefonu 312-533. -sj- »Bil je čas, ko smo šli spat s starim in se zbudili z novim, čas mnogih sprememb, na katere nismo bili pripravljeni v nobenem smislu besede. Potegnili smo se vase, tuhtali, preštevali dolgove, metali v žepne kalkulatorje programe za novo inflacijo, stokali, ker imamo najdražji kruh in pšenico, sklicevali sestanke, se drli drug na drugega, se obtoževali, zahtevali odstope« Kljub takim časom in dogodkom, pa so delegati ocenili, da je naša socialistična zveza dobro opravila svoje naloge. Razprava je bila zanimiva in se je dotaknila mnogih področij: kadrovske problematike, programov samoprispevka, prestrukturiranja gospodarstva.... Delegati so razrešili staro vodstvo in predsednika Jakoba Kokalja, za novega predsednika pa so izvolili tovariša Franca Jerlno. Pred socialistično zvezo pa so nove naloge, ljudje terjajo pot naprej, k boljšemu. Eden od razpravljalcev je dejal: »Danes rabimo tako socialistično zvezo, ki bo znala združiti vse, kar je naprednega in demokratičnega, neobremenjenega s togostjo svoje organizacije in metodami dela«. I I I l l I I I I I fI I I I I I ITT TTTTTTTI I I I I uza: RAZPIS O PODELITVI SREBRNEGA ZNAKA SINDIKATA ZA LETO 1988 Občinski svet ZSS Logatec bo v letu 1988 podelil 5 srebrnih znakov sindikata. Srebrni znaki bodo podeljeni: - članom sindikata za večletno prizadevno delo v OO ZSS ali občinski organizaciji ZSS pri uresničevanju delavskih interesov, - OO ZSS za večletno učinkovito delovanje pri uresničevanju sindikalnih nalog. Predlog za podelitev srebrnega znaka vloži OO ZSS, konferenca sindikata ali občinski svet ZSS. Pisni predlog mora vsebovati: - naslov predlagatelja, - osebne podatke kandidata, - dosedanja odlikovanja, - pregled dosedanjega dela v ZSS in samoupravnih organih ter - utemeljeno razlago za podelitev. Predlog za podelitev srebrnega znaka osnovnim organizacijam sindikata pa naj obsega naslov osnovne organizacije in utemeljitev z navedbo najuspešnejše opravljenih sindikalnih nalog. PISMENE PRIJAVE POŠLJITE NA NASLOV: OBČINSKI SINDIKALNI SVET, NOTRANJSKA 14, LOGATEC, NAJKASNEJE DO 31. MARCA 1988. 1JJUULUJLL1 II........I......I LX TJC Programske seje OO ZKS Decembra so potekale programsko volilne seje v osnovnih organizacijah zveze komunistov Na njih so komunisti ocenjevali svoje delo v pokongresnem obdobju in spregovorili o nalogah v novem obdobju. V marsikateri organizaciji so izvolili tudi novo vodstvo Poleg programskih točk so v nekaterih organizacijah obravnavali tudi aktualne teme in probleme iz okolja, v katerem osnovna organizacija deluje Veliko pozornosti je bilo v vseh organizacijah namenjene diferenciaciji članstva. Dala je nekaj več izstopov, črtanj in izključitev iz članstva, toda prenova se je v bistvu komaj začela Po opravljenih sejah v temeljnih sredinah so na seji predsedstva potegnili zaključke Ugotovili so, da sr je v osnovnih organizacijah in orga nih ZK splošna aktivnost povečala, s tem pa niso bili narejeni tudi vsebinski premiki. Za to so si v programe zapisali konkretne naloge iz svojega okolja Take, ki so uresničljive, stvarne in določene. Programska seja občinske konference ZKS Logatec, na kateri bodo zaključili potek programskih sej, pa je sklicana za 20. februar O novi organiziranosti DO KLI Decembrska seja komiteja ZKS Logatec je bila v celoti namenjena jlljli: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Logatec Odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu RAZPIS solidarnostnih družbenih stanovanj samoupravne stanovanjske skupnosti občine Logatec za leto 1988 Odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Logatec razpisuje za leto 1988 več stanovanj. Prosilci družbenih stanovanj, ki so upravičeni za dodelitev po pravilniku o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj zgrajenih s sredstvi SE za družbeno pomoč Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Logatec, naj do 10. marca 1988 vložijo vlogo in izpolnjen »Vprašalnik za dodelitev stanovanja zgrajenega s sredstvi SE za družbeno pomoč Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Logatec« z vso dokumentacijo Upravičenci za dodelitev družbenih stanovanj so: - družine in občani z nižjimi dohodki. Vsak prosilec mora k vlogi priložiti še naslednja potrdila: - da ni imetnik stanovanjske pravice za primerno stanovanje, - o premoženjskem stanju, - da prosilec doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja, - da prosilec za stanovanje ali član njegove družine ni lastnik počitniške hišice, - da prosilec za stanovanje ali za delo sposoben član ožje družine ni neupravičeno nezaposlen, - da ima prosilec stalno bivališče na območju občine Logatec, - da prosilec pri svojih bližnjih sorodnikih (zakonec, starši, otroci), ki so lastniki večje stanovanjske hiše ali več stanovanj, ne more rešiti svojega stanovanjskega vprašanja, - potrdilo o povprečnem osebnem dohodku za leto 1987 za vsakega zaposlenega člana gospodinjstva, - potrdilo ali fotokopijo sklenjene pogodbe o namenskem stanovanjskem varčevanju, z doseženo najmanj dveletno varčevalno dobo do objavljenega razpisa. Prosilci, ki jim bodo na osnovi veljavnih kriterijev iz pravilnika dodeljena družinska stanovanja, plačajo ob prejemu odločbe o dodelitvi stanovanja obvezno soudeležbo kot posojilo, ki znaša od 0 - 20 % gradbene vrednosti stanovanja, odvisno od skupnega dohodka na člana gospodinjstva, v primerjavi s povprečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v preteklem letu v SR Sloveniji Opozarjamo, da bo odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Logatec obravnaval samo pravočasno oddane prošnje, ki bodo imele čitljivo in vestno izpolnjene vprašalnike in vse potrebne priloge. Dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko dobite v strokovni službi SSS občine Logatec, Notranjska 14, ali po telefonu št. 741 313. Logatec, januar 1988 Samoupravna stanovanjska skupnost občine Logatec NOVICE 3 nameravani novi organiziranosti delovne organizacije KLI. i Ko to pišem, so delavci naše največje delovne organizacije sicer že glasovali za ali proti Poznamo tudi rezultate tega glasovanja: v vseh temeljnih organizacijah, razen v Drobnem pohištvu so delavci glasovali za združitev v enotno delovno organizacijo. Vzroke za tak rezultat bodo v delovni organizaciji, na sejah samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij gotovo poiskali. Našli bodo tudi rešitev, takšno ali drugačno. A o tem kdaj drugič. Tokrat naj zapišemo le, da so pomisleke izražali že razpravljalci na seji komiteja, čeprav celotna razprava ni vplivala na odločitev iti ali ne v novo organiziranost. Opozorili pa so na najpomembnejše, to je, da morajo delavci biti pravočasno in temeljito obveščeni o nameravani drugačni or ganiziranosti, kot tudi o učinkih, ki jih bo nova oblika organiziranosti dala. Za rešitvami mora biti tudi odgovornost, osebna in kolektivna odgovornost tistih, ki so strokovne predloge pripravili. bn Bodo fraze zamenjala dejanja? Dolgo načrtovane in večkrat preložene programske konference OK ZSMS Logatec so se udeležili skoraj vsi povabljeni, z izjemo stalno manj- kajočih, med katerimi je tudi predstavnik MS ZSMS ljubljanske regije. Konferenca je potekala tekoče, brez zapletov in presenečenj Nanjo smo bili vsi bolj ali manj pripravljeni. Gradivo smo imeli v rokah že nekaj dni in vsakdo se je lahko seznanil s temami sestanka. Režijo konference je spretno vodilo P OK ZSMS, zato je bilo vzdušje precej zapeto in nekatere pripombe izrečene le, ker je pač potrebno nekaj reči. V takšnem vzdušju je potekala tudi razprava o pravilih organiziranosti in delovanja OK ZSMS Logatec. Prva točka je bila zaključena Lahko smo prešli na drugo. Pavleta Gostišo smo na njegovo željo razrešili predsedniške funkcije Na njegovo mesto smo soglasno izvolili Izidorja Mivška Razrešili smo še članico predsedstva, Vesno Slabe in člana predsedstva Mojmira Fortuno. Za nove člane smo izvolili Tomaža Zrima, Marka Žusta in Jano Gostiša. Tretja točka dnevnega reda je obravnavala program dela za leto 1988. Tudi tu je bilo slišati nekaj pripomb in nasvetov, nam že dolgo znanih in obrabljenih, češ mladina se mora vključiti sem, mladina mora storiti to, potrebno bi bilo izboljšati, spremeniti itd. Konferenca se je »III U II1LL i I t t......i i i i i i i i i i i i i i i i rrm Žirija za podeljevanje priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda pri OK SZDL razpisuje v skladu z določili 4 in 7 člena pravilnika o podeljevanju priznanj OF 5 PRIZNANJ OSVOBODILNE FRONTE ZA LETO 1988 Priznanje OF se podeljuje posameznikom in organizacijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnega pomena, zlasti: - pri uveljavljanju delovnih ljudi in občanov kot nosilcev odločanja na vseh ravneh, - za doseganje uspehov pri uveljavljanju, krepitvi in razvoju SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil, - pri uresničevanju ustavno opredeljenih družbenoekonomskih in političnih odnosov na posameznem področju družbenega življenja in dela ter v družbi nasploh, še zlasti pri razvijanju temeljnih samoupravnih skupnosti. Predlog lahko oblikujejo organizacije SZDL, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnost, vodstva družbenopolitičnih