GEOGRAFSKI OBZORNIK leto 2022 letnik 69 številka 3-4 GEOGRAFSKI OBZORNIK Vse prej kot kritičen vpogled v nekatere teoretične in praktične probleme razvoja svetovne in domače geografije Slovenija v turističnih in planinskih vodnikih 1860–1965 Spodbujanje razvojnega potenciala turizma na podeželju Upravljanje trajnostnega turizma na zavarovanih območjih Prostorska strategija razvoja turizma na območju Kolpe Primeri oblik trajnostnega turizma v Mestni občini Ljubljana »To bi morali uvesti za stalno!« NAPIS NAD ČLANKOM NAPIS NAD ČLANKOM Avtorica fotografije: LENA KROPIVŠEK GEOGRAFSKI OBZORNIK strokovna revija za popularizacijo geografije Izdajatelj: Zveza geografov Slovenije, p.p. 306, 1001 Ljubljana Za izdajatelja: Aleš Smrekar ISSN: 0016-7274 Odgovorna urednica: Lea Rebernik Uredniški odbor: Nejc Bobovnik, Primož Gašperič, Mojca Ilc Klun, Drago Kladnik, Miha Koderman, Peter Kumer, Irena Mrak, Miha Pavšek, Anton Polšak, Tatjana Resnik Planinc, Uroš Stepišnik, Ana Vovk in Igor Žiberna Upravnik revije: Primož Gašperič Terminološki in jezikovni pregled strokovnih člankov: Drago Kladnik Elektronski naslov uredništva: geografski.obzornik@gmail.com Medmrežje: http://zgs.zrc-sazu.si/Publikacije/Geografskiobzornik/tabid/302/Default.aspx Tisk: Collegium Graphicum d.o.o. Naklada: 600 izvodov Cena: 6 € Transakcijski račun: 02010-0014166331, Nova Ljubljanska banka, d.d., Ljubljana, Trg republike 2, 1000 Ljubljana Izid publikacije je finančno podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz sredstev državnega proračuna iz naslova razpisa za sofinanciranje domačih poljudnoznanstvenih periodičnih publikacij. Izhaja do 4-krat letno kot enojna ali dvojna številka. Geografski obzornik objavlja izvirne prispevke, ki še niso bili objavljeni nikjer drugod. Uredništvo si pridružuje pravico do (ne)objave, krajšanja, delnega objavljanja prispevkov v skladu z uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Prispevke pošljite natisnjene in po elektronskem mediju na naslov in elektronsko pošto uredništva. Poslanih prispevkov ne vračamo. Revija je vključena v SCOPUS. GEOGRAPHIC HORIZON professional magazine for popularization of geography Publisher: Association of Slovenian Geographers, p.p. 306, 1001 Ljubljana, Slovenia For the publisher: Aleš Smrekar ISSN: 0016-7274 Responsible editor: Lea Rebernik Editorial board: Nejc Bobovnik, Primož Gašperič, Mojca Ilc Klun, Drago Kladnik, Miha Koderman, Peter Kumer, Irena Mrak, Miha Pavšek, Anton Polšak, Tatjana Resnik Planinc, Uroš Stepišnik, Ana Vovk and Igor Žiberna Administrator: Primož Gašperič Terminology and language review of professional articles: Drago Kladnik E-mail: geografski.obzornik@gmail.com www: http://zgs.zrc-sazu.si/Publikacije/Geografskiobzornik/tabid/302/Default.aspx Print: Collegium Graphicum Price: 6 € Number of copies printed: 600 copies Bank account: 02010-0014166331, Nova Ljubljanska banka, d.d., Ljubljana, Trg republike 2, 1000 Ljubljana, Slovenia The magazine is indexed in SCOPUS. This publication was co-financed by the Slovenian Research agency. NAPIS NAD ČLANKOM 4 Darko Ogrin Vse prej kot kritičen vpogled v nekatere teoretične in praktične probleme razvoja svetovne in domače geografije 12 Martina Frelih, Ida Knez Račič, Lucija Miklič Cvek Slovenija v turističnih in planinskih vodnikih 1860–1965 20 Špela Stanonik Spodbujanje razvojnega potenciala turizma na podeželju 28 Tina Primožič Upravljanje trajnostnega turizma na zavarovanih območjih 36 Martina Auguštin Prostorska strategija razvoja turizma na območju Kolpe 46 Alenka Soršak Primeri oblik trajnostnega turizma v Mestni občini Ljubljana 55 Nela Halilović »To bi morali uvesti za stalno!« 65 Nursultan po treh letih ponovno Astana 68 Preteklost in prihodnost - 16. bienalni simpozij in monografija GIS v Sloveniji 71 Program dogodkov Ljubljanskega geografskega društva - pomlad 2023 Kot geografi vemo, da za vpis na študij geografije pogosto krivimo poto- vanja in izlete po Sloveniji in svetu. Mogoče se še spomnite manjkanja v šol- skih klopeh zaradi potovanj, ki so v vas vzbudila le še dodatna zanimanja za izbrane teme? Osrednje mesto v tokratnem Geografskem obzorniku zavzema turizem. Zelo močna in pomemba gospodarska panoga, kateri se v veliki meri posve- čamo tudi geografi. Na turizem gledamo drugače in z drugih zornih kotov, a pravzaprav je turizem v svojem bistvu zelo geografski pojav, saj so z njim nuj- no povezani premiki v prostoru, nenazadnje je odvisen od pokrajine in njenih značilnosti. Ko se je začela pandemija Covid-19, smo se v zelo kratkem času morali prilagoditi številnim spremembam in novemu načinu življenja. V tem obdobju so se posledice močno čutile tudi v turistično-gostinski dejavnosti, naši premiki so bili zaustavljeni in primorani smo bili raziskati svojo bližnjo okolico in odkriti pozabljene kotičke. Danes je slika drugačna, v po-covidnem obdobju gledamo na turizem kot na »Fenixa, ki je vstal iz pepela«. Turizem se je prilagodil na spremenjene razmere, zato smo priča njegovemu še večjemu razcvetu. Tokratna številka in njeni raznoliki prispevki so dokaz širine turizma kot gospodarske panoge in hkrati dimenzij geografskega poklica. Pomembno je, da se zavedamo, da geografi to panogo oblikujemo in prispevamo (tako znan- stveno kot strokovno) k njenemu raznolikemu in uspešnemu razvoju. Za konec še pogled na leto 2022, ki se vztrajno bliža koncu. Lahko reče- mo, da si ga bomo zapomnili po osrednjem slovenskem geografskem dogodku, Zborovanju slovenskih geografov v Slovenj Gradcu. Decembrski praznični duh je vedno v znamenju veselja in druženja, ter obujanja spominov na dogodke iztekajočega se leta. To je čas, ko pridejo na plano tudi malce starejši spomini in z njimi povezane obljube. D. Ogrin je že prejšnji urednici obljubil, da bo Sla- vo in zgago vojvodine Geografske, ki je bila predstavljena na prireditvi ob pra- znovanju 100 letnice študija geografije na Univerzi v Ljubljani leta 2019, pre- uredil v obliko resnega strokovnega, če že ne znanstvenega članka. Obljubo je izpolnil, toda vzporedno z njo so se mu povečale ambicije. Ker so ga revije, ki s faktorjem vpliva sodijo v Q1, zaradi določenih teoretskih pomanjkljivosti zavrnile, smo mu zatočišče ponudili v naši reviji. Iz kolegialne solidarnosti in skrbi, da ne bi naši bralci v veselem in šegavem pred prazničnem decembrskem času ostali brez resnega strokovnega branja. Srečno 2023! Lea Rebernik, urednica 4 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 ali doneski k slavi in zgagi vojvodine geografske IZVLEČEK Ni kaj dosti za izvleči. Znano je, da smo vsi po malem zemljepisci, da se znašamo nad tvarino, ki obstaja v nas in okoli nas, imamo pa težave po ljudsko povedati, s čim se ukvarjamo in, zakaj je to dobro. Takisto je prepoznano, da bolehamo za raznimi bipolarnimi motnjami, beri: dualizmi. Zemljepisna teorija in z njo povezana metodohistorologija spominjajo na bohinjski sir. Namen spisa ni kupovanje sira, ampak v izbranih luknjah njene dolge in slavne razvojne poti osvetliti določena, za našo znanost povsem irelevantna historično-teoretsko- metodološka vprašanja. Besede za ključ: zemljepisna historija, teorija in metodologija, od pamtiveka do jutri, po svetu in doma, narobna geografija z elementi nonsensa MUHTASARI Kitu chochote isipokuwa ufahamu muhimu katika matatizo fulani ya kinadharia na ya vitendo ya maendeleo ya jiografia ya dunia na ya ndani, au utukufu na kiungulia cha kijiografia Hakuna mengi ya kutoa. Inajulikana kuwa sisi sote tuko kwenye ramani ndogo, kwamba tuko juu ya kiumbe kilichopo ndani yetu na karibu nasi, lakini tunapata shida kusema kwa njia maarufu tunayoshughulika nayo na kwa nini ni nzuri. Pia inatambuliwa kuwa tunakabiliwa na matatizo mbalimbali ya bipolar, soma: dualisms. Nadharia ya kijiografia na mbinu-historia inayohusishwa nayo ni kukumbusha jibini la Bohinj. Madhumuni ya faili sio kununua jibini, lakini kutoa