organizacij ter družbene organizacije in društva. Vsak predlog za podelitev priznanja OF je dolžan predlagatelj posredovati žiriji za podeljevanje prizna nja pri krajevni konferenci SZDL, ki mora o predlogu razpravljati in posredovati mnenje žiriji za podeljevanje priznanja OF pri OK SZDL Predloge z obrazložitvijo in utemeljitvijo naj predlagatelji posredujejo žiriji za podeljevanje priznanj OF najkasneje do 31. marca 1988 na naslov: OK SZDL, Notranjska 14, Logatec. Predlogi morajo biti posredovani na posebnih obrazcih, ki so na razpolago pri OK SZDL ŽIRIJA ZA PODELJEVANJE PRIZNANJ OF PRI OK SZDL LOGATEC I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 I I I I I mTTTTTTJLLJLJLlXIIIXa po dveh urah zaključila. Kaj naj napišem na koncu? Spet smo se dolgo pogovarjali, odkrili pa nismo nič novega. Ostajajo le stare in oguljene fraze, ki ne vodijo nikamor. Bodo tokrat? To bo pokazal čas in nova konferenca Neva I I I I I I I I rTTTTT I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 I I 1 ITTTTTTI I l M 3 Samoupravna stanovanjska skupnost občine Logatec objavlja na podlagi 16. člena pravilnika o pogojih in merilih za delno nadomeščanje stanarin družinam z nižjimi dohodki za delno RAZPIS nadomestitev leto 1988 stanarine za t i Delna nadomestitev stanarine je namenjena občanom, imetnikom stanovanjske pravice, ki imajo stalno prebivališče v občini Logatec in katerih mesečni dohodki na člana gospodinjstva ne presegajo mejnega zneska iz tabele za zavarovanje njihovega življenjskega standarda Imetnik stanovanjske pravice bo lahko prejemal nadomestilo le za stanovanjsko površino, ki je v skladu s 17 členom družbenega dogovora (Ur list SRS 15/81), in sicer: 1 družinski član do 32 m' 2 družinska člana do 45 m' 3 družinski člani do 58 m' 4 družinski člani do 58 m' 5 družinskih članov do 85 m' Za vsakega nadaljnjega člana družine se stanovanjska površina lahko poveča največ do 15 m'. Ne glede na določbe 1 in 2. točke, delna nadomestitev stanarine ne pripada prosilcu, če: - oddaja stanovanje ali del stanovanja v podnajem, - uporablja stanovanje ali del stanovanja za poslovne prostore ali obrtno dejavnost, - če je eden od družinskih članov lastnik vseljivega stanovanja, hiše ali vikenda, - če zaseda nadstandardno stanovanje, glede na število družinskih članov, in če je odklonil ponujeno zamenjavo za standardno stanovanje. iv. V'/ ''"•;,;„ *v. Pravico do delne nadomestitve stanarine je odvisna od: 2 dohodka gospodinjstva, 3 stanovanjskih razmer, od katerih je odvisna višina stanarine. Prosilec je upravičen do delne nadomestitve stanarine v primeru, da je letna stanarina višja od znosne stanarine za ustrezni tip gospodinjstva Znosna stanarina je izračun v % od dohodka gospodinjstva in znaša: ENOČLANSKA DRUŽINA - 6,8 % DVOČLANSKA DRUŽINA - 6,0 % TRIČLANSKA DRUŽINA - 4,6 % ŠTIRIČLANSKA DRUŽINA - 4,0 % PETČLANSKA DRUŽINA - 3,2 % ŠESTČLANSKA DRUŽINA - 3,1 % SEDEM IN VEČĆLANSKA DRUŽINA - 2,2 % Pravico do delne nadomestitve stanarine uveljavlja prosilec z vlogo, ki jo vloži na obrazcu DZS 8,40 SPN 1 pri strokovni službi SSS. Vlogi je potrebno priložiti: - potrdilo o letnem dohodku gospodinjstva za leto 1987, - potrdilo o premoženjskem stanju prosilca, - potrdilo o številu družinskih članov O delni nadomestitvi stanarine odloča odbor. Pravico do delnega nadomestila stanarine ima upravičenec od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka Upravičenci do delne nadomestitve, udeleženci razpisa, imajo pravico do delne nadomestitve stanarine od 1 1 1988 VI Pristojni organ pri SSS praviloma v 30 dneh po pravilno vloženi vlogi sprejme sklep o odobritvi oz zavrnitvi Zoper odločbo ima prosilec možnost pritožbe na zbor uporabnikov skupščine SSS v roku 30 dni po prejemu sklepa. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE LOGATEC I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 I I I I I I I I LE Pisali ste nam V 9 številki Logaških novic sem prebral tudi dva članka, ki sta me zbodla v oči. Odločil sem se, da napišem svoje mnenje o člankih. Prvi članek ima naslov Izbrali smo simbol naše občine. Strinjam se, da ima tudi občina Logatec simbol. Ne mislim oporekati kvalitete oz. umetniške vrednosti simbola. Povedal bi rad, da mi simbol ne predstavlja tistega, kar mi kot občanu pomeni Logatec. Zato v članku ne razumem besede »naš«. Po mojem bi moral biti simbol razumljiv tudi najpreprostejšemu občanu, kar za izbranega ne morem trditi. Poleg tega simbola bi morali dodati ploščico z razlago, saj ne bomo imeli vedno pri roki 9. številke Logaških novic Ne razumem delegatov, saj so brez posvetovanja z bazo sprejeli predlagani simbol. Res je, da se delegati lahko na sami seji odločajo v imenu volilcev. Izgleda, da smo pri izbiri delegatov leta 1986 imeli srečno roko in smo izbrali take, ki se dobro spoznajo na umetnost Škoda, da ni bila objavljena razlaga tovariša Bernika, ki jo je podal na skupščini. Vem, da nas v tem času bremenijo gospodarske težave in ni vredno izgubljati časa za take stvari, kot je simbol. Prepričan pa sem, da se bomo teh težav prej ali slej znebili, simbol pa bo ostal Pogovarjal sem se z nekaterimi občani in ugotovil, da niso navdušeni nad sprejetim simbolom. Sprašujem se, ali so delegati imeli pravico odločati se o simbolu sami? Menim, da bi morale družbenopolitične organizacije, predvsem pa socialistična zveza in organi skupščine občine pred sejo bolj preveriti, kaj mislijo o simbolu občani. Zanima me, zakaj je predlagatelj dal na dnevni red skupščine predlog za sprejem simbola, če sam ni znal podati obrazložitve na seji? Je prisotnost strokovnjaka na seji vplivala na odločitev delegatov? Zakaj SZDL kot najširša fronta skupaj z organi SO in drugimi DPO ni pridobila mnenja občanov? Koliko časa so imeli delegati, da si pridobijo mnenje delegatske baze? V članku manjka (nenamerno?) tudi podatek o porabljenih sredstvih. Po moje izbrani simbol ne predstavlja Logatca. Zato bom sam še vedno govoril o drevoredu, delovnih organizacijah in drugih znamenitostih. Omenim naj še, da se je priponka za Logaško noč krajanom veliko bolj priljubila. Drugi članek ima naslov »Imamo novega pravobranilca«. Naj takoj povem, da nimam nič proti izbranemu kandidatu Zato pa me moti celoten postopek imenovanja, čeprav ga v celoti ne poznam. V članku je omenjeno, da so delegati glasovali proti predlogu Pohvalno za delegate. Se bosta pripravljalec seje in predlagatelj pač morala bolje pripravljati na seje. Delegati pa bodo morali imeti stališča svojih sredin Mislim, da je v članku nepravilno napisano, daje bilo imenovanje sprejeto soglasno Kolikor sem bil obveščen, ni bilo soglasno sprejeto v družbenopolitičnem zboru. Ne vem, kaj je vodilo predsedstvo OK SZDL (verjetno usklajeno z ostalimi DPO), da je v tako kratkem času spremenilo stališče o imenovanju. Kolikor mi je znano (to iz članka ni razvidno), se argumenti o imenovanju pravobranilca od prve zavrnitve do danes niso spremenili So delegati lahko v tako kratkem času spremenili mnenje? Je predlagatelj podal boljše argumente ali so delegati sprevideli, da predlog morajo sprejeti? V Logaških novicah je bilo napisano v lepšem jeziku (usklajevanje, dogovarjanje, prepričevanje). O argumentih pa nič. Zanima me tudi, zakaj je svoje mnenje spremenilo predsedstvo OK ZSMS. V času prve zavrnitve sem bil član tega organa, od maja pa nisem več. Zato me je sklep mladinskega vodstva začudil. Je do sprememb sklepa prišlo samo zato, ker je v tem času prišlo do kadrovskih sprememb v predsedstvu mladine? To so moji pogledi in mišljenje o objavljenih člankih. O tem, kdo ima prav in kdo ne, ne bi rad polemiziral. Janez Arhar OGLAS Za 6-letno hčerko iščem varstvo za 10 dni v mesecu februarju v popoldanskem času na našem domu. Naslov je v uredništvu. VSEM VARČEVALCEM IN USTANOVITELJICAM ŽELI SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1988 -LJUBLJANSKA BANKA GOSPODARSKA BANKA LJUBLJANA. OBVESTILO Planinsko društvo Logatec obvešča vse ljubitelje planinskega doma v Novem svetu, da bo dom ZAPRT do 3. aprila. AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA Razpis tekmovanja Devetič po lovskih smučinah -memorial Rada Pehačka Lovska družina Hotedršica skupaj z drugimi organizacijami v kraju organizira v Hotedršici tekmovanje v smučarskih tekih za člane lovskih družin in lovce gojitvenih lovišč ter rekreativce Tekmovanje bo 14. 2. 1988 z začetkom ob 10. uri. Lovci bodo razvrščeni v štiri starostne tekmovalne skupine: do 30, do 40, do 50 in nad 50 let Za vse starostne skupine lovcev bodo pripravljene 18 km in 4 km dolge proge. Za vse tekmovalce na 4 km je obvezna lovska obleka, klobuk in nahrbtnik. Število tekmovalcev je neomejeno. Prijave sprejemamo na naslov: LD HOTEDRŠICA, Organizacijski odbor, 61 372 Hotedršica, do 11. 2. 1988. K prijavnici priložite dokazilo o plačani prijavnini, ki znaša 2.000 din za vsakega tekmovalca. Prijavnino nakažite na žiro račun LD Hotedršica 50110-620-87402. Prijave sprejemamo tudi na dan tekmovanja od 7. do 9.30. ure v kulturnem domu v Hotedršici. Vsi predhodno prijavljeni tekmovalci bodo dobili bilten, značko, čaj in lovski golaž. Tekmovalcem, ki se bodo prijavili na dan tekmovanja, ne moremo zagotoviti lovskega golaža. tAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA NAGRADE: Tekmovalci, uvrščeni na 1.2. in 3. mesto v svojih kategorijah na obeh progah, dobijo zlato, srebrno in bronasto medaljo, zmagovalci pa še pokale. Pokale dobijo tudi tri najboljše ekipe. LD. Prvouvrščena ekipa dobi prehodni pokal pokrovitelja »AGROTEHNIKA- GRUDA« in pokal prireditelja (ali (LZS) v trajno last. Za ekipni rezultat se upoštevajo točke vseh tekmovalcev iz vseh kategorij uvrščenih do desetega mesta po sistemu: 1 mesto je 10 točk, 10 mesto je 1 točka. Poleg tega se pri rezultatu ekipne razvrstitve upošteva še število tekmovalcev iz posamezne lovske družine po sistemu: LD z največ tekmovalci 10 točk, po številu 10. LD pa 1 točko. Organizator si pridržuje pravico, da zaradi neugodnih vremenskih razmer tekmovanje preloži na drug datum. Morebitna preložitev tekmovanja bo objavljena po ljubljanskem radiu in v dnevniku DELO, 13. 2. 1988. PODROBNEJŠE INFORMACIJE DOBITE PO TELEFONU (061) 741-188. Organizacijski odbor Iz delegatskih klopi Naši načrti Delegati so v klopi zadnjič sedli šest dni pred koncem leta. Pred seboj so imeli sicer malo manjši kupček gradiva, kot običajno, zato pa so bile na dnevnem redu zelo pomembne točke. Osrednja je bila prav gotovo obravnava OSNUTKA RESOLUCIJE o politiki družbenega in gospodarskega razvoja občine v letu 1988. In če s sprejetjem oblikujemo v občini temeljne cilje družbenega in gospodarskega razvoja moramo reči, da jih do začetka novega leta nismo uspeli oblikovati Nosilci načrtovanja v pogojih ekonomske nestabilnosti in negotovosti namreč ne morejo načrtovati. Če pa že, se pojavi darilo v obliki ukrepov zvezne vlade, ki administrativno usmerja gospodarsko politiko. V takih pogojih je izvajanje ofenzivne poslovne politike v organizacijah združenega dela nemogoče zaradi stihijskih vladnih posegov. Nobena izjema nismo, saj so še v mnogih občinah ravnali podobno, znano pa je tudi, kaj vse se je dogajalo ob sprejemanju (zavračanju) zvezne resolucije. In kaj so naši načrtovalci kljub vsemu napisali med temeljne naloge letošnjega leta? Nekaj je že znanih: - povečanje obsega mednarodne delitve dela, predvsem s konvertibil nim področjem, kjer naj bi bila letošnja rast 20 %, kar pomeni 13 milijonov dolarjev izvoza na konvertibilno področje, - dokončanje že začetih investicij in vlaganje v novo, sodobno opremo, s čimer bi povečali dohodek na zaposlenega, zmanjšali porabo energije in surovin na enoto proizvoda, - krepitev vloge znanosti, organizacije proizvodnje, inovativnosti in informatike. - ustvarjanje takih materialnih in sistemskih pogojev, ki bodo delavcem zagotavljali zadovoljivo razreševanje ekonomskih in socialnih problemov, - prilagajanje vseh oblik porabe razpoložljivemu dohodku gospodarstva in - pospešeno reševanje ekoloških problemov v občini Za občane pa so gotovo bolj zanimive konkretne naloge. Pa jih zato nekaj naštejmo: Sprejeli bomo dolgoročni plan občine in družbeni plan 1986 1990, pripravili program za načrtno izkoriščanje mineralnih surovin in pes-kokopov ter program za sanacijo ter analizo o lokaciji in sanaciji ter vzdrževanju odlagališč odpadkov. Na področju vodooskrbe se bodo nadaljevala dela pri urejanju zajetja in vrtine pri Rečanu ter za pregrado v Logaških Žibršah Končana bodo tudi dela na zajetju in se nadaljevala pri gradnji primarnega cevovoda proti Lazam Na področju cestnega gospodarstva je predviden začetek del pri razširitvi mostu na magistralni cesti v KS Tabor in podaljšanje počasnega pasu do Kale Posodobili bomo tudi cesto od Rovt proti Žirem in asfaltirali lokalno cesto na odseku Ceste-Zaplana. Iz sredstev sklada stavbnih zemljišč in prispevka obča nov pa bo dokončana Gubčeva cesta in asfaltirana cesta Ograde. Gradnik bo v soseski za Narodnim domom zgradil 32 novih stanovanj, pripravili pa bomo tudi zazidalni načrt Grampovčnik za družbeno usmerjeno in individualno gradnjo Kmetijci bodo tudi v tem letu nadaljevali z izboljševanjem slabših zemljišč s hidro in agromelioracijami. Da bi pospešili razvoj drobnega gospodarstva, bomo rezervirali površine za gradnjo obratovalnic Z delom je lani začela Splošna obrtna zadruga Notranjka, v katero je včlanjenih 50 obrtnikov, načrtujejo pa, da se bo do konca leta število članov podvojilo Letos bodo v krajevni skupnosti Rovte začeli graditi večnamensko dvorano iz sredstev samoprispevka V krajevni skupnosti Tabor bodo uredili parkirišče pri pokopališču, avtobusni postaji v Gračarevcu in Gorenjem Logatcu. V ostalih krajevnih skupnostih bodo zaradi solidarnostnega prelivanja sredstev grad njo objektov odložili. Nalog je precej, vseh niti našteli nismo Po sprejemu predloga bo resolucija postala zavezujoč dokument Ga bomo z odgovornostjo, ki jo kažemo ob sprejemanju tudi uresničili? mrrTT.........i 11 i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i 11 r - Krajevna skupnost NAKLO Logatec organizira Ž KUHARSKI TEČAJ Z - in vabi vse, ki jih zanimajo skrivnosti dobre kuhinje, da pridejo ~ in vabi vse, ki jih zanimajo skrivnosti dobre kuhinje, da pridejo Z - 5. februarja ob 17. uri na sestanek, ki bo v prostorih KS Nali klo, Notranjska 14, 1. nadstropje. I 2 Na sestanku boste dobili podrobnejše informacije o tečaju. Medobčinska gospodarska zbornica Ljubljana Ljubljanska turistična zveza Ljubljana Obrtna združenja ljubljanske regije razpisujejo 3. natečaj za nove spominke ljubljanske regije K sodelovanju vabimo vse posameznike, likovnike, šolsko mladino, aktive zadružnikov, izdelovalce domače obrti, oblikovalce, arhitekte, upokojence in druge, da s svojimi predlogi in izdelki sodelujejo v natečaju Vabimo tudi OZD, društva upokojencev, društva paraplegikov, člane turističnih podmladkov, pionirske šolske zadruge, člane turističnih društev. 2. Namen natečaja je v spodbujanju čim širšega kroga občanov za oblikovanje in izdelovanje najrazličnejših izdelkov, ki bodo lahko služili kot turistični spominki Še zlasti apeliramo na posamezne OZD na območju ljubljanskih občin, da poskušajo del svojih proizvodnih programov razumeti tudi kot turistično zanimiv izdelek Na to pa se seveda navezuje vprašanje embalaže, opreme itd. 3. Kaj so spominki? Na kratko povedano so to vsi tisti predmeti ali izdelki, ki jih kot turisti, izletniki ali gostje v tujem kraju kupimo, dobimo v dar, vzamemo ipd in ponesemo v svoje primarno kulturno okolje To so lahko uporabni in okrasni predmeti, tudi taki, ki jih lahko pojemo ali popijemo, to so izdelki domače in umetne obrti, pa razglednice (kopije starih in take s sodobno fotografijo in oblikovanjem), plakati, nalepke, majice, kopije spomenikov premične kulturne dediščine, likovna dela, maskote, jedilni listi in še kaj... 4. V natečaju bomo upoštevali vse izdelke, ki bodo poslani do razpisnega roka. Posebna strokovna komisija v sestavi: Drago Železnik, predsednik, Janez Bogataj, član, Marjan Loboda, član, Janez Suhadolc, član, Niko Jerman, član, Milan Aleš, član, Alojz Šoster član, bo ocenila izdelke na osnovi naslednjih kriterijev: - kriterij kakovosti (gradivo, izdelava, celovitost) - kriterij kulturne dediščine (glede na Ljubljano in širšo okolico) - kriterij aplikativnosti izdelka, - kriterij ekonomske vrednosti, - kriterij tipičnosti in lokalne vezanosti - kriterij likovne estetske vrednosti Izdelek mora biti tudi tehnološko primeren za organiziranje proizvodnje spominkov. Natečaj traja do vključno 28. 2 1988 Ideje in izdelke (lahko tudi prototipe) pošljite na naslov: Medobčinska gospodarska zbornica Ljubljana, Igriška 5 6 Rezultati natečaja bodo objavljeni v ustreznih sredstvih javnega obveščanja, razstava vseh prispelih in nagrajenih izdelkov pa v maju 1988 7 Pri tem natečaju bodo podeljene naslednje nagrade: 1 Nagrada 300 000 din 2. nagrada 200 000 din 3. nagrada 150.000 din Posebne nagrade za najbolj uspele spominke pa bodo podelile tudi delovne organizacije na področju turističnih dejavnosti, ter obrtna združenja ljubljanske regije 8 Avtorju nagrajenega spominka priznava strokovna komisija pravico za organiziranje proizvodnje, v kolikor v 6 mesecih proizvodnje ne organizira, avtomatično odstopi pravico za organiziranje proizvodnje razpisovalcu natečaja. V tem primeru priznavamo do 5 % avtorskih pravic 9 Strokovna komisija si pridružuje pravico, da razpisanih nagrad ne podeli, če oceni, da prispeli izdelki in ideje ne odgovarjajo natečajnim pogojem 10. Po zaključnem natečaju in razstavi vsi izdelki ostanejo v lasti razpisovalca natečaja i............i i i i i i i i i i i i.....i i i i i i i i i i i i i rr Ureditev cestnega odseka Rovte Žiri Delegacija krajevne skupnosti Rovte je zaradi prepočasnega reševanja pri urejanju ceste od Rovt do Žiri ponovno (kolikokrat še!!) postavila delegatsko vprašanje. Odgovor poleg članov delegacije gotovo zanima tudi krajane, zato ga posredujemo Delegatsko vprašanje o ureditvi cestnega odseka Rovte-Žiri je bilo posredovano skupnosti za ceste SR Slovenije. Predstavniki obeh občin so večkrat tudi osebno obiskali ses-tavljalce planov na skupnosti za ceste in vztrajali, da se odsek ceste R-378 Laze-lvanje selo in Rov- te-Žiri ter odsek ceste R-387 Kal-ce-Col uvrsti med prednostne naloge. Skupščina občine Logatec in Skupnost