mwanga juu ya maswali fulani ya kihistoria-kinadharia-mbinu ambayo hayana umuhimu kabisa kwa sayansi yetu katika mashimo yaliyochaguliwa ya njia yake ndefu na maarufu ya maendeleo. Maneno muhimu: historia ya kijiografia, nadharia na mbinu, tangu zamani hadi kesho, ulimwenguni kote na nyumbani, jiografia isiyo sahihi na mambo ya upuuzi. Vse prej kot kritičen vpogled v nekatere teoretične in praktične probleme razvoja svetovne in domače geografije GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 | 5 SLAVA IN ZGAGA VOJVODINE GEOGRAFSKE Avtor besedila: DARKO OGRIN, doktor geografskih znanosti, redni profesor Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Aškerčeva cesta 2, 1000 Ljubljana E-pošta: darko.ogrin@ff.uni-lj.si S lava vojvodine Geografske, tuje in domače, je res dolga in slavna. Iz- hajajoč iz bogatega slovstva na to temo (James in Martin 1993; Rana 2008; Holt-Jensen 2018; Ogrin 2019) sega njen rod med stare Grke, če že ne v čase iznajdbe plemenitega napitka z dodatkom hmelja visoko razvi- tih civilizacij Medrečja. Njena beseda in ustrojstvo sicer ni zapisana v slavnem hamurabijevem zakoniku, kakor prej omenjeni poživljajoči, med geografi še danes čislan napitek, jo pa najdemo prvič zapisano nekaj malega korakov pred obzorjem našega štetja. Verjetno je bilo zemljepisje zapisano že v starejših pi- smih, vendar, ker jih nihče ni bral, so se izgubila. In potem sledi: Eratosten besedo zapiše in izmeri obseg predmeta njenega proučevanja, Ptolemaj si izmi- sli, kako ta predmet narisati, Strabon ga kos za kosom popiše … Kozlerju dajo pivovarniški posli navdih, da na svitlo da Zemljovid slovenske dežele in pokra- jin … in tako do dan današnjih dni. Glavni namen tega pisanja ni sistematič- noanalitičnokompleksno predstaviti imeniten geografski rod, ampak osvetliti nekatera vprašanja iz celokupne Zgage svetovnega in domačega zemljepisja, ki so podhranjena. Osredinili se bomo na tri, z nekaj medklici: a. O težavah z očetovstvom in materinstvom geografije. b. O težavah z oblastmi in avtoritetami. c. O teoretskih in metodoloških zgagah. Pri metodah raziskovanja smo črpali iz nabirke klasičnih zemljepisnih metod in tehnik, kjer na prvo mesto dajemo zbiranje, analizo in interpretacijo pisnih virov in literature. Temeljili smo na strogo znanstveni literaturi z najvišjimi možnimi faktorji vpliva, kakor na primer Bunker in Raviola (2022) in Milčin- ski (2015), koristila pa nam je tudi taka, v katero znanstvena srenja ni imela vpogleda, dokler ni bila napisana (na primer Bonnet 2008; Cresswell 2013). Ni odveč poudariti, da smo pred ekspozicijo vsebine teh virov vzpostavili do njih nadvse kritičen odnos, še posebej do tega, kar sta ponujala stric Gugerle in teta Wiki. Ker je spis bolj strokovne kot znanstvene narave, smo se pri nje- govi sestavi malenkost oddaljili od tako imenovane IMRaD strukture, ali po domače, vzorec za UMRET(D). Zato se vnaprej opravičujemo, če bo katerega od bralcev zmotilo, da ima prispevek glavo od zelja, telo od osla in okončine od kuščarja. O težavah z očetovstvom in materinstvom geografije Razmotrivanje o očetih in materah geografije ter otrocih, ki izhajajo iz te zveze, ni enostavno početje. Nenazadnje zaradi nezanesljivih testov očetovstva in do- ločenih časovnih diskrepanc, kar daje slutiti, da je pri tem problemu kategorija prostor-čas še posebej relativna, specialno ukrivljena in neupoštevanja vredna (več o tem: Einstein 1917). Branje historij navrže, da je prvi potencialni oče geografije Homêr, ki je živel, če je živel, preden je umrl. Homêr je porodil Odisejo, neke vrste popis tedanjega sveta. Drugi kandidat za fotra je Herodót izpred skoraj pol tisočletja preden smo 6 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 SLAVA IN ZGAGA VOJVODINE GEOGRAFSKE se naučili štet. Toda tristo kosmatih hudičev, on naj bi bil tudi oče zgodo- vine. Sam pojem »Geografija«, če ga razumemo kot dete, je bil rojen okrog leta 200 pr. n. št. Očetovstvo so si pod- tikali – kot vroč kostanj – pismouki iz Aleksandrije. Ker je očitno imel naj- manj (proti)trdne argumente, je oče- tovstvo pristalo v naročju Eratóstena. Se pogosto primeri, da je očeta težko najti. Ampak po navadi z mamami ni težav. Toda ne pri geografiji, častitljivi vedi imenitnega rodu! Če geografsko mater iščemo okoli časa žitja in bitja očetovskih kandidatov, je ne najde- mo niti z lučjo pri belem dnevu. Prvi resni sum za geografsko materinstvo pade na Silvijo iz Akvitanje, ki je ži- vela par 100 let po našem štetju in je popisala svojo pot v ne tako oddaljeni Orient. Če je to res, je bila vsaj 600 let mlajša od svojega otroka. Nekate- ri raziskovalci geografske historije, ki zaupajo teti Wiki in njeni kofetarski druščini, imajo pri njej, razen časov- nega, še en resen zadržek. Za geografi- njo je bila preveč asketske narave, pri čemer je še najmanj moteče zagovarja- nje paradigme, da je čistoča sovražna do duhovnosti in je zato odklanjala umivanje svojega telesa – razen prstov na rokah. In potem ni dolga stoletja nič slišati o popisovalkah Zemlje, vse do škotske vseučenjakinje Mary F. Somerville v 19. stoletju. Zanimivo, čeprav ženska, je bila med drugim deležna odlično- sti tudi v fizični geografiji. To pa po trdnem prepričanju nekaterih starost slovenske geografije izpred nekaj de- setletij, pa tudi kak sodobnik bi se našel, ne gre skupaj. Mary, ki bi ji lahko pripisali prvenstvo feministič- ne geografije, ima tudi pomembno zaslugo za razvoj strokovnega besedja. Kakor smo videli in spoznali iz pri- povedovanja strica Gugerla, je njeno za skupnost vredno dejanje sicer po- sredno, a zato nič manj pomembno. Ko je njen sodobnik, velikobritanski učenjak Wiliam Whewell, ocenjeval enega od njenih številnih umotvorov, se je znašel v zagati, kako opisati njen multidisciplinarni, geografsko kom- pleksni pristop. Pa je zapisal, da je to delo »znanstvenice«. In beseda se je prijela in obdržala do dan današnjih dni za početje posebne vrste ljudi, ki ždijo po univerzah in inštitutih. Kaj pa mame in očetje slovenske geo grafije? Ponovi se zgodba iz zgo- dovine svetovne geografije. Rojevali so se geografski otroci, kandidatov za očeta kar nekaj, čeprav nobeden s potrjenim očetovstvom, mam pa še nekaj časa od nikoder. Prišle so z za- mudo. Bolj pogosto je obratno – oče- tje pridejo naknadno, potem, ko so stisnjeni v kot. Nekaj osumljenih za očetovstvo je bilo emigrantov ali imigrantov. Recimo Pietro Coppo iz Kolumbovih časov, ki sta ga služba in ljubezen iz rodnih Benetk pripeljali in usidrali v Izoli. Po profesiji je bil državni birokrat in mestni svetnik, po duši pa malar ze- mljevidov, popisovalec krajev in dežel, skratka geograf po današnji postavi. Ne da bi zajadral čez Gibraltar, je iz ulice ribjih konzerv, nekaj 10 let po odkritju Novega sveta, popisal in upo- dobil domače kraje in svet, celo več, tudi tisto, kar še ni bilo raziskanega. Držal se je metodološke paradigme, ki jo je par 100 let pozneje filozofsko utemeljil Immanuel Kant. Ampak o tem v nadaljevanju. Valvasor ni bil migrant, je pa prišel na boben, ker se je preveč vneto trudil Kranjcem in tujcem prikazati lepote domovine. Pač pa je bil migrant 100 let pozneje popisovalec in razlagalec čudes in prikazni slovenskih in sose- dnjih pokrajin Baltazar Hacquet. Pot ga je prinesla iz Francije, razsvetljenca, svobodomiselneža, intelektualca, ka- kor jih je bilo malo tiste čase. Za denar je bil zdravnik v Idriji (ne v popravljal- nici duš na griču nad centrom) in po- tem v raznih službah v naši prestolnici, za lastno veselje pa je raziskoval in po- pisoval Kranjsko s sosedstvom. Kakor sam pravi, pa provincialni in ozkosrč- ni someščani niso imeli razumevanja za njegovo početje in razmišljanje. Se niso pretirano zanimali za njegovo Oryctographio, ga postrani gledali in mu delali težave. Označil se je za »tujca med mojim narodom« in zapustil »neu- ke in pobožnjakarske Kranjce«. Odšel je v tujino, pa se mu tudi tam ni godilo veliko bolje. Se je pa njegovemu psu, Slika 1: Eratósten, potem ko je izvedel, da ga sumijo za očeta Geografije (sliko posodil stric Gugerle). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 | 7 SLAVA IN ZGAGA VOJVODINE GEOGRAFSKE saj mu je, če se Kranjc (2020) pri se- števanju ni zmotil, v oporoki zapustil 100 goldinarjev. Po trenutnem tečaju Banke Slovenije bi to bilo, upoštevajoč inflacijo, devalvacijo, stabilizacijo in kanalizacijo, skoraj 2000 evrov. Še en kandidat za očetovstvo je pobe- gnil iz naše dežele, Alexander Georg Supan, po domače Županov Jurij. Njegov rod po mami in očetu vleče korenine nekje med Bledom in Rado- vljico, brat Josef (Jože, Pepi) – »nomen est omen« – je bil pra-, pra- , pra- Jan- ković najlepšega mesta na svetu. Jurij, v začetku navdušen učitelj zemljepisja na ljubljanski realki, z veliko posluha kako to vedenje približati mladeži, doma ni našel pravih sogovornikov, zato je pobegnil v svet, in postal Ge- org. In, kakor je navada, »pozabil« na rodno grudo in se uveljavil kot eden najpomembnejših nemških geografov na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Za kazen, ali zaradi značilne slo-geo zavi- sti, ki je delovala že takrat, ga njegovi domači stanovski sodobniki in tisti nekoliko pozneje skorajda niso citi- rali (čeprav so njegove knjige nabirale prah v naših knjižnicah). Še bolj zapletena in nejasna je zgodba z mamami naše geografije. Kateri pri- tiče ta titula? Prvi geografinji pred ge- ografijo kot institucionalizirano vedo, prvi poklicni, diplomirani geografinji, prvi doktorici geografije, prvi preda- vateljici geografije na univerzi? Cel kup vprašajev. Jasno je le eno. Nekaj kandidatk je še med nami in morda bere to pisarijo. Ker je v besedah za ključ ta spis označen za sorto geograf- ske historije, kjer je potrebno upošte- vati časovno distanco in se potemta- kem ta veda konča kakih 30 let nazaj od izida Geografskega obzornika, le- tnik 69, številka 3-4, naj to znanstve- no vprašanje ostane kost za glodanje bodočim rodovom. O težavah z oblastmi in avtoritetami Če ne verjamemo dostopnim virom in literaturi, ki lažejo, naslovljeni pro- blem ne seže v antiko. Najtaprvo ga zasledimo proti koncu srednjega veka. Strah pred Erdoganovimi predniki je iz Bizanca na italijanski škorenj pri- gnal Manuela Hrizolorasa, ki je, ve- lik oboževalec naše vede, s sabo pri- nesel tudi Ptolemajevo Geographike hyphegesis. S prijateljem, tako nami- gujejo viri, sta ga jezikovno nerazgle- danim prebivalcem škornja in širše, prevedla v latinščino. Delo je, skupaj s Strabonovo Geografijo in drugimi starimi spisi, prižgalo ogenj huma- nizma in razsvetlilo do tedaj mračno Evropo. To ni namig evrobirokratom za reševanje aktualne energetske krize! Splošno je znano, da je nemško pod- nebje bolj vlažne in ne preveč vroče sorte. Ampak 300 let za Hrizolora- som je postalo prevroče za Bernhar- da Vareniusa. Pretirano je zagovarjal odpadniško vero in zaradi težav s protireformacijskimi oblastmi je mo- ral prebegniti v Amsterdam. Filozofa, matematika in zdravnika po poklicu je svobodomiselno in navdihujoče ozračje severnih Benetk, ob stikih z raziskovalci sveta, trgovci in njihovi- mi eksotičnimi dobrinami, odvrnilo od starih profesij. Postal je geograf, ki je razlaganje splošnih zakonitosti in načel znal ločiti od opisovanja poseb- nosti posameznih območij. Še kakih sto let bližje nam je geografsko filozofijo in teorijo Vareniusa in Kanta na moderne tirnice pomagal prestavlja- ti Alexander von Humboldt. Ampak pozor! Šele potem, ko so se naravni ci- kli tako zavrteli, da se je osvobodil obla- stniškega oklepa svoje mame. Pred tem je bil le vesten državni birokrat, ki je hrepenel po obzorjih širnega sveta. Po- tem je zadihal, si našel prijatelje, začel potovati po svetu, se domislil izoterm, odkril rastlinske in podnebne pasove, videl Humboldtove pingvine in povsod našel povezave. Ko je plezal na Čimbo- raso in se mu je že malo bledlo od vi- šinske bolezni, je, če gre verjeti Wulfovi (2017), izjavil: »Pa saj je vse medsebojno povezano in vzajemno. V tej izjemni ve- rigi vzrokov in posledic ne moremo niti enega samega dejstva premišljati v posa- mičnosti. Če potegnemo eno nitko, se lah- ko razpara vsa tapiserija!« V glavi se mu je izrisala prva skica »Naturgemälde«. Od njegovih časov naprej geografijo zelo zanimajo povezave med pojavi in procesi na Zemljinem površju. Slika 2: Varenius si je lahko privoščil portret pri Vermeerju šele potem, ko mu je Geographia generalis prinesla dovolj cekinov (slika je kartolina v lasti pisca teh vrstic). 8 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 SLAVA IN ZGAGA VOJVODINE GEOGRAFSKE težav. Tudi zato ne, ker so bili in so mnogoteri še vedno del nje ali vsaj v njeni neposredni bližini. Pritrjujejo znani tezi, da sta bila geografija in ge- ografsko znanje od vekomaj tesno v spregi z oblastjo in centri moči. Se je pa v sodobni akademski sferi ohranila zavest o vsesplošni koristno- sti arestov za intelektualni in akadem- ski napredek. Ker je v današnjem času klasični zapor rahlo družbeno nespre- jemljiv in umaže lik in delo tistega, ki v njem preživi nekaj časa, so moderne univerze uvedle nekakšen nadomestek v obliki sobotnega leta. Kar se tiče fi- nančne stimulacije za sobotno leto, ni bistvenih razlik s klasičnimi luknjami, vsaj pri nas ne. Zadnje čase oblast in raziskovalna politika zahtevata, da je znanstveno- raziskovalno in strokovno delo aplika- tivno usmerjeno in davkoplačevalcem ponuja uporabna spoznanja za razre- ševanje družbenih in drugih aktualnih tegob in betežnosti. Izhajajoč iz dose- danjega razglabljanja in z željo, da bi bil tudi ta spis koristen za občestvo ter upoštevajoč družbeno klimo, ki kaže znake nagibanja k tradicionalističnim vrednotam, nadrejenim inštancam predlagamo obuditev inštituta nekdaj zelo razširjenih univerzitetnih zaporov za študente. In sicer: a. Študentski zapor namesto prošnje za peto opravljanje izpita – naj- prej en mesec strogega zapora z ustreznim študijskim režimom in potem na izpit! Kar se tiče stan- dardov in normativov za tak zapor, priporočamo obisk tovrstnih, sicer muzejskih ustanov v naprednejših deželah zahodno od nas. pa je denar priskrbel stroko (in tudi nekaj malega slave). Inštrukcije, kako prehoditi pot od ponarejanja denarja do slavnega kartografa, so zbrane v priročniku Marka Žerovnika (2012). Če povzamemo, zgodovina nas uči, da težave z avtoritetami in zapori geogra- fom dobro denejo. Ob omenjenih je tudi Marco Polo ždel v kalabušu in si tam sotrpinu v pero izmišljal svoje dogodivščine s Kitajskega. Arestant- sko hrano je zaradi herezije, sumlji- vih pisem in upodobitev okusil tudi Mercator. Da ne bo pomote, ne naš veletrgovec, ampak oče moderne kar- tografije Gerardus Mercator, Gerhard Kremer Mercator oziroma kakorkoli že se je ta Flamec podpisoval. Kaj pa naši geografski sodobniki in oblast? Po dostopnih virih ti niso imeli in nimajo z njo kakih posebnih Pa da ne bo govora samo o tujih ze- mljepisnih težavah z oblastmi. Tudi naši ljudje so jih imeli. Če sežemo v polpreteklo zgodovino, na primer Ivan Selan. Malo starejši se ga spominjamo po zemljevidih Slovenije, ki so viseli po učilnicah. Selana sta že kot šolarčka bolj kot krave in kmetija zanimala zemlje- pis in risanje. Sam si je risal zemljevide za hribe, na katere je lazil. Z risanjem zemljevidov, vstopnic in podobnim je tudi nekaj malega zaslužil. Naneslo pa je tako, da je podedoval kmetijo in ob tem moral izplačati sorojence. Denarja ni bilo, rešitev se je ponujala v proda- ji gozda (v Sloveniji ga je 60 % !) in plemenitenju zaslužka v hranilnici. In je prišla finančna kriza, starojugo- slovanska država ni ustanovila slabe banke, zato je ob propadu hranilnice propadel tudi naloženi denar. Presreč- nemu Selanu se je porodila zamisel, da izgubo pošteno nadomesti z ustreznim številom narisanih bankovcev. Ni mu uspelo, oblast ga je dobila, zaprla, na sojenju oprostila, pa ponovno zaprla, pa izpustila. Skratka, dober glas seže v deveto vas, in Selan je pristal na Vojno- geografskem inštitutu v Beogradu. Tu se je iz finančnih krogov prešolal v izvr- stnega kartografa in po vrnitvi domov dolga desetletja plemenitil našo šolsko geografijo. Sama po sebi se ponuja vzporednica med Selanom in Škotinjo Mary F. Somerville iz predhodnega poglavja. Če so njo zaradi zaslug za znanost natisnili na škotskem bankovcu za 10 funtov, si je Kranjec Selan bankovce ukrojil po svoji meri in potrebi. Ne sicer funtov, ker je bil skromen, se je zadovoljil z dinarji. Somervillovo je stroka postavila na denar, Selanu Slika 3: Selan se pripravlja na kartografsko-monetarne podvige. Avtor risbe ni znan, je pa poskenirana iz Žerovnikove knjige (2012, str. 156). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 | 9 SLAVA IN ZGAGA VOJVODINE GEOGRAFSKE »Zakaj moraš oditi ravno ti? A si edini, a brez tebe ne morejo nič narediti? Še moje družine nisi spoznal, pa greš odkrivat svet? Nič se ne bo spremenilo, če ostane svet raven! Samo moški boste na ladji – ne me basat! Prasec, že zdavnaj si se zmenil s tistimi domorodkami! Nič se ne oblači, ne greš in pika! Če greš, se vrnem k mami!« Krištof Kolumb ni bil poročen, Hum- boldt tudi ne, naši raziskovalci tujih dežel, Baraga, Knoblehar in Hallerste- in, tudi ne. Pa še kakšen bi se našel. V kontekstu specifičnih tehnično-me- todoloških prijemov pri prepričevanju strokovne javnosti o pravilnosti svojih hipotez ne moremo mimo Mihaila Vasiljeviča Lomonosova, čeprav bi lahko kako o njem zapisali tudi v predhodnem poglavju. Ta veleum rodnega Königsberga (danes ga na zemljevidu najdemo kot Kaliningrad), poroča Richards (1974). Ko so mu oči- tali, le kako lahko poučuje geografijo, ko pa sveta ni videl dlje od rodnega obzorja, se je v pogovoru s teto Wiki branil: »Nimam časa, ker želim v svoji neizmerni vedoželjnosti iz knjig proučiti vse dežele sveta.« Pa še en zgled je zapu- stil geografskim sledilcem; kljub dolgi geografski praksi ni napisal nobenega geografskega dela. Kakega »lajka« so te njegove ideje delež ne tudi dan danes! Geografijo so od klasične k moderni začela spreobračati spoznanja veli- kih geografskih odkritij. Zgodovina znanosti piše debele bukve in dolge traktate o tem paradigmatskem pre- vratu in se sprašuje: Zakaj je prišlo do odkritij, kaj je gnalo pogumneže in neu- mneže v nevarnost in neznano? Zaman pa iščemo v njih preprosto pojasnitev: niso bili poročeni! Če bi bili, bi mo- rali doma odgovarjati na vprašanja in poslušati očitke, kot so: b. Študentski zapor kot sredstvo preprečevanja velikega osipa v za- četnih mesecih študija. Namesto svobode pri dremanju na predava- njih, seminarjih in vajah oziroma posedanja po okoliških lokalih – zaporniški režim, z do minute razdelanim dnevnim urnikom. In to ob upoštevanju regionalnih specifik v geografskih vzgojnoizo- braževalnih ustanovah Slovenije: v Ljubljani keha, v Mariboru kobača in v Kopru pržon (tu ne bo težav, saj tam geografski oddelek deluje v hiši, kjer je podobna inštitucija nekoč že bila). Z malo ali več (pri) sile se marsikaj doseže (Zupančič 2010-2022), tudi poveča preho- dnost med letniki in pomnoži že kritično številčno stanje geografske študentarije po oddelkih na Slo- venskem. O teoretskih in metodoloških zagatah Na specifični metodološki pristop in z njim povezan še bolj specifičen duali- zem, ki spremlja predvsem regionalno geografijo, smo namignili pri Pietru Coppu. Ena sorta popisovalcev in raziskovalcev sveta, Humboldt na pri- mer, svoja dognanja opira predvsem na tisto, kar jim je bilo dano videti, doživeti, izmerili in podobno, druga pa filozofira o svetu in njegovih delih s pomočjo papirjev, nagrmadenih po kabinetih. Kolovodja slednjih je bil Immanuel Kant, zvesto mu je sledil Carl Ritter, pa še kdo iz bogate zbir- ke svetovnih in domačih zemljepiscev. Kant je ob stresanju neumnosti o kri- tikah praktičnega uma in razsodne moči skoraj 40 let predaval na univerzi geografijo, pa v življenju ni zapustil Slika 4: Odgovore na tehnična, logistična, administrativna in druga vprašanja uvedbe študentskih arestov v slovenskem prostoru lahko zainteresirani krogi najdejo v še ohranjenih tovrstnih ustanovah razvitega sveta (na upodobitvi Heidelberg Studentenkarzer, posodil stric Gugerle). 10 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 SLAVA IN ZGAGA VOJVODINE GEOGRAFSKE SLAVA IN ZGAGA VOJVODINE GEOGRAFSKE 18. stoletja, s katerim se še dan danes baha moskovska državna univerza, na upodobitvah iz tistega časa deluje kot baročni angelček. V resnici pa je bil pravi ruski medved. Na sejah akade- mije znanosti se je rad prepiral, po današnjih merilih grdo obnašal, koga je tudi nabunkal, da ga je prepričal o pravilnosti svojega mnenja. Njegovim hipotezam in razlagam za njegovega časa preprosto niso verjeli – bile so preveč napredne. Ker je z uporabo dodatnih prepričevalnih metod pre- tiraval, je bil več kot pol leta uradno zaprt. Kot se ljudem njegovega ran- ga pritiče – na svojem domu. Nekaj sledilcev njegove izvirne metodologi- je najdemo tudi v sodobni slovenski geografiji, kar je pozoren bralec lahko razbral iz prejšnjega poglavja. Pa končajmo z domačo akadem- sko geografijo. Vsesplošno znano je dejstvo, da je bila v objemu Lju- bljanske univerze rojena s pomočjo politične kuhinje in se na noge po- stavljala dobesedno v fizični kuhinji nekdanjega kranjskega deželnega dvorca. Determiniranost s krajem rojstva se je v zadnjih desetletjih izkazala za zelo koristno. Čeprav so morale že generacije pred nami vseskozi obračati roštilj produkci- je znanstvenih in strokovnih član- kov, pa pridejo kuharske spretnosti še posebej prav v zadnjem času, ko je potrebno iz leta v leto zakuhati, speči, flambirati … vse več točk, da dobimo projekt, da ostanemo do- centi, če je velika sreča, morda celo napredujemo. Pa na prvega kuharja ne smemo pozabiti, na Arturja Ga- vazzija, čeprav se je kuhinjskemu determinizmu energično upiral (glej desni pol slike 6). Njega so namreč iz rodne Dalmacije pritegnili na ob- robje Ljubljanskega morosta posta- vljat našo stroko na noge. Hvaležni Slovenci pa vračamo to uslugo že več desetletij z množičnim poletnim ro- manjem v smeri lepe njihove obale. Za sklep V napotilih za zaključno poglavje strokovnega in znanstvenega pisanja piše, da se tu strne glavne rezultate, predstavi doseg pisanja glede name- na in ciljev, bla, bla, bla, bla … Za nas to ni upoštevanja vredno, ker se samo po sebi razume, da je vse to nedoseženo in preseženo. Je pa po- zornosti vredno napotilo »pogled naprej«. Iz poglobljene indukcijske, dedukcijske in subdukcijske analize v analitičnem delu izhaja, da je spis šibek glede prikaza psihološkega profila geografov, naj bo domačih ali tujih. V to smer bi kazalo zastavljati raziskovalna vprašanja. Teza je, da je geografski rod glede tega specifi- čen. Za osebke z začetkov geograf- ske historije ni dokazov na podlagi arheološkega ali listinskega gradi- va. Bolj kot so se nabirala stoletja, več je eksemplarov, ki bi bili morda vredni obravnave celo kolegov nad- stropje nižje od domovanja Oddel- ka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani: od vročekrv- nega in prepirljivega Lomonosova, neuravnoteženega von Humboldta, ki je namesto lagodnega plemiškega življenja izbral klošarjenje po sve- tu, rahlo ljudomrznega Suppana, do primerov iz (komaj)zgodovine domače geografije. Za podkrepitev teze: Anonimus iz Ljubljane (2015) poroča, da je bilo dvojstvo slovenske geografije sredi minulega stoletja vse prej kot idilična družinska sli- ka, ampak, kakor se dogaja tudi v najboljših familijah, tiha skupnost z Slika 5: Nekateri člani ekspedicije Velika geografska odkritja so imeli podjetniško žilico. Anglež Henry Hudson je po neuspehu na tržiščih Starega sveta poskušal z novimi marketinškimi prijemi prepričat prebivalce Novega sveta (po kartolini v lasti pisca). Naše gore list Janez Klančnik, ki se je v družbi Ignacija Knobleharja naveličal iskat lokacije za misijonske postaje in opazovati Nil, je podjetniško priložnost zaslutil v trgovanju s slonovo kostjo in vodenjem radovednežev po Kongu. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 | 11 SLAVA IN ZGAGA VOJVODINE GEOGRAFSKE la posredno, skozi ušesa in usta že pošteno izmučenega svežega dokto- ranta … je sedela nasproti štiri ure, ne da bi spregovorila eno samo besedo. Vsa komunikacija med njima je poteka- občasno »specifičnimi« odnosi. Opi- suje kosilo po uspešno zagovarjani disertaciji, kjer sta si člana komisi- Slovstvo 1. Anonimus iz Ljubljane 2015: Bajke in povesti iz domačih geografskih logov. Ustni vir. 2. Arhiv Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Pismo Gavazzija dekanu Filozofske fakultete z dne 12. 10. 1920. 3. Bonnet, A. 2008: What is geography? Sage in povesti. 4. Bunker, M., Raviola, R. 2022: Alan Ford, knjiga 1, 2. Izola. 5. Cresswell, T. 2013: Geographic Thought: a Critical Introduction. Chichester. 6. Einstein, A. 1917: Über die Spezielle und die allgemeine Relativtätstheotie. 7. Holt-Jensen, A. 2018: Geography, History and Concepts, 5. izdaja. Los Angeles. 8. Karikatura Arturja Gavazzija 1925. Ilustrirani Slovenec 28, tedenska priloga Slovenca z dne 5. 7. 1925, št. 148. Medmrežje: https://www.dlib.si (23. 9. 2022). 9. James, E. P ., Martin, J. G. 1993: All Possible Worlds: a History of Geographical Ideas. New York. 10. Kranjc, A. 2020: Življenje in delo Baltazarja Hacqueta. Oryctographia Carniolica ali Fizikalno zemljepisje vojvodine Kranjske, Istre in deloma sosednjih dežel, prvi del. Cerknica. 11. Milčinski, F . 2015: Butalci, integrirana izdaja. Ljubljana. 12. Ogrin, D. 2019: Razvoj geografije na Slovenskem, 100 let študija geografije na Univerzi v Ljubljani. Ljubljana. 13. Rana, L. 2008: Geographical Thought, A Systematic Record of Evolution. New Delhi. 14. Richards, P . 1974: Kant's Geography and Mental Maps. T ransactions of the institute of British Geographers 61. 15. Stric Gugerle 2022: Portret Eratostena; Življenje in delo Mary F . Somerville; Študentenkarzer. (19. in 23. 9. 2022). 16. Teta Wiki 2022: Razne, nadvse koristne informacije o Silviji; I. Kant: svet najboljše spoznaš iz domačega naslonjača. (14. 9. 2022). 17. Wulf, A. 2017: Iznajdba narave, Pustolovščine Alexandra von Humboldta, izgubljenega junaka znanosti. Ljubljana. 18. Zupančič, J. 2010–2022: Z malo sile se marsikaj doseže (ustni vir). 19. Žerovnik, M. 2012: Ivan Selan: Od ponarejanja denarja do slavnega kartografa. Komenda. Slika 6: Artur Gavazzi in njegov protest vodstvu komaj spočete ljubljanske univerze, da slovenske geografije ne želi pretirano usmeriti v gastrogeografijo (narisal ga je baje Maksim Gaspari za Ilustriranega Slovenca z dne 5. 7. 1925, pismo pa nabira prah v arhivu Oddelka za geografijo FF UL). NAPIS NAD ČLANKOM 12 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 SLOVENIJA V TURISTIČNIH IN PLANINSKIH VODNIKIH 1860–1965 IZVLEČEK V knjižnici Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani za slovenske pokrajine in kraje hranimo več kot 100 turističnih in planinskih vodnikov, ki so izšli pred letom 1965. V članku predstavljamo koga nagovarjajo in v čem odražajo potrebe takratnega turista. Ugotovitve so razdeljene v tri sklope – Slovenija v turističnih in planinskih vodnikih 1860– 1965, Zdravilišče in letovišče Bled, Planinski vodniki in zemljevidi, ki smo jih predstavili tudi v sklopu razstave. Ključne besede: razvoj turizma, turistični vodniki, planinski vodniki, planinski zemljevidi, Slovenija ABSTRACT The library of the Department of Geography of the Faculty of Arts at the University of Ljubljana holds more than 100 tourist and mountain guides for Slovenian landscapes and localities, published before 1965. In this article we present who they address and how they reflect the needs of the tourist of that time. The findings are divided into three sections - Slovenia in tourist and mountain guides 1860-1965, Health and summer resort Bled, and Mountain guidebooks and maps, which we have also presented on three posters. Key words: tourism development, tourist guidebooks, mountain guidebooks, mountain maps, Slovenia Slovenija v turističnih in planinskih vodnikih 1860–1965 iz knjižnice Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 | 13 SLOVENIJA V TURISTIČNIH IN PLANINSKIH VODNIKIH 1860–1965 Avtorice besedila: MARTINA FRELIH, doktorica geografije, bibliotekarka Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Aškerčeva cesta 2, 1000 Ljubljana E-pošta: martina.frelih@ff.uni-lj.si IDA KNEZ RAČIČ, profesorica geografije in nemščine, bibliotekarka Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Aškerčeva cesta 2, 1000 Ljubljana E-pošta: ida.knezracic@ff.uni-lj.si LUCIJA MIKLIČ CVEK, univerzitetna diplomirana geografinja in etnologinja- kulturna antropologinja, bibliotekarka Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Aškerčeva cesta 2, 1000 Ljubljana E-pošta: lucija.mikliccvek@ff.uni-lj.si COBISS 1.04 strokovni članek S pojavom bolj množičnih potovanj na začetku 19. stoletja so turistom v pomoč pri načrtovanju poti nastali prvi turistični vodniki in zemljevidi. T uristični kraji so izdajali prospekte in razglednice. V knjižnici Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani hranimo več kot 100 naslovov turističnih in planinskih vodnikov za slovenske pokrajine in kraje, ki so izšli pred letom 1965, v kartografski zbirki pa tudi zemljevide, razglednice in prospekte. Pregled smo želeli omejiti na eno stoletje od letnice izida prvega vodnika. Kljub bogati zbirki v knjižnici Oddelka za geografijo Filozofske fakul- tete Univerze v Ljubljani moramo omeniti, da to ni vsa popotniška literatura tistega časa. Slovenija v turističnih in planinskih vodnikih 1860–1965 Pričakovano je v obdobju 1860–1965 največ turističnih vodnikov izšlo za že takrat najbolj razvite in obiskane turistične destinacije, kot so Bled, Postojnska jama, Ljubljana, Julijske Alpe. Večina turističnih vodnikov je bogato ilustrira- nih s skicami in fotografijami, priložen imajo tudi zgiban zemljevid. Vsebujejo turistične informacije, informacije o prevozih z razdaljami in cenami, nekateri imajo veliko reklamnih sporočil. Glede na leto izida lahko turistične vodnike razdelimo na več časovnih obdobij, in sicer do leta 1918, obdobje med svetovnima vojnama in obdobje od konca druge svetovne vojne do leta 1965. Kar 44 vodnikov je izšlo v obdobju Avstro- -Ogrske, 30 jih je bilo v nemškem jeziku, v slovenskem jeziku 11 in eden v če- škem jeziku. Med svetovnima vojnama je skupaj izšlo 42 vodnikov, 20 v tujem jeziku (srbohrvaški, angleški, češki, italijanski, francoski) in 22 v slovenskem jeziku. Po drugi svetovni vojni je prvi vodnik, ki ga hrani knjižnica, izšel šele leta 1950. Do leta 1965 je izšlo 16 turističnih vodnikov. Slika 1: Razglednica »Pred vhodom v Postojnsko jamo«. 14 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 SLOVENIJA V TURISTIČNIH IN PLANINSKIH VODNIKIH 1860–1965 SLOVENIJA V TURISTIČNIH IN PLANINSKIH VODNIKIH 1860–1965 glavnih in 61 drugih izletov z razda- ljami v kilometrih. Imena krajev so v nemškem in slovenskem jeziku. Pri vsakem kraju je v oklepaju navedena nadmorska višina. Vsebuje informaci- je o gostilnah, hotelih, pošti, poprav- ljalnicah koles. Zdravilišče in letovišče Bled Za Bled knjižnica Oddelka za geogra- fijo v svoji zbirki hrani 21 vodnikov, izdanih do leta 1965, samostojnih vodnikov je 7 (Mlakar 1902; Kimo- vec 1908; Führer durch Veldes und Umgebung 1908), v ostalih je Bled omenjen kot turistična destinacija v sklopu krajev, ki jih vodniki opisujejo (Badjura 1953; Vodnik po Gorenj- skem 1934; Illustrirter Führer auf den Linien der Südbahn … 1884). Bled že najstarejši turistični vodniki opisujejo kot »… enega najslikovitejših in najlepših delov slovenske zemlje, ki ga je Prešern imenoval podoba raja…« (Planina 1964). Verz iz Prešernovega informacijami, kakršna je Rogaška Slatina: državno zdravilišče (1922). Romanja so bila na Slovenskem zelo priljubljena. Romarji so se predvsem ob velikih katoliških praznikih na pot odpravili peš in do pomembnega ro- marskega središča hodili več dni. Na- stali so vodniki po božjih poteh, kot sta Vodič po Crngrobu, avtorja J. Veiderja (1936), in Kažipot na Sveto goro pri Go- rici, avtorja J. Lovrenčiča (1939). Prvi turistični vodnik za Ljubljano v knjižnici je Führer durch Laibach iz leta 1903, avtorja Petra Radicsa. Nudi veliko koristnih informacij, kot so in- formacije o hotelih, kavarnah, restavra- cijah, storitvah in trgovinah, predlaga tudi izlete po Sloveniji. Med svetovni- ma vojnama je izšlo več vodnikov po Ljubljani v slovenskem jeziku. Z izgradnjo Južne železnice so nasta- li novi turistični vodniki, namenjeni turistom, ki so potovali z vlakom. So bogato ilustrirani, vsebujejo tako fo- tografije kot zemljevide. Eden prvih je Illustrirte Führer der Südbahn (1884). Vsebuje natančne opise poti. Navede- ni so razdalje in čas potovanja, vozni redi in cene vozovnic, informacije o nastanitvah in gostilnah, predlogi za izlete in gorske ture. Zanimivo je, da je že leta 1895, ob desetletnici ustanovitve Ljubljanskega kolesarskega kluba, Albin Ahčin izdal vodnik za kolesarje Wegweiser durch Krain und Küstenland für Radfahrer. Opremljen je z 82 fotografijami in slikami ter zemljevidom v merilu 1 : 300.000. Zelo natančen je opis ko- lesarskih izletov. Predlaganih je 11 Najstarejši turistični vodnik v knjižni- ci je opis Postojnske jame J. Schäberja iz leta 1862. To je predelana različica knjige z naslovom Beschreibung der berühmten Adelsberger Grotte in Kra- in, avtorja Aloisa Schaffenratha, ki je prvič izšla leta 1834. Povečan obisk je Postojnska jama beležila z otvoritvijo Južne železnice od Dunaja do Trsta. Za obiskovalce, ki so pripotovali z vlakom, so pri nakupu vstopnic veljali posebni popusti. Leto pozneje je izšel vodnik E. H. Coste Postojnska jama v slovenskem jeziku. Glede na namen potovanja lahko tu- ristične vodnike razdelimo na vodnike za obisk zdravilišč, romarskih krajev, planin, kraških jam, mest, za potova- nje z vlakom ali s kolesom. Že v obdobju pred 1. svetovno voj- no, predvsem pa med svetovnima vojnama, se je povečalo zanimanje za zdraviliški turizem. Zdravilišča so izdajala brošure s pomembnimi Slika 2: Naslovnica najstarejšega vodnika v knjižnici. Slika 3: Naslovnica najstarejšega vodnika v knjižnici. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 | 15 SLOVENIJA V TURISTIČNIH IN PLANINSKIH VODNIKIH 1860–1965 Mlakar 1902; Copeland in Debelak- -Deržaj 1936; Badjura 1953). Bled je že zelo kmalu imel sodob- ne hotele, zasebne namestitve in vile (Vodnik po Gorenjskem 1934), kjer je bilo možno prenočiti. Nekateri vo- dniki v seznamu hotelov poleg kate- gorije navajajo še število sob, postelj in telefonsko številko. V času uvaja- nja elektrifikacije in vodnih napeljav je bila informacija o tem, ali hotel že ima ti dve napeljavi, pomembna (Vođa kroz Bled i okolinu 1924). V vodniku iz leta 1964 pa avtor ugota- vlja, »… da podatkov o elektrifikaciji in oskrbi z vodo ni potrebno več navajati, ker to ni nikak problem …« (Planina 1964). Za angleške goste je razvese- ljujoča informacija, da na recepciji v hotelih govorijo angleško (Copeland in Debelak-Deržaj 1936). 1962). Na izlete v okolico se lahko odpravi peš, lahko pa tudi s posebnim karavanom oziroma kombijem (Co- peland in Debelak-Deržaj 1936). Vsi vodniki imajo predloge za izlete v bližnjo in daljno okolico. Najpogoste- je so to sprehod okrog jezera, obiski Straže, Vintgarja, Babjega zoba, vzpo- ni do Slamnikov, Osojnice, Pokljuke, na Triglav in Velo polje, izleti v Vrbo, Kranjsko Goro, na Jesenice, v Rado- vljico, Bohinjsko Belo, na Jelovico, v dolino Radovne in Bohinj. Za obisk gora so turisti lahko najeli gorskega vodnika (Roschnik 1914; Vođa kroz Bled i okolinu 1924). Nekateri pre- dlogi za izlete so bolj podrobno opi- sani, vključujejo opise kulturnih in naravnih znamenitosti, ki jih turisti srečujejo na poti (Illustrirter Führer auf den Linien der Südbahn…1884; Krsta pri Savici se pogosto pojavi kot uvod v opis Bleda, kar avtor besedila še dodatno okrepi s svojimi opažanji, na primer, da je Bled »… najkrasnej- ši kotiček Slovenije, najlepši biser med biseri mile naše domovine …« (Mlakar 1902). T udi tuji vodniki na račun Ble- da ne skoparijo s pohvalami, tu naj bi bila »… idila in vse naokoli romantika …« (Vođa kroz Bled i okolinu 1924) ali pa Bled predstavijo kot »… najbolj znano letovišče na južni strani Alp …« (Illustrirter Führer auf den Linien der Südbahn…1884) in »… čudovito po- letno rezidenco, primerno tudi za tiste, ki se težko ločijo od mestnega udobja …« (Dvorský in Franta 1910). Prvi vodniki omenjajo Bled kot sku- pno ime za kotlino oziroma vasi, ki ležijo ob Blejskem jezeru – Grad, Re- čica, Mlino, Želeče in Zagorica (Mla- kar 1902; Avtomobilsko-turistični priročnik … 1953). Navedeni so raz- lični podatki o nadmorski višini, od 475 m (Copeland in Debelak-Deržaj 1936) do 501 m (Turistični kraji Slo- venije 1962). Sledi geografski oris, ki Bled umešča »… ob Blejsko jezero, v središče Blejskega kota med Savo Dolin- ko in Savo Bohinjko, bregove Pokljuke in Mežaklje, z lepim razgledom na bli- žnje Triglavsko pogorje, Karavanke in Kamniške Alpe …« (Planina 1964). Osnovne informacije, ki jih turist po- trebuje, preden obišče Bled, so pro- metne povezave. V vodnikih izve, da leži ob železniški progi Beograd–Za- greb–Ljubljana–Jesenice, Jesenice–Se- žana, ima dobre avtobusne povezave z Ljubljano, Kranjsko Goro, Bohinjem, Zagrebom, Reko, Portorožem in leta- liščem Lesce (T uristični kraji Slovenije Slika 4: Hotel Petran (vir: Führer durch Veldes und Umgebung 1908). 16 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 SLOVENIJA V TURISTIČNIH IN PLANINSKIH VODNIKIH 1860–1965 za razstave in prireditve, kjer je med drugim potekal jazz festival. Imeli so tudi plesni turnir, folklorne in dru- žabne prireditve, koncerte in gleda- liške predstave. Ker je imel tu sedež veslaški center Jugoslavije, so organi- zirali veslaško regato. Za šport je bilo poskrbljeno na teniških in minigolf igriščih, na bližnjem golf igrišču ali pa z najemom jahalnih konj. Zimski športi so bili kegljanje na jezeru, dr- sanje in sankanje. Izgradnja žičnice na Straži in možnost izposoje smuči sta spodbudili zanimanje za smučanje. Gostje so lahko odšli še na ribolov ali na vožnjo s kočijo. Po jezeru pa so jih zapeljale »… ladje plitvice s čolnarji, ki vozijo stoje …« (Planina 1964). Turistični vodniki naštejejo še ostalo turistom pomembno infrastrukturo, ki so jo premogli na Bledu. Imeli so bencinsko črpalko, mehanično delav- nico, potovalno in turistično agencijo, športni stadion, igrišče, društva, gor- sko reševalno službo, pošto, zdravni- ško oskrbo, lekarno, avtogaraže, me- hanike, mesarje in brivce (Vođa kroz V poletni sezoni je bilo dobro poskr- bljeno za zabavo turistov. Dnevno je bila glasba v Zdraviliškem parku, bilo je več plesišč, prirejali so se koncer- ti, tekme z okrašenimi ladjami, »… večer pred cesarjevim rojstnim dnem (op.a. 18. 8.) pa je Bled zažarel v baj- ni, pravljični razsvetljavi …« (Kimo- vec 1908). Ponudba je z leti narašča- la, Bled je dobil festivalno dvorano Do dobre hrane ni bilo težko priti, kar potrjujejo seznami gostiln, hote- lov, kjer nudijo hrano à la carte. Za- nimivi sta opombi o ceni prehrane, te so bile »… ugodne, takšne kot v vsakem pokrajinskem glavnem mestu, poleg tega se jo dobi kadarkoli, udobno in obilno …« (Vođa kroz Bled i okolinu 1934), in o čistoči gostiln, ki so bile »snažne« (Kimovec 1908). Bled je bil v začetkih svojega turi- stičnega razvoja poznan po zdravi- lišču in kopališču, kjer so si gostje zdravili razne zdravstvene težave (Mlakar 1902). Imel je »… jezerske kopeli, zračne in sončne kopeli ter čist zrak …« (Kimovec 1908). Gostje so se lahko kopali v toplih železnih vrelcih in bazenih s toplo vodo, ki so bili v hotelu Toplice (Avtomobil- sko-turistični priročnik … 1953). Še leta 1962 je bil »… najpomembnejše jugoslovansko gorsko in klimatsko le- tovišče …« (Turistični kraji Slovenije 1962). Slika 5: Riklijevo zdravilišče – ženske zračne kopeli (vir: Führer durch Veldes und Umgebung 1908) Slika 6: Vrvež na nekdaj pogosto zamrznjenem jezeru (vir: Bučić 1965). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 | 17 SLOVENIJA V TURISTIČNIH IN PLANINSKIH VODNIKIH 1860–1965 Vodnik za Savinske planine in najbliž- jo okolico, sta leta 1894 napisala Fran Kocbek in Mihael Kos. Izdalo ga je Slovensko planinsko društvo. Najpoglavitnejši del planinskih vo- dnikov so opisi planinskih poti in krajev (izhodišč) z informacijami o času hoje, prenočiščih, možnostih prehrane, izletih, nekateri vsebujejo tudi opise znamenitosti in zgodovine območja. Posebnost planinskih vodnikov je po- glavje z navodili za hojo v gore, kar za- jema obnašanje v gorah, opis opreme (obutev in obleka) ter hrano in pijačo. V poglavju Kratka navodila hribolaz- cem vodnik Savinske planine (Kocbek 1904) svetuje naj »… v planine hodijo samo zdravi, predvsem zdravega srca, vajeni daljših pohodov, srčni in vztrajni …«. Za pijačo svetuje mrzlo kavo ali čaj, dopustno je vino, najboljša pa je Najstarejši planinski vodnik, ki ga hrani knjižnica, je Die Sannthaler Al- pen. Napisal ga je Johannes Frischauf. Izdan je bil kot separat glasila Jahr- buch des Oesterreichischen Touristen- -Club leta 1877. Vsebuje geografski pregled območja, opis geoloških zna- čilnosti, zgodovine, spomenikov, bo- taničnih in etnografskih posebnostih, opise dostopov do Savinjskih Alp iz različnih smeri in poti po pogorju, posebno poglavje je namenjeno raz- lagi o izdelavi panoramskih zemlje- vidov. Vodnik obsega besedilo brez slikovnega gradiva, priložena sta dva zemljevida, panoramski in topograf- ski v merilu 1 : 72.000. Zanimiv je planinski vodnik za ob- močje Polhograjskega hribovja Im Billichgrazer Gebirge (Sima 1892). Ima vse značilnosti, ki so jih imeli planinski vodniki pred prvo svetovno vojno (Peternelj 2020). Napisan je v nemškem jeziku, v besedilo so vklju- čene tudi lirične prvine (na primer na strani 34 pesem o občutkih ob vzpo- nu na hrib, na straneh 40 in 41 je pe- sem o Polhograjski gori, na strani 53 o izvirih, ki vrejo izpod skal), vsebuje poučne vsebine iz geografije, geologi- je, zgodovine (na primer o obisku kra- lja Friderika Avgusta II. Saškega leta 1838), eno poglavje je posvečeno tudi jamam v Polhograjskem hribovju. Vo- dniku je priložen zemljevid okolice Ljubljane v merilu 1 : 75.000. Večina planinskih vodnikov, izdanih konec 19. stoletja, je bila napisana v nemškem jeziku. Slovensko planinsko društvo je bilo ustanovljeno leta 1893 in kmalu za tem so začeli izhajati tudi vodniki v slovenskem jeziku. Prvega, Bled i okolinu 1924; Planina 1964). Za dodatne informacije so bile na vo- ljo Zdraviliška komisija (Vodnik po Gorenjskem 1934), turistična pisarna (Copeland in Debelak-Deržaj 1936), turistični agenciji Kompas in Izletnik ter T uristično društvo Bled (T uristični kraji Slovenije 1962). Da se je turist ob raziskovanju Bleda in okolice lažje znašel, so bili nekaterim vodnikom priloženi zemljevidi, kot na primer Zemljevid blejske okolice s prometnimi povezavami (Dvorský in Franta 1910; Planina 1964). Vodniki imajo tudi reklamna sporočila, ki so turista nagovarjala, naj obiščejo nji- hov hotel, gostilno, trgovino. Zaradi svojega dobrega slovesa je Bled velikokrat gostil »… imenitne obisko- valce - razne odličnjake, tu- in inozem- ske kneze in učenjake …« (Kimovec 1908). V času Jugoslavije je bil »… najmodernejše Alpsko letovišče …« (Vo- dnik po Gorenjskem 1934). To nam potrjuje število obiskovalcev, ki jih je bilo vedno veliko, saj sta bila »… Blej- ski otok in grad med najbolj obiskanimi znamenitostmi Slovenije, leta 1963 so našteli 160.000 obiskovalcev …« (Pla- nina 1964). Planinski vodniki in zemljevidi Planinski vodniki Knjižnica oddelka za geografijo hrani 22 planinskih vodnikov, izdanih pred letom 1965. Format planinskih vo- dnikov je manjši, približno v velikosti formata A6 (105 x 148 mm), kar je priročna velikost za v žep ali nahrb- tnik. Obseg vodnikov je različen, od nekaj pa tudi do okrog 500 strani. Slika 7: Naslovna stran prvega planinskega vodnika v slovenskem jeziku, »Vodnik za Savinske planine in najbližjo okolico«, ki sta ga leta 1894 napisala Fran Kocbek in Mihael Kos. 18 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 SLOVENIJA V TURISTIČNIH IN PLANINSKIH VODNIKIH 1860–1965 SLOVENIJA V TURISTIČNIH IN PLANINSKIH VODNIKIH 1860–1965 Prvi slovenski planinski zemljevid Ju- lijske Alpe v merilu 1 : 75.000 je leta 1910 izdelal Alojzij Knafelc. Z njim se je začela tradicija slovenskih gre- benskih zemljevidov, kjer je z ročno risanimi linijami gorskih grebenov prikazana gorska topografija. Izdelo- vali so jih slovenski planinci in člani Slovenskega planinskega društva, ki so se s kartiranjem ukvarjali prosto- voljno, zaradi zanimanja za plani- narjenje in alpinizem. Poleg Alojzija Knafelca so avtorji planinskih zemlje- vidov tistega časa še Ivan Selan, Vlasto Kopač in Vilko Mazi (Petrovič 2001). Med prvimi planinci, ki so se začeli ukvarjati s kartiranjem, je bil Henrik T uma. Njegov namen ni bil predstaviti planinske poti, ampak na zemljevidih uporabiti pravilna imena. Izdelal je planinski zemljevid Vzhodni del Krn- skega pogorja od Baške Škrbine do prela- za »Čez Globoko« v merilu 1 : 50.000. Zemljevidi, ki jih je izdajalo Slovensko planinsko društvo, so vsebovali veliko napak, predvsem glede toponimov. Za podlago je vzel zemljevid Julische Alpen und Karawanken, ki ga je leta 1910 iz- dal V ojnogeografski inštitut na Dunaju in je visel na železniških postajah. Na njem je opozoril na napačna poime- novanja vrhov, prelazov, grebenov in območij ter napisal njihova prava po- imenovanja (T uma 1926). vodnikov so navedena pravila, ki ve- ljajo pri njihovem najemu. Na zadnjih straneh in na spojnih listih vodnikov so objavljena različna rekla- mna sporočila. Večina je povezanih z obiskom planin, nekaj pa je tudi ta- kih, ki s planinstvom niso povezana. Gre za trgovine z blagom in oblekami, predvsem športnih oblačil, primernih za hojo v gore, drogerije, fotografsko opremo, obutev, hrano in pijačo, knji- garne, zavarovalnice, tiskarne, gostilne in hotele. Planinski vodniki so bili ši- roko brana literatura, zato so bili dobro mesto za reklamna sporočila obrtnikov in ponudnikov različnih storitev. Planinski zemljevidi Nepogrešljiva oprema pri hoji v gore so tudi planinski zemljevidi, za katere se v splošni rabi večinoma uporablja izraz planinska karta. Na začetku bolj organiziranega planinstva konec 19. in na začetku 20. stoletja so slovenski planinci uporabljali zemljevide du- najskega Vojnogeografskega inštituta in zemljevide, ki so jih za slovenske gore izdajale tuje založbe (na primer Lechner, Meittelbach, Ravenstein, Freytag-Berndt). Slaba stran teh ze- mljevidov je bila, da so bila na njih uporabljena samo nemška imena, nenemška so bila velikokrat napisana popačeno (Planina 1963). voda iz studenca ali staljenega snega, ki se ji doda nekaj kapljic konjaka. Med drugim je pomembna informacija za primer, da turist zaide s poti. Takrat se oddaja »… turistovski signal: šestkrat daj znamenje in po presledku ene minute zopet ponavljaj znamenje. Znamenja so lahko vidna, optična (privežeš ruto na palico in mahaš z njo) ali slišna (krik, žvižg in streljanje z revolverjem) ...«. Besedilo planinskih vodnikov dopol- njujejo slike in zemljevidi, ki so uve- zeni med liste ali priloženi na koncu, ceniki vodnikov (oseb, ki vodijo v planine) ter urniki pošte. Pri cenikih Slika 8: Primer reklamnega sporočila v planinskih vodnikih. Turisti V planinskih vodnikih, izdanih v 19. stoletju in na začetku 20. stoletja, so planinci imenovani turisti, hribolazci ali gorohodci. V planinstvu izraz turizem prihaja iz besede tura, ki je pomenila daljšo napornejšo hojo, plezanje ali smučanje z določenim ciljem (Peternelj 2020). Turisti so bili planinci oziroma tisti, ki so sami ali z vodičem hodili ali plezali po gorskem svetu (Mlač 2002). V vodniku Kozjakovo pogorje Rudolfa Badjure, izdanem leta 1927, takole nagovarjajo za včlanitev v Slovensko planinsko dru- štvo: »Narodna dolžnost in v lastnem interesu vsakega turista, ki potuje po slovenskih planinah, je da vstopi v Slovensko planinsko društvo in podpira po svojih močeh to prekoristno društvo.« GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 | 19 SLOVENIJA V TURISTIČNIH IN PLANINSKIH VODNIKIH 1860–1965 Bleda sledijo informacije o prometni dostopnosti, možnostih namestitve, gostinski ponudbi, ponudbi za šport, zabavo in izlete. Večina vodnikov v 19. stoletju je bila napisanih v nemškem jeziku. Prvi planinski vodnik v slovenskem jeziku Vodnik za Savinske planine in najbliž- jo okolico je izšel leta 1894. Vsebujejo informacije o pristopih, cenikih vo- dnikov, zemljevide in druge koristne informacije, velik del zavzemajo rekla- mna sporočila, povezana s hojo v gore. Turistični vodniki so glavni vir infor- macij o naravni in kulturni dediščini določenega kraja in pripovedujejo o zgodovini razvoja turistične infra- strukture tistega obdobja. v Ljubljani, je izšel šele leta 1967. Sklep Pregled turističnih in planinskih vo- dnikov, izdanih med letoma 1860 in 1965, je pokazal, da so ljudje v drugi polovici 19. stoletja in prvi polovici 20. stoletja prosti čas preživljali v le- pem naravnem okolju na podeželju, na morju, v hribih in zdraviliščih. Na potovanja so se naprej odpravili z vlakom ali kolesom, pozneje tudi z avtomobili. V pomoč pri njihovem načrtovanju poti so nastajali različni turistični vodniki. Vsebina vodnikov o Bledu nam raz- krije, da je bil Bled na začetku turi- stičnega razvoja poznan kot zdraviliški in letoviški kraj s kopališčem. Opisom Po natančnosti so grebenski zemljevidi veliko slabši od topografskih. Večina teh zemljevidov je po kakovosti in upo- rabnosti močno zaostajala za sodobniki v ostalih alpskih deželah. T e so imele že v 19. stoletju institucije, ki so skrbele za izdelavo planinskih zemljevidov. V obdobju od konca druge svetovne voj- ne do konca šestdesetih let 20. stoletja pa je bila produkcija civilnih zemljevi- dov v precejšnji meri omejena s stra- ni državnih oblasti (Gašperič in Zorn 2011). Izdelava pravih planinskih ze- mljevidov, kot jih poznamo danes, se je razmahnila šele konec šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko so se državni predpisi razrahljali. Prvi sodobni pla- ninski zemljevid Julijske Alpe, Bohinj- ske in fužinske planine, ki ga je izdelal Inštitut za fotogrametrijo in geodezijo Viri in literatura 1. Ahčin, A. 1895: Wegweiser durch Krain und Küstenland für Radfahrer: mit 82 Bildern und einer Strassenkarte. Laibach. 2. Avtomobilsko-turistični priročnik Slovenije in jugoslovanske cone STO. Ljubljana, 1953. 3. Badjura, R. 1953: Izbrani izleti: po Gorenjskem, Goriškem, Notranjskem, Dolenjskem in Zasavju. Ljubljana. 4. Bučić, V. 1965: Bled: [68 fotografij, načrt mesta, vodič]. Beograd. 5. Copeland, F . S., Debelak-Deržaj, M. M. 1936: A short guide to the Slovene Alps (Jugoslavia) for British and American tourists. Ljubljana. 6. Dvorský, V. , Franta, B. (ur.). 1910: Slovinské Alpy: průvodce po Alpských zemích slovinských, Krasu a Přímoří: s přehlednou mapou, 10 zvláštními přílohami a s 32 panoramaty, náčrtky, plány a diagramy. Praha. 7. Frischauf, J. 1877: Die Sannthaler Alpen. Wien. 8. Führer durch Veldes und Umgebung. Laibach, 1908. 9. Gašperič, P ., Zorn, M. 2011: Vzpeti svet na starih zemljevidih ozemlja Slovenije. Planinski vestnik 116-12. 10. Illustrirter Führer auf den Linien der k. k. priv. Südbahn-Gesellschaft. Wien, 1884. 11. Julijske Alpe 1 : 75.000. Slovensko planinsko društvo. Ljubljana, 1923. 12. Kocbek, F . 1904: Savinske planine: vodnik po gorah in dolinah v Savinskih planinah. Ljubljana. 13. Kimovec, F . 1908: Bled nekdaj in sedaj. Ljubljana. 14. Lovrenčič, J., 1939: Kažipot na Sveto goro pri Gorici. Ljubljana. 15. Mlač, B. 2002: Planinski terminološki slovar. Ljubljana. 16. Mlakar, J. 1902: Bled in okolica: s slikami. Bled. 17. Peternelj, M. M. 2020: Knjige za gorohodce. Ljubljana. 18. Petrovič, D. 2001: Mountain cartography in Slovenia. Cartographica 38. Toronto. 19. Planina, F . 1963: Razvoj slovenske planinske kartografije. Planinski vestnik 19-10. 20. Planina, F . 1964: Slovenija: turistični vodnik. Ljubljana. 21. Radics, P . 1903: Führer durch Laibach: die Landeshauptstadt des Herzogtums Krain. Laibach. 22. Rogaška Slatina: državno zdravilišče. Rogaška Slatina, 1992. 23. Roschnik, R. (ur.). 1914: Führer durch die Julischen Alpen: mit fünfzehn Vollbildern, einer Rundschau, sieben Einzel- und einer Übersichtskarte und mehreren Handrissen. Klagenfurt. 24. Sima, J. 1892: Im Billichgrazer Gebirge: Berg- und Thalwanderungen. Laibach. 25. T uma, H. 1926: Nekaj o turističnih zemljevidih Julijskih Alp. Geografski vestnik 1. 26. T uristični kraji Slovenije. Ljubljana, 1962. 27. Veider, J. 1936: Vodič po Crngrobu. Škofja Loka. 28. Vođa kroz Bled i okolinu. Ljubljana, 1924. 29. Vodnik po Gorenjskem. Kranj, 1934. 30. Žensko zdravilišče državne toplice Dobrna pri Celju. Dobrna pri Celju, 1920. NAPIS NAD ČLANKOM 20 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 skozi izvajanje LEADER/CLLD programa IZVLEČEK Na podeželju prepoznavamo številne perspektivne dejavnosti, kot so pridelava kmetijskih predelkov, obdelava in predelava lesa, proizvodne in storitvene dejavnosti ter turizem. Slednji je na slovenskem podeželju čedalje bolj razvijajoča se panoga, turistični obisk pa v povprečju stalno raste. Država ima za spodbujanje razvoja podeželja različne mehanizme. V prispevku je predstavljen ukrep LEADER/CLLD, ki skozi številne projekte pripomore k spodbujanju razvoja in nadgradnji turizma na podeželju. Kot primer dobre prakse izpostavljamo projekt, katerega rezultat je uspešna turistična zgodba na podeželju v okolici Škofje Loke. Ključne besede: podeželje, turizem, LEADER/CLLD, lokalna akcijska skupina, projekt, Škofja Loka ABSTRACT Promoting the development potential of tourism in rural areas through the implementation of the LEADER/CLLD program In rural areas there are a number of promising activities, such as the production of agricultural products, timber, manufacturing industries and services, and tourism. The latter is a sector that is increasingly developing in Slovenia's rural areas, so the number of tourists is steadily increasing on average. The country has various mechanisms to support rural development. The paper presents the measure LEADER /CLLD, which helps to promote the development and upgrading of tourism in rural areas through a series of projects. As an example of good practice, a project is presented that has led to a successful tourism story in the rural area in Škofja Loka surroundings. Key words: countryside, tourism, LEADER/CLLD, local action group, project, Škofja Loka Spodbujanje razvojnega potenciala turizma na podeželju GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 | 21 SPODBUJANJE RAZVOJNEGA POTENCIALA TURIZMA NA PODEŽELJU Avtorica besedila: ŠPELA STANONIK, magistrica geografije Kidričeva cesta 40A, 4220 Škofja Loka E-pošta: spelca.stanonik@gmail.com Avtorja fotografij: JERNEJ DEMŠAR, EVA ULČNIK COBISS 1.04 strokovni članek S lovensko podeželje je zaokrožen funkcionalni sistem, na katerega vpliva- jo tudi politika oziroma politične odločitve (Vizija razvoja slovenskega … 2020). Prostorsko ga opredeljujeta predvsem kmetijstvo in gozdar- stvo, a poleg njiju med razvojne dejavnosti na podeželju