za ceste občine Logatec sta skupnosti za ceste SR Slovenije dali tudi pismeno zagotovilo o pripravljenosti obeh občin in združenega dela, da zagotovijo del sredstev za rekonstrukcijo naštetih odsekov Organi skupščine občine in skupnost za ceste bodo proučili še osnutek urejanja cest v letu 1988 in vztrajali, da se naštete odseke uredi v letošnjem letu. Konj je vedno manj Pred petdesetimi in več leti je bilo v naši občini precejšnje število konj Skoro vsaka kmetija je imela par konj, če pa je bila kmetija malo večja, sta bila v hlevu tudi po dva para Takrat ni bilo traktorjev in konji so bili glavna vlečna sila. Konje so uporabili za delo na polju, pozimi pa so konji vlekli pluge in »orali« zasnežene ceste. Konje so imeli tudi furmani, ki so vozili les na žage, železniško postajo in tudi v sosednjo Italijo Da so bili konji vedno dobro podkovani so zanje takrat skrbeli trije kovači. Tik pred drugo vojno je takratna jugoslovanska oblast mobilizirala ne samo fante in može, ampak tudi konje. Lastniki so žalostno gledali, kako njihovi konji odhajajo na fronto. Da konji izjemno lahko pomagajo partizanskemu gibanju je kmalu ugotovil tudi italijanski okupator, zato je že leta 1942 začel s popisom konj in ugotavljanjem stanja. Lastniki so morali dati točne podatke, kam je izginil ta ali oni konj. Vsak napačen podatek je bil lahko usoden K!;ub strogi evidenci seje število konj močno zmanjšalo. Kmalu po osvo-booitvi so se začeli pojavljati moderni stroji in z njimi tudi traktorji Tehnika je izpodrinila konja tudi že iz hribovskih kmetij V Logatcu je trenutno 28 konj. V krajevni skupnosti Naklo 6 in v krajevni skupnosti Tabor 22 Pri Jerinovih v Gorenji vasi imajo štiri lepe živali. Stane jih dobro oskrbuje in skrbi tudi za žrebeta. Na Mandrgah pa je še edini delovni par konj, ki ga ima Franc Kobal. Pri Kobalovih imajo konje že zelo dolgo France je malo za šalo, malo zares dejal, da je pri konjih že od rojstva. Pri njih so konji v hlevu že skoraj sedemdeset let Kovaška dela pri vozovih in konjih že dolga leta vsak petek v tednu opravlja podkovski mojster Anton Marn, ki mi je v pogovoru dejal, da zaenkrat z materialom še nima nobenih težav. Vse dražja tehnika, gorivo, dragi rezervni deli in še kaj bo morda spodbudilo mlajše, da se bodo v večjem številu odločali za rejo konj Pravijo namreč kjer stroj ne more, more konj R. Marušič Prispevki naših najmlajših Novoletna poslanica ljudem Zaradi neurejenosti je cestni odsek od Rovt proti Žirem predvsem pozimi težko prevozen. Promet je najbolj oviran na mostovih. Foto: bn Teniško igrišče v grajskem parku Delegacija krajevne skupnosti Tabor je na 12. seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti postavila vprašanje v zvezi z gradnjo teniškega igrišča v parku Vzgojnega zavoda Logatec. V zvezi s postopki in gradnjo teniškega igrišča je Vzgojni zavod Logatec podal naslednje pojasnilo: Teniški klub Logatec je septembra 1986 vzgojnemu zavodu, kot uporabniku grajskega parka, naslovil prošnjo za gradnjo teniškega igrišča. Vzgojni zavod je za mnenje prosil Regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Ta v svojem odgovoru z dne 20 11.1986 gradnji teniškega igrišča ne nasprotuje. Strokovni delavci zavoda so si park tudi večkrat ogledali in nikoli ni bilo rečeno, da je gradnja teniškega igrišča sporna z vidika ohranjanja zakonsko zaščitene narave. Zato je z dovoljenjem in pomočjo vzgojnega zavoda Teniški klub Logatec začel z gradnjo igrišča novembra 1987 Čeprav sama živim v svetu lepega in mi za novo leto voščijo domači, prijatelji in vsi, ki me imajo radi, vem, da je na svetu veliko ljudi, ki si voščila želijo zaman. Potrebujejo topel stisk roke in prijaznost. Letos sem doživela svojo prvo novoletno poslanico iz tujine. Pravzaprav smo jo prejeli vsi, ljudje celega sveta. Moja največja želja se je po dolgih letih izpolnila Skoraj jokala sem od veselja, ko so mi povedali, da sta predsednika Reagan in Gor-bačov podpisala sporazum o odstranitvi jedrskega orožja Ta dan smo čakali vsi in ga dočakali Svet se vrti dalje. Vojna Irak Iran kljub temu še vedno traja, ljudje pa se sprašujejo čemu ta vojna, kdaj bo konec nesmiselnega pobijanja ... Saj res, kako pa drugi ljudje? Kaj si niso te poslanice želeli tako kot jaz? Seveda so Na televiziji gledamo kako se v VVashingtonu, Ženevi, Moskvi, Iranu, Iraku, pogajajo, prepi- rajo in vojskujejo. Nesrečnih in žalostnih je veliko, med njimi so tudi tisti, ki so jih prizadele razne naravne katastrofe Tudi ti se prestrašenih oči sprašujejo kako naprej in s čim živeti Vsi si želimo, da bi bilo vse najlepše, toda . Bolj ko pišem, bolj se mi dozdeva, da bi tudi naša država potrebovala novoletno poslanico za boljše čase Mogoče sem še premlada, da bi izražala svoje mnenje, toda slutim, da se dogaja nekaj, kar ni nikomur všeč Občutek imam. da drvimo v prepad Kaj se bo zgodilo z nami, kako bodo živeli zamejski Slovenci? Problemom ni videti konca. Žal moram priznati, da v preteklem letu nisem bila preveč srečna Vsem ljudem na svetu želim v novem letu vse najlepše, da bi imeli dovolj kruha in da bi na naših vrtovih raslo veliko rož, ki bi ponazarjale našo srečo in veselje. Darja Kozamernik Ga poznate? Seveda ga Le kdo ne pozna tega veselega fanta Izidor Mivšek, rojen 1. februarja 1965, je novi predsednik OK ZSMS Logatec. V kratkem pogovoru mi je povedal marsikaj. Izluščila sem le nekaj drobcev, da predstavim svet mladinca iz sosednje ulice. Začela bi z dečkom, ki guli šolske klopi. Povej kaj o sebi in svojem dosedanjem življenju? Vedno sem imel težave s časom. Tudi danes V osnovni šoli sem treniral odbojko, hodil v glasbeno šolo, igral trobento pri godbi Bil sem tak, kot vsi moji vrstniki, vedno zaposlen in nikoli praznih rok Potem sem začel obiskovati srednjo trgovsko šolo, kjer sem se vključil v tekmovanja SLO in strelsko sekcijo Rad sem imel pouk obrambe in samozaščite Tudi v domačem kraju nisem lenaril Postal sem planinec, gasilec in član mešanega pevskega zbora, bobnal sem tudi v ansamblu Rimska cesta. Potem je prišla moja prva služba, mesto prodajalca v knjigarni v Logatcu Poleg tega sem študiral še komercialo, vendar sem študij zaradi pomanjkanja časa opustil Sedaj me čaka še nekaj izpitov Morda jih bom nekoč celo opravil Kdo ve? Nato je prišlo služenje vojaškega roka. Bil sem v Bileči, v šoli za rezervne oficirje. Po končanem služenju sem se zaposlil pri obrtniku v knjigoveznici, tu v Logatcu. V tej svoji biografiji nisi omenil mladinske organizacije. Kako pa je s tem? Kdaj in kako si se vključil v ZSMS? »Z mešanim pevskim zborom smo nastopali v Gackem. Tu so bili tudi predstavniki OK ZSMS. Ob neki priložnosti, me je Zdravko Klemen povabil k sodelovanju Tako sem se vključil v delo mladinske organizacije in postal vodja komisije za SLO in pohodništvo. Priznati moram, da nisem bil kaj posebno uspešen, saj se mladinci ne zanimajo preveč za take aktivnosti Kaj misliš o delovanju mladih? So sposobni, učinkoviti In dovolj aktivni? Kaj pa sama OK ZSMS? Mladina v Logatcu se ne pozna dovolj, ne pozna potreb drugih, npr. starejših občanov, katerim bi lahko kdaj priskočili na pomoč. Na vasi je drugače, vsi ljudje o vseh vse vedo. Med seboj se poznajo, pomagajo drug drugemu, znajo se organizirati. Upam, da bo tudi pri nas kdaj tako Kaj pa prihodnost naše OK ZSMS? Sedaj imaš verjetno veliko načrtov in idej. Vse je odvisno od možnosti, volje Poleti se v okviru naše organizacije dogaja bolj malo, pozimi so le sestanki . Ljudje pričakujejo vse na pladnju Potrebno jih je aktivirati. Postopoma jih motivirati, spremeniti. Kako bi se dalo mladino motivirati? Imaš kakšne ideje? Poglej, če je na cesti že 50 let ovinek v levo in ga čez noč prestaviš v desno, bo verjetno veliko voznikov peljalo v levo. Težko je spremeniti človeka čez noč Lahko mu samo pokažeš smer. S spremembami je potrebno začeti zgodaj, v OŠ Morda bi bilo dobro organizirati kakšne piknike, kolesarske izlete in podobne aktivnosti, na kateri bi se pobliže spoznali in tako morda našli kakšne rešitve. - Kaj pa misliš o slovenski mladini sploh? Smo kaj drugačni od makedonskih, srbskih ali hrvaških mladincev? Seveda se razlikujemo Živimo v drugačnem okolju, imamo drugačne možnosti. Mislim, da se mladi Jugoslavije premalo poznamo Neenotni smo tudi glede praznovanja Dneva mladosti. Kaj ti misliš o tem? Te prireditve se ne more kar čez noč ukiniti. Lahko pa bi jo postopoma spreminjali Kakšna rešitev se bo že našla Predvsem pa mora biti praznovanje cenejše, bolj delavno in brez velikih in dragih manifestacij. Kako gledaš na najbolj pereč problem mladih: štipendiranje in zaposlovanje? Veliko mladih se zaposli kar takoj po končani osnovni šoli. Imajo svoj denar in s tem tudi nekaj neodvisnosti. Privoščijo si lahko več stvari. Tisti, ki nadaljujejo študij, imajo le štipendijo, s katero plačajo vožnjo, hrano ... Za druge stvari je premajhna. Se potem sploh splača študirati, če veš, da boš po končani šoli zaslužil toliko, kot tisti, ki se je zaposlil takoj po OŠ? Kako občutiš današnjo krizno situacijo? Moja generacija je imela zagotovljeno službo že v času študija. S štipendijo sem si lahko kupil tudi kakšno knjigo, ploščo . Današnja mladina pa mora delati, da si lahko kaj privošči S tem mislim predvsem na študentski servis. Današnja politika je taka. Krizna situacija se najbolj Posamezniki menijo, da je klub zdravljenih alkoholikov kraj, v katerem so »bivši pijanci«, našli prostor, ki so ga drugod izgubili Resnica je povsem drugačna. Klub zdravljenih alkoholikov skrbi za ponovno rehabilitacijo (pa ne samo zdravstveno) ljudi, ki so sprevideli, da je alkohol zlo, ki prinaša v svet toliko gorja in življenjskih tesnob, da je zagrenjeno življenje, ne samo posameznikov, temveč tudi njihovih družin in družbe, v kateri alkoholik živi in dela Neustrezna miselnost izhaja iz mišljenj neosveščenih posameznikov, zlasti pa še ljudi, ki že preradi pogledajo v kozarec in jih je strah sodelovanja z nami, saj bi se tako morali odpovedati reševanju svojih stisk s pomočjo alkohola. Delo kluba zdravljenih alkoholikov je dokaj zahtevno, saj se zdravljeni alkoholiki redno sestajamo in izmenjujemo svoja stališča, se dogovarjamo o zdravem načinu življenja, prehrane in dela Še kako pomembno je, da posameznika spodbudimo, da spet postane nekdo, ki ima prijatelje, znance, urejeno družino, zdrav način življenja in s tem tudi možnost izpolnjevanja lastnih želja in ciljev, ki jih družba pričakuje od njega Tako odraža na mladini Mi smo tisti, ki bomo popravljali napake naših predhodnikov. - Pa lahko že zdaj kaj naredimo? Bomo sploh našli kakšno rešitev, ki bi nas popeljala iz tega položaja? Tako ne more iti več naprej Mlade bi morali jemati bolj resno Premalo upoštevajo naše predloge Najlažje je prav nam reči ne in nas utišati, tudi če imamo prav. Kaj bi morali storiti, da bi nas bolj upoštevali? Težko je reči Ljudje mislijo, da mladina samo govori, rezultatov pa ni. Ljudje ne vedo, da je mladina zelo aktivna, ne poznajo učinkov in at v našega delovanja, imajo predsodke glede MDA . . Če se vrneva nazaj k sami organizaciji, se nam obetajo kakšne spremembe? Sedaj imamo različne komisije za šport, SLO, izobraževanje Treba je začeti delati. Kot primer naj navedem izobraževanje Ta komisija se ukvarja s spremembami šolstva, spremlja razvoj šolstva, učnih programov. Morda bi se morala ukvarjati tudi z manj abstraktnimi zadevami, kot je npr organizirano nuđenje inštrukcij itd. S papirja moramo stopiti v življenje. In kaj bi rekel sedaj ob koncu? Kaj naj rečem? Pridite in potrkajte na vrata OK ZSMS na Notranjski 14 Lahko pridete tudi domov Za vsak problem se najde rešitev NEVA se vsak teden ob sredah sestajamo od 18. do 19 30 ure v osnovni šoli »8 talcev« v Dolenjem Logatcu in rešujemo naše vsakdanje nevšečnosti in stiske, obenem pa se veselimo doseženih uspehov Vsakdo, ki gaje alkohol v preteklosti zasužnjil in ima še kaj lastne volje, ima možnost, da najde pot v družbo. Vrata v naš klub so vedno odprta! V težnji za zdravim načinom življenja kolesarimo, planinarimo in sploh priporočamo čim več športa in kulturnega udejstvovanja Seveda tudi brez zabave ne gre Tako smo v letošnjem letu organizirali srečanje pri gasilski koči KLI-ja, pripravili izlet, vse seveda s podporo delovnih organizacij KLI Logatec, Valkartona in Notranjskega zdravstvenega doma Vsem se za pomoč iskreno zahvalju jemo Vse, ki dvomijo v uspešnost našega dela, zlasti pa povratnikom, ki so ponovno zabredli v alkoholi zem, svetujemo, da se ponovno vključijo v zdravljenje in se kasneje z večjo aktivnostjo in boljšimi življenjskimi cilji pridružijo našemu klubu in s tem pomagajo sebi in tudi svojim družinam KZA Logatec t m i i i nrm i i i m i........i i i i mrmn i i i i SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE LOGATEC 4^ KOMISIJA ZA SPLOŠNE, FINANČNE, KADROVSKE™ IN ADMINISTRATIVNE ZADEVE ponovno objavlja prosta dela in naloge hišnika-kurjača in snažilke v Narodnem domu v Logatcu POGOJI: 1 Kandidata morata imeti končano osnovno šolo, znati slovenski jezik in dobro poznati razmere (zaželen zakonski par) 2. Snažilka mora izkazovati smisel za red in snago in primeren kulturni odnos do obiskovalcev doma in inventarja. 3. Hišnik-kurjač mora izkazovati smisel za gospodarjenje, biti mora vešč enostavnih vzdrževalnih del in upravljanja s pečjo na centralno ogrevanje (izpit za kurjača). 4 Delo hišnika in snažilke se medsebojno dopolnjuje in traja vse dneve v tednu Dvosobno stanovanje v domu je zagotovljeno Poskusno delo traja tri mesece. Pričetek del in nalog 1 MAREC 1988, oziroma po dogovoru. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, s 3 mesečnim poskusnim delom. Kandidati, ki jih to delo veseli naj pošljejo prijave z opisom dosedanjega dela na zgornji naslov v roku 15 dni po objavi razpisa Razpisna komisija Ht i i i i i i i ii i.......i i i i i..............ii l~tttt O delu kluba zdravljenih alkoholikov Štiri leta kluba študentov Na začetku študijskega leta 1984/85 smo se študentje začeli dogovarjati, da bi ustanovili svoj klub. Že prej so bili študentje aktivni na različnih področjih, hoteli pa smo narediti kaj skupaj, hoteli smo se bolje spoznati in najti naše skupne interese Dogovorili smo se, da je najboljše, če najprej priredimo spoznavni večer in vidimo, koliko študentov je pripravljeno delati v klubu. Prvič smo se srečali na spoznavnem večeru in brucovanju Kmalu zatem smo dobili prostor v stavbi na Notranjski 4, kjer imamo prostore še sedaj. Čeprav neugleden prostor, nam je vendarle nudil možnost, da se dobivamo vsak petek ob 20. uri 22. marca 1985 smo imeli ustanovni občni zbor, na katerega smo povabili vse študente. Od 150 študentov se je občnega zbora udeležilo kakih trideset Dovolj, da smo izvolili vodstvo, sprejeli program in se dogovorili o nadaljnjem delu Sklenili smo, da bomo uredili prostor, organizirali razna predavanja, kulturne in zabavne prireditve, obiske kulturnih prireditev, izlete, dajali instrukcije dijakom in osnovnošolcem Poleg tega je med nami že stekla izmenjava študijske literature Leta 1985 smo organizirali izlet v Benetke in Verono in priredili predavanje z diapozitivi. Začeli smo obnavljati klubski prostor. Zamenjali smo razbite šipe, pobelili, popravili odpadajoči strop in zbrusili parket Ker so nam na skupščini občine obljubili, da bodo v tem letu začeli stari vrtec obnavljati, smo nadaljnje delo v klubu ustavili, saj smo upali, da se bodo prenovitvena dela kmalu začela. Poleg tega smo to leto gostili tudi člane ansambla Jazzva Odstopili smo jim prostor za vaje. Pozimi smo priredili spoznavni večer in brucova-nje pri Cajnarju in leto zaključili s skupnim silvetrovanjem. Tudi v letu 1986 smo se redno srečevali ob petkih in se poglabljali v razne probleme: zaposlovanje, štipendijsko politiko Za majske praznike pa smo se odpravili na izlet v Firenze in Piso Poleti smo spet začeli obnavljati klubske prostore, saj z obljubljeno prenovo starega vrtca ni bilo nič. Letos, ko mineva že četrto leto našega dela želimo, da bi se nam pridružilo še več novih članov. Čaka nas spoznavni večer, priredili bomo brucovanje s plesom, glavna letošnja naloga pa bo sodelovanje na študentskem raziskovalnem taboru v Logatcu. Vsi, ki želite zvedeti kaj več in imate nove sveže ideje ter ste pripravljeni sodelovati, PRIDRUŽITE SE! SREČANJA SO OB PETKIH OB 20. URI V STAREM VRTCU. Primož Godina Notranjski pokal v namiznem tenisu Namiznoteniški klub Logatec je z ostalimi društvi organiziral tekmovanje v namiznem tenisu za Pokal NOTRANJSKE. Da bi zmanjšali stroške tekmovanj bodo v sezoni 1987/88 štirje turnirji: v Logatcu, Preserju, na Vrhniki in finalni turnir na Rakeku. Tu bomo dobili nove prvake notranjske regije v vseh mlajših kategorijah posameznikov in dvojic Prvi turnir je bil 21. 11. 1987 v Logatcu. Udeležilo se ga je 50 tekmovalcev in tekmovalk iz primorskih in notranjskih klubov. Rezultati so zadovoljivi in spodbudni za nadaljnje delo v klubu. REZULTATI STAREJŠI PIONIRJI POSAMEZNO 1 STRAŽIŠAR JERNEJ (Rakek! 2 PURKENT ALEŠ (Vrhnika) 3. ŠVIGEL GREGOR (PodpeC) 4 SREĆKOVIĆ TIBOR (Vrhnika) STAREJŠI PIONIRJI DVOJICE: 1 ŠVIGEL, MARTINĆIĆ (Vrhnika) 2 SREĆKOVIĆ. PUNKERT (Vrhnika) 3 STRAŽIŠAR, ILIJEVSKI (Rakek) 4. RUS, KRAŠEVEC (Logatec) MLAJŠI PIONIRJI POSAMEZNO: 1 KREVH SEBASTJAN (Logatec) 2 SUŠTERSiC ALEŠ (PodpeC) 3 ZAKRAJŠEK DARKO (Rakek) 4 RUS ALEŠ (Logatec) MLAJŠI PIONIRJI DVOJICE 1 KREVH. RUS (Logatec) 2 ŠUŠTERŠIĆ. PETROVČIČ (PodpeC) 3 ZAKRAJŠEK. KODELE (Rakek) 4 RUS A, MAJCEL (Logatec) PIONIRKE POSAMEZNO 1 ISTENIČ IRtNA (Rakek) 2 PEČEK PETRA (Logatec) 3 RUS MOJCA (Logatec) 4. LOVKO VESNA (Rakek) PIONIRKE DVOJICE: t PEČEK, RUS (Logatec) 2 ISTENIČ, LOVKO (Rakek) 3 JENKO, CELARC (Logatec) 4 KOVSKA, KOVSKA (Rakek) Namiznoteniški klub Logatec Lep uspeh Urške Fečur Tik pred oddajo gradiva v tiskarno smo dobili novico, da je na 43. državnem prvenstvu v smučarskih tekih Urška Fečur iz SK Logatec v kategoriji članic in juniork (kar je za dve oz. tri kategorije starejša skupina) dosegla prvo mesto. ČESTITAMO! Vebrov memorialni turnir Priznanja najboljšim je podelil Anton Veber V spomin na tragično preminulega člana Košarkarskega kluba Logatec, trenerja pionirske ekipe in športnega prijatelja, je KK Logatec organiziral Vebrov memorialni tur nir. Poleg domačega košarkarskega kluba sta na enodnevnem turnirju sodelovali še ekipi KK Partizan Vrhnika in KK Trbovlje-CMT Turnir je potekal v osnovni šoli »8 talcev«. Boji so bili zanimivi, igralce pa so spodbujali precej številni gle dalci Rezultati: KK Partizan Vrhnika : KK Logatec 82 : 79 KK Partizan Vrhnika : KK Trbovlje-CMT 85 : 77 KK Trbovlje-CMT : KK Logatec 50 : 72 Zmagala je ekipa KK Partizan Vr hnika Za najboljšega igralca je bil izbran igralec KK Partizan Vrhnika Lado Pahor, ki je dosegel 43 točk Košarkarski klub je tekmovanje organiziral vzorno, zadovoljni so bili gledalci zaradi lepih tekem in igralci, zato ni ovir, da bi turnir v spomin mnogo prezgodaj umrlega igralca in športnega prijatelja Renata Vebra ne postal tradicionalen SM Zanimivi boji pod košem so v telovadnico OŠ po dolgem času privabili mnogo gledalcev l.oguSke NOVICE ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame FRANČIŠKE TRATNIK se iskreno zahvaljujemo zdravstvenemu osebju, tovarišu Guzelju za poslovilni govor in g. župniku za pogrebni obred. Prisrčna hvala sosedom, sorodnikom in pevskemu zboru z Vrha, sodelavcem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni. ZAHVALA Ob nepričakovani smrti dragega brata VALENTINA URBASA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, pokojniku poklonili cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo DO KLI in kolektivu obrata Hrušica, pevskemu zboru Tabor za zapete žalostin-ke, gasilskemu društvu Tabor, govornikom in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Prisrčna hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali. Brat France in sestre Ivanka, Mici In Francka z družinami ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi naše drage ANICE VUČIČ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam z dobro besedo in dejanji stali ob strani med njeno težko boleznijo in trpljenjem. Posebno se zahvaljujemo zdravniškemu osebju vojne bolnice v Mostah, ter osebju garnizonske ambulante na Vrhniki. Iskrena zahvala vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje - denar in vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom: Lapajne, Križaj, Bovha, Je-rina, Gajser, Brenčič, Zor-man, Pogačnik, Ribič, Fer-jančič in Arhar. Zahvaljujemo se tudi govornici tov. Pavli in moškemu pevskemu zboru. Žalujoči: mož Čedomir, sinova Ivan in Mirko z družino ZAHVALA ob boleči izgubi naše drage JOŽICE POŽENEL iz Grčarevca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje in tako številno spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se osebju zdravstvenega doma Logatec in osebju Doma upokojencev na Vrhniki za zdravstveno pomoč in nego, organizaciji Zveze borcev za poslovilne besede in gospodu župniku iz Planine za opravljen obred. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. Žalujoči mož Franc in hčerka Milena z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi najinega sinka LUKE ŽAKLJA se iskreno zahvaljujeva vsem, ki ste s svojo prisotnostjo počastili njegov spomin, darovali cvetje, ga pospremili na zadnji poti in nama v težkih trenutkih nesebično pomagali. Posebej se zahvaljujeva sovaščanom iz Žibrš, sosedom Blaževim, tov. Ostremanovi in učencem podružnične šole v Žibršah, kolektivu OŠ Edvarda Kardelja, tovarišu Feferju za poslovilne besede, SZDL in KS Trate ter g. župniku za pogrebni obred. Žalujoča očka in mamica ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega moža IVANA KUNCA iz Hotedršice št. 87, se najtopleje zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in izraze sožalja, ter za nesebično pomoč. Toplo se zahvaljujem tudi dr. Skvarči za dolgoletno zdravljenje, obratu ISKRA za darovano cvetje in izraze sožalja ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste mojega moža tako številno pospremili na njegovi za dnji poti. Žalujoča žena Francka ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega DUŠANA LIKARJA se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom, sosedom, sodelavcem in vsem za izrečena sožalja, za cvetje, vence in vso pomoč ki so nam Jo nudili v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se godbi Alpine iz Žirov, pevcem iz Rovt, govornikoma KS Rovte in DO KLI. Hvala g. župniku za lepe besede in lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Majda, otroci, starši, brat Janko in vsi njegovi. ZAHVALA Ob smrti moža, očeta in starega očeta STANISLAVA MERLAKA se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in krajanom, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje in nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo Gasilskemu društvu Rovte za spremstvo In častno stražo, predsedniku pa za tople poslovilne besede ob grobu. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Vsi njegovi Kaj bomo gledali letos? Kljub temu, da v logaškem kinu že leta in leta opažamo približno enak obisk, velja naša skrb dobremu in tudi komercialnemu sporedu. V največji meri se vzdržujemo sami, vendar bi brez pomoči kulturne skupnosti ne šlo. Že vrsto let nam pomagajo pri najemnini prostorov v Narodnem domu. Zato tudi ni prav, da delavci kina zadnje mesece trpijo. Narodni dom nima hišnika že od odhoda družine Cerpič, ki je bila vzoren sotrpin razmer v domu. In logaška »širša družbenopolitična skupnost« je bila v stanju organizirati, da bi kdo skrbel za dom le toliko, da je našla pogodbenega kurjača in naprosila zakonca Jereb, naj čistita in pospravljata Narodni dom. Krasno! Mar res ni drugačne rešitve, kako že tako obremenjena delavca kina obremeniti še s čiščenjem in to pri njunih sedemdesetih letih? Res, vzorno reševanje problema doma! Čeprav sem kot upravnik kina obvestil občinski izvršni svet in stanovanjsko skupnost, da ni bilo prav igrati na ljubiteljsko stran delavcev kina pri vzdrževanju doma, nisem do danes dobil niti odgovora na svoje vprašanje. »Zadeva« ostaja v omenjenih krogih potisnjena vstran, zato je prav, da logaška javnost izve, kakšen je odnos do kina na občinskem nivoju. Dokler kino deluje, ga nihče ne opazi. Kaj če preneha delovati? To se ne bo zgodilo zaradi razmer znotraj kina, ampak lahko samo zaradi mačehovskega odnosa stanovanjske skupnosti, kot zakonskega vzdrževalca stavbe Narodnega doma. In zakaj vse to pripovedujem vam, spoštovani obiskovalci logaškega kina? Apeliram na vse, da skupaj vzdržujemo red in snago v dvorani, da bi naša zakonca Jereb, ki poleg prodaje kart, vrtenja filma, vseh prevozov poleti in pozimi, brez prostih nedelj in sobot, brez kakršnegakoli občinskega priznanja za več kot 40-letno delo (Tone Jereb je prejel državno odlikovanje občinskega še ne!), vztrajala in vodila ob sinovi pomoči kino še naprej. Saj je beseda ljubezen premalo. Treba je biti že neumen, da vzdržuješ normalno stanje v kinu tako, kot je stanje danes. Zdaj pa k besedi o najbolj zanimivih filmih, ki bodo na sporedu v logaškem kinu prihodnje leto. Upajmo, da bomo imeli pogoje, da jih bomo lahko zavrteli. Februar prinaša imeniten ameriški film PLESALCI PRVE VRSTE, ki obuja spomine na najboljše čase ameriškega musicala. Mladi bodo najbrž marca skočili pogledat BEATLESOMANIJO, imeniten film o znanih kuštravcih. Zanimiv bo tudi Paul Nev/man v filmu PRIČA, kjer je zagotovo zaslužil oskarja za igro. Za Dan žena smo pripraviti poseben film domače proizvodnje NA VSE PRIPRAVLJENE ŽENSKE, duhovito komedijo, ki si jo bodo morda naše obiskovalke z veseljem ogledale. Zanje pripravljamo poseben popust. Aprila bomo spet videli M.A.S.H., imenitno komedijo na vojne teme. Tudi kriminalka MONA LIZA spada med boljše te zvrsti. Po prvomajskih praznikih bodo najmlajše razveselili MEDVEDKI DOBREGA SRCA, ki jih poznamo že s televizije. Meryl Streep (kdo se je ne spomni iz KRAMERJA PROTI KRAMERJU?) bo nastopila kot borka za ekologijo v filmu SILKVVOOD. Tudi grozljivka MUHA zasluži posebno pozornost zaradi izrednih tehničnih učinkov spreminjanja človeka v mrčes. Za mlade bodo spet nastopili simpatični monstrumi GODNIESI. Za ljubitelje resnih filmov pa NEKAJ VIJOLIČASTEGA, to je bava kože črncev v imenitnem filmu Ste-vena Spielberga. Bo pritegnil tudi vas? V juniju nas bo obiskala BETY BLUE, nova lepotica francoskega filma, Jack Nicholson pa bo blestel v ČASTI PRIZZIJEVIH, imenitnem mafijskem filmu 80-ih let. Tudi brez Buda Spencerja ne bomo drugo leto Že naslov -SUPERPOLICAJA IZ MIAMIJA pove, kako se bomo zabavali. Poleti, julija, se bomo zabavali ob efektih v filmu NERED v KITAJSKI ČETRTI in koža se nam bo ježila ob drugem delu filma ALIEN - OSMI POTNIK. V začetku meseca pa nas bo obiskal Miki Miška kot DETEKTIV v izboru Dies-neyevih risank. Avgusta se bomo zabavali, poletju pač primerno - COCODILE DUNDEE. AMERIŠKI NINJA je boljši karate film. Ljubitelji avtomobilskih dirk pa bodo uživali v četrtem delu NORE MISIJE. Lanski zmagovalec Cannesa, argentinski film URADNA VERZIJA, je res vreden ogleda. Ko se bo šola septembra spet dobro začela, bomo videli že tretjo risanko ASTERIXA, ki jo že dolgo čakamo. Tudi tretji del POLICIJSKE AKADEMIJE ima svoje občinstvo. SUPERLEPOTEC pa je italijanski pevec Andriano Ce-lentano, ki je tudi dober komik. Oktobra nas bo morala pretresti vojna drama BERLINSKA AFERA. Novembra pa bo Stallone s kamnitim obrazom delil pravico na ameriški način v COBRI. Komedija KLOŠAR Z BEVERLV HILLSA je imeniten film z obilo dobre glasbe. Bud in Terence bosta spet zabavala v filmu MOČNA FANTA. Decembra, upamo, bo na vrsti tudi IME ROŽE, film. ki je nekaka srednjeveška kriminalka s pravim samostanskim vzdušjem in imenitnim Seanom Conneryjem v glavni vlogi. Tudi četrta risanka ČUDEŽNI GOZD bo vredna ogleda za mladino in odrasle. Dedek Mraz pa mije obljubil, da bo drugo leto decembra poslal risanko GOSJI PASTIR MATIJA, ki je v Logatcu na platnu še nismo videli. Tudi PLATOON bomo videli v Logatcu, brez skrbi. Le datum še ni določen. Vesna film, ki ga prodaja po Jugoslaviji, je zaradi izrednega zanimanja, določila vrstni red predvajanja filma po številu igranih filmov v pretekli se- zoni, ki jih je najel vsak kinematograf. Seveda je pomembna vsota najemnin, ki smo jih v Logatcu plačali za Vesnine filme. In po mojem predvidevanju bomo na vrsti tam nekje marca meseca. Cene bodo pač zasoljene, film je drag. Pa še vse lepo v novem letu želim vsem skupaj v imenu delavcev kina. Obiskovalci pa naj mi ne zamerijo uvoda v ta zapis. Ko bi le kaj zalegel! Primož Sark Za naš kulturni praznik 8 februar je kulturni praznik slovenskega naroda. Naj bo zato ta dan nekaj posebnega. Ne potrebujemo velikih prireditev; ta dan bo dajal vtis posebne ga prazničnega dne samo, če bo vsak posameznik, ustanova, društvo in celotna skupnost prispevala k prazničnemu vzdušju Začnimo dan z dobro voljo, z nasmehom in toplim pozdravom na ulici. Lepo bi bilo, če bi ta dan preživeli brez prepirov in grdih besed (tudi na sestankih). Možnosti, da tudi sami prispevamo k praznovanju je veliko Še posebej pa k prazničnemu vzdušju lahko prispevajo naša ljubiteljska kulturna društva. Zapojmo Zdravljico na ulicah, na trgu zaigrajmo odlomke iz naših gledaliških del. Slovenski kulturni praznik je naš praznik. Nove knjige v logaški knjižnici LEPOSLOVJE ZA ODRASLE KMECL, Matjaž: Slovenska postna premišljevanja, POTOČKI, Jan: Rokopis iz Zaragoze, SILVERBERG, Robert: Knjiga lobanj, ROŽANC, Marjan: Markov evangelij 1/8, ŠALAMUN, Tomaž: Mera časa, MALAVAŠIČ, J : Ne bom na tuje hodil, GRIZI-LA, S.: Dva modra zvezka, MALENŠEK, M.: Purgarji, ŠELIGO, R.: Slovenska savna, PETERNELJ, J.: Bukovci, GORDIMER, N.: Burgerjeva hči, PUBLIUS, T.A.: Evnuh, ALLENDE, I.: Hiša duhov, PAVLOVIĆ, Ž., Zid smrti, ASIMOV, L: Toboti kjutranje zore, ROŽANC, M.: Evropa, MATIČIČ, N.. Moja hoja z očetom, WAL-LACE, E.: Nenavadna grofica, MAGAJNA, F.: Pesmi o morju, KALČIČ, U.: Dokumenti o čričkih, KONSALIK:A Čudežne roke, SGORLON, C: Armada izgubljenih senc, vVALLACE, E.: Skrivnostna bucika, HASANI, S.: Veter in hrast, KRANTZ, J.: Manhattan bo moj, STEEL, D.: Sklenjeni krog, HOLT, V.: Revna sorod-nica, PONIŽ, D.: Škof Tomaž Hren, Štiftarji, DJIAN, P.: 37,2" zjutraj, FAULKNER, W.: Svbetloba v avgustu, GORKI, M.: Trije ljudje, HOFFMANN, E.T.A.: Življenjski nazori Mačka Murra, LAC-LOS, P.C. de: Nevarna razmerja, MAUPASSANT, G. de: Njeno življenje, SCOTT, W.: Wawerly, STEINBECK, J.: Vzhodno od raja, VVHARTON, E.: Hiša veselja, KONSALIK: Puščavski zdravnik, KAVČIČ, V.: Veleposlanik na Kitajskem, ROBBINS, H.: Zgodbar, DYE, D.A.: Vod smrti, SEGAL, H,: Življenje kot reka, SHELDON, S.: Tujec v ogledalu, LEVSTIK, F.: Zbrano delo 1-1, TRDINA, J.: Zbrano delo l-lll, STRITAR, J.: Zbrano delo IX, GREGORČIČ, S.: Pesmi, KIŠ, D.: Enciklopedija mrtvih, SMEH STOLETIJ, KOVIC, J.: Skodelica čaja, SVETINA, I.: Peti rokopisi, GREY, Z.: Pobegla reka, SIMON, C: Plamenice in solze, ZAGO-RIČNIK, F.: A na nas?, ZIDAR, P.: Otožni rob vaze, HOLT, V.: Rajski otok, JAKES, J.: Ljubezen in vojna, COULONGES, H.: Zbogom divjakinji, CALDVELL, E.: Prava zemlja, STEEL, D.: Vrnitev, MILLER, H.: Tihi dnevi v Clichvju. LEPOSLOVJE ZA MLADINO GODINA, F.: Siničke v škornju, JURCA, B.: Dobra vpija je najbolja, GLOGOVAC, z.: Tik in Tak, JOVANOVIČ, Z.J.: Žaba bere časopis, LAINŠČEK, F.: Cicibanija, ŽVIŽGAVEC v polžjem avtobusu, HESSE, H.: Mali srpan, ROZMAN, S.: Druščina, MIHE-LIČ, M.: Štirje letni časi, PAKKANEN, K.: Dober dan, Amerika, BRENK, K.: Srečanja z umetniki, RIHA, B.: Divji konjiček Rin, SUHADOLČAN, L: O dedku in medvedku, ZEBRE, Z.: Petra in gazela Frčela, Zbirka KURIRČKOVA TORBICA, ŠVAJNCER, J.: BUDILKA za grlico, VITEZOVIČ, M.: Lajanje na zvezde, SEVE-RIN, J.: Olimpijsko sonce, MOJA Koklja špiklja špoklja, IZIDOR Ovčice pasel, JEŽEK, Ježek, gozdni dedek, VOLK in sedem kozličkov, LEVSTIK, F.: Kdo je napravil Vidku srajčico, SVVIFT, J.: Gulliver med pritlikavci, KDO bo z nami šel v gozdiček, AUL-NOY M.: Pavji kralj in druge pravljice, MAKAROVIČ, S.: Kaj bi miška rada, MAKAROVIČ, S.: Črni muc, kaj delaš, JURCA, B ■ Snežaki v vrtcu, KRAMBERGER, M.: Pasja zloženka, KRESNICE, DAHL, R.: Čarovnice, GRIMM, J.: Janko in Metka, AMAL-LIETTI, M.: Maruška Potepuška. Dražje stanarine Izvršni svet je na zadnji januarski seji obravnaval predlog družbenega dogovora o skupnih izhodiščih za oblikovanje in izvajanje politike stanarin v naši republiki v letošnjem letu. Z družbenim dogovorom naj bi zagotovili izvajanje politike stanarin, da bodo te do konca letošnjega leta dosegle 80 % predvidene ekonomske stanarine, ki pomeni v povprečju 2,72 % vrednosti revaloriziranega stanovanjskega sklada v SR Slove- niji, kar zagotavlja tudi pospešen prehod na ekonomske stanarine. Družbeni dogovor predvideva povišanje stanarin štirikrat letno, torej vsake tri mesece. Izjemoma pa so se prvič povišale stanarine 1. februarja. Predlog za povišanje stanarin v posameznih občinah bo izdelala Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije na podlagi podatkov samoupravnih stanovanjskih skupnosti in Zavoda SR Slovenije za statistiko. V razpravi je izvršni svet podprl predlog besedila družbenega dogovora, saj ta zagotavlja, da bomo do konca leta 1989 dosegli ekonomske stanarine To pa je tudi cilj. ki ga moramo uresničiti, da bi ohranili vrednost stanovanjskega sklada. Tudi drugič proti uvedbi samoprispevka V krajevni skupnosti Naklo so krajani ponovno glasovali proti uvedbi krajevnega samoprispevka Od 3560 volilnih upravičencev se je glasovanja udeležilo 2993 krajanov ali 84 %. ZA uvedbo samoprispevka je glasovalo 33,3 % krajanov, PROTI 49,2 % Še nekaj zanimivosti iz statističnih podatkov, ki jih je objavila volilna komisija: V največjem številu so se glasovanja udeležili prebivalci vaškega odbora Za Narodnim domom, kjer jih samo 7,8 % ni prišlo na volišče Najslabšo udeležbo so pokazali rezultati v soseski S-1, kjer 24,1 % volilnih upravičencev ni prišlo na glasovanje. Najbolj so bili ZA uvedbo samoprispevka Za Narodnim domom, najbolj proti pa na Brodu. Tu je kar 60 % prebivalcev glasovalo proti Pa bodi statističnih podatkov dovolj. Mnogo ugibanj in razmišljanj je bilo tiste dni po glasovanju izrečenih o vzrokih za tak rezultat. Nekateri so trdili, da so rezultat poznali že pred glasovanjem, drugi so za neuspeh krivili položnice s poračuni za elektriko in Gradnikove obračune komunalnih storitev Bili pa so tudi taki, ki so govorili o uspehu, kajti ljudje so vendarle z udeležbo dokazali, de so pripravljeni sodelovati, se pogovarjati in tudi odločati. Vzroke bodo gotovo poskušali najti na različnih sestankih, predvsem pa na seji sveta krajevne skupnosti. Gotovo pa je ta druga odločitev krajanov, ko so glasovali proti programom, ki so ga izbrale posamezne vaške skupnosti pokazala, da je naša krajevna skupnost prevelika Preveč različni so naši interesi, vsi skupaj pa nimamo enega večjega skupnega cilja. Jasno pa je še nekaj In sicer to, da bo v tem srednjeročnem programu krajevna skupnost Naklo zaostala v razvoju v primerjavi z ostalimi krajevnimi skupnostmi, kajti s tem krajevna skupnost izgublja tudi pravico do sredstev, ki jih zbirajo organizacije združenega dela Kako torej naprej? V krajevni skupnosti prav gotovo nujno potrebujemo nekatere objekte, ki so bili načrtovani v programu samoprispevka In na to vprašanje bodo morali odgovoriti člani sveta krajevne skupnosti že v programu dela za letošnje leto. bn DOPISUJTE V LOGAŠKE NOVICE Iz delegatskih klopi 14. skupna seja zborov tAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA Predsedniki vseh treh zborov naše občinske skupščine so sklicali prvo sejo, ki bo 10. februarja. Osrednja točka dnevnega reda bo sprejemanje resolucije za letošnje leto. Povedati je treba, da v času javne obravnave na osnutek resolucije ni bilo mnogo pripomb. V predlogu je upoštevana pripomba delovne organizacije KLI in sicer pri načrtovanju rasti izvoza in vrednosti investicijskih vlaganj Razumljivo je, da so sestavljalci resolucije v predlogu izpustili tudi odstavek z načrti krajevne skupnosti Naklo, saj samoprispevek ni bil izglasovan Poleg resolucije bodo delegati obravnavali še program dela skupščine in njenih zborov v letu 1988 Sestavljalci programa so osnutek dopolnili s predlogi iz javne obravnave in predlagajo, da v letu 1988 delegati obravnavajo še: - poročilo o izvajanju kadrovske politike v občini, - analizo vseh veljavnih odlokov in drugih prepisov, sprejetih na zasedanjih skupščine in njihovo izvajanje, - poročilo o izvajanju delegatskega sistema in - pregled izvajanja stališč, sprejetih na skupnih zasedanjih s skupščinami interesnih skupnosti. Poročila o delu javnega pravobranilstva, sodnika za prekrške, družbenega pravobranilca samoupravljanja in Postaje milice bodo na skupščini podali predstavniki posameznih organov. Precej obsežnemu gradivu bodo delegati zaradi zanimivosti tematike in problemov morali nameniti kar nekaj časa. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa bosta na ločeni seji obravnavala še predlog odloka o zaključnem računu proračuna občine in osnutek odloka o proračunu za leto 1988 .i^ Jfc i^ 4 4. 4 4. 4 4, s X X x S \ \ 3 4 4 4. 4. X X X X 'i 4 4 4 0 4* X X X X € 4 4 # s X X X X \ d 4. # \ X X i € 4, 4. d. / 4 % X X X X ' € 4. 4. 4 4 4 X X X X x € 4 4 ^ 4 X X .v \ € 4 4 4 4 X X x \ V € 4 4 4 4 4 X 3* X X X * C 4, 4. 4. 4 4' 4. ^ > > X X X X € 4 4. 4. 4. 4 X X % \ \ Skupnost krajevnih skupnosti je na eni svojih lanskih sej sprejela sklep, da bo občane v Logaških novicah redno obveščala o zbranih in porabljenih sredstvih samoprispevka, ki jih združujejo delovne organizacije in se zbirajo na računu Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Logatec Ker je leto naokoli in prihaja čas zaključnih računov, objavljamo podatke o zbranih in porabljenih sredstvih samoprispevka Sredstva so porabile krajevne skupnosti, ki so v letu 1987 izvajale programe samoprispevka PRIHODKI: Januar Februar 4.674 150 - Marec 12346 736 - April 11 738 908 - Maj 11676062 - Junij 11 716982 - Julij 12.549479 Avgust 15.854 836 September 16758088 - Oktober 19426 722 November 10796 050 December 19159638 146697651 ODHODKI: - KS Rovte - akontacija 60000000 - Zavod za načrt Vrhnika - us- luge 1 200000 - Zavod za natrt Vrhnika - us- luge 1 300000 obresti za posojila 1 847 447 bančni in manip stroški 1 466977 - KS Hotedršica 12000000 - KS Hotedršica 25.000000 - KS Rovte - akontacija za gradnjo objekta 43883227 146697 651 Vodja delovne skupnosti Viktor Krmavnar .% .% % 1^ $k X X 4 4 4 4 J 4.'. S X X ) l 4. 4, 4. 4 4 * X X X X 4 4 4 4. t X X X 'X 4 4 # 4 t X X X X X 4 4. 4. 4 /, X X X X X 4 4 4 4 * 4 4. £ X X X X X i 4 4. 4 a X X X X ( 4. 4 4 4 a X X X X 4 4 4. 4. ^ X X X X X X X X X l 4 * vabimo vas Filmski spored za februar 2 kanadski pustolovski BOKSAR, režija C. Polisama-no, glavne vloge i. Cara, P. Coufs Kadar boksar prijateljuje s črnci in ima še dekle črnko, potem je težav za cel koš. 5.-7. ameriški mladinski DVIGNI SIDRO, r. D. VVolman, gl. vi. Z. Noy, Y. Katzur Junaki LIMONOVEGA SLADOLEDA so že odrasli in krilarijo po Sredozemlju. Ljubezen, tihotapstvo in dogodivščine. 6-7 ameriški ljubezenski SLADKE SANJE, r. K Reisz, gl. vi. J. Lange, E. Harres Znamenita Jessica Lange. ki jo poznamo kot Coro iz POŠTARJA. KI ZVONI ZMERAJ DVAKRAT in še iz mnogih drugih imenitnih vlog. je v tem filmu upodobila življenjsko zgodbo country pevke Patsv Klein, ki se je morala boriti s pokvarjenostjo in alkoholom v družini. Jessica Lange je bila za to vlogo nominirana za Oskarja 9. ameriški glasbeni PLESALCI PRVE VRSTE, r. R. At-tenborough, gl vi M. Douglas, A. Reed, T. Mann Znameniti režiser GANDHIJA se je tokrat lotil še enega spektakla, vendar iz sveta broadwayskega musicela. 12. -14. hongkonški pustolovski BOŽJI OKLEP, r. J. Chan, gl. vi. J. Chan, A. Tam Kot zanimivost filma, v kalerem nastopa danes najpopularnejši karate-igralec Jackie Chan. povejmo, da so ga pred tremi leti snemati v Zagrebu. V filmu pa gre za iskanje oklepa iz č.isov križar . skih vojn. 13. -14. italijanski znanstveno fantastični NOVI BARBARI, r E. G. Castellari, gl vl. T. Brent, F. VVilliamson Fantazijski film o iskanju preživele civilizacije po atomski eksploziji. 16. ameriški pustolovski REMO VVILLIAMS, r. G. Hamil-ton, gl. vl. F. Ward, J. Gray Pustolovski tilm o vmešavanju politike v boj s korupcijo. 19. -21. ameriški mladinski OGENJ Z OGNJEM, r. D. Gibbins, gl. vl V Madsen, C. Sheffer Moderna zgodba o prepovedani ljubezni. Film je posnet v čudovitem kanadskem okolju In s prisrčno mlado igralsko ekipo 20. -21 francoska komedija OGROŽENA SRCA, r. C Gio, gl vl. A. Maccione Komedija o italijanskem plavbovu med počitnicami na T.-ihitiju. 23. angleški glasbeni POPOLNI ZAČETNIKI, r. J. Temple, gl. vl. E. OConnell, P. Kensit, David Bovvie Film o ljubezni mladega fotografa, z dobro glasbo, jasno, z Davi dom Bowiejem. 26-28. ameriška komedija KDO BO UBIL MOJO ŽENO?, r. J. Abrahams, D. Zucker, J. Zucker, gl. vl. D. De Vito, B. Milder Kaj se zgodi, če je mož srečen, ker so mu ugrabili ženo in je niti noče nazaj? Film govori o brezmejnem hlastanju za denarjem in o vulgarnem okusu Amerike. 27.-28. ameriški znanstveno fantastični NOČ KOMETA, r. T. ■ Eberhardt, gl. vl. R. Beltran, C. M. Stewart Fanfast/ćna zgodba o komelu. ki se je zemlji zadnjič približal v času dinozavrov, zdaj pa ogroža človeštvo. rjTTTTTTTT i i i i ITTTT I I I i i i i......m KULTURNA KRONIKA PESEM NA HOTENJSKEM ODRU; - Že kar krepko so pevci naših zborov zakorakali v novo pevsko sezono Vaje same pa bi bile brez nastopov kaj slab motiv za delo Zato so nastopi postali del dela Mešanega pevskega zbora DMG in Moškega zbora Rovte. Pevci obeh zborov so skupaj pripravili koncert v Hotedršici. Zborovodja Janez Treven je s fanti za nastop izbral devet skladb iz zakladnice slovenskih narodnih pesmi, Mešani zbor DMG Logatec pa je poleg priredb narodnih pesmi zapel še nekaj umetnih in renesančnih skladb. Pevce so za njihov nastop poslušalci nagradili z aplavzom. Za marsikoga je bila pesem v nedeljskem popoldnevu prijeten začetek novega tedna in prvi kulturni dogodek po jesenskem kulturnem zatišju IZŠLA JE PRVA KASETA LOGAŠKEGA OKTETA. - Tri mesece se tudi v naših domovih večkrat sliši petje našega Logaškega okteta. Konec oktobra je namreč pri založbi kaset in plošč RTV Ljubljana izšla kaseta, na kateri je 20 skladb. Med njimi tudi ROŽICA, skladba A. Gruma, po kateri je kaseta dobila ime Kot se za tako priložnost spodobi, je oktet pripravil promocijsko predstavitev kasete in sicer v novi logaški knjižnici, ki vse bolj postaja osrednji kulturni prostor. Veliko časa, volje in vztrajnosti je bilo potrebno za posnetke. Toda zdaj so dnevi v studiju, ponavljanja in težave samo še spomin. Skupaj z umetniškim vodjem Tomažem Tozonom so pevci okteta izbrali skladbe, ki bi jih prej ali slej pozabili. Tako je Logaški oktet s kaseto bogato prispeval v zakladnico logaškega zborovstva. Da je kaseta res našla pot v naše domove kaže tudi dejstvo, da je v trgovinah ni več moč dobiti. Zato se je oktet odločil za ponatis. PRIREDITVE DEDKA MRAZA. - Nekaj dni pred novim letom je otroke obiskal dedek Mraz. Pripeljal se je na saneh, z njim so prišli palčki in Sne-guljčica, pa medvedki in zajčki in seveda letni časi. Kot že tolikokrat doslej, so se tudi letos prizadevni organizatorji zelo potrudili, da bi bilo novoletno vzdušje pisano, zanimivo in pravljično. In uspelo jim je. Letošnji sprevod je namreč prav zablestel. Nešteto bleščic na oblekah snežink, pisani dežnik jeseni in pomladansko cvetje so razburkali otroško domišljijo. Otroci so se nasmejali klovnom in zapeli z dedkom Mrazom ter hiteli odvijati darila, ki jim jih je prinesel. Prinesel pa je tudi program risank, lutkovno igrico in glasbeni program za najmlajše. Organizatorji so imeli veliko dela To lahko verjamete in za njihova prizadevanja so največja nagrada sijoče oči malčkov. Ni bilo še vse tako, kot so si zamislili. Še veliko idej je v njihovih glavah in veliko pripravljenosti, zato si želijo sodelovanja in pomoči pri organizaciji te velike prireditve. bn Moj dedek gobar Še pred svitom dedek vstane, ob uje škornje, košaro vzame. Proti gozdu se poda. Roso pred seboj pometa, s palico si utira pot. Vas ostala je za njim, glavna cesta tudi. Tišina ga ustavi Samo oči napenja in posluša. »Ko bi bil malo manj naglušen,« mi pripoveduje v šali, »bi slišal travo rasti in dihati drevesa« Ker nič se ne premakne, nič se ne oglasi, dedek dalje odkoraka Naenkrat nekaj se posveti. Sonce se prebuja za hribom in pošilja žarke daleč na vse strani, le hrib in hiše pod njim so še v temi. Kar bolj živahno vse postane, saj narava oživi. Tam v grmu zajček mane si oči, srna se pred njim v dir spusti. Murni strune so ubrali, ptički koncert so zaigrali. Pred dedkom pa naenkrat, glej! Kot bi jurčkov mu nasejal Polno košaro in kapo jih je nabral Ko otovorjen prišel dedek je domov, mu obraz od veselja je igral »Take sreče pa že dolgo nisem imel« Pa še to je rekel: »Ni mi toliko do teh dobrot, kot za lep in koristen sprehod.« Obljubil mi je, da me bo enkrat s seboj vzel. Pa vedno najde kakšen izgovor Zjutraj, da jaz presladko spim in me noče buditi, čez dan pa nima časa, ker je upokojenec. Kar sem po dedkovem pripovedovanju še tisti večer napisala, sem zjutraj moji veliki prijateljici - babici pokazala. »Ti moj zaklad, to ni samo za tvoj zvezek, to moraš še kam poslati Mi jav je primeren in Novice tudi, le pošlji in še koga spodbudi« Mateja Nagode, 2. razred, Hotedršica 104 Logaške novice - glasilo SZDL občine Logatec. Predsednik izdajateljskega sveta Franc Jerina Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Branka Novak, tehnični urednik Miro Leskovec Številka žiro računa 50110-678-87486. Tisk Srednja šola tiska in papirja, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije SR Slovenije št 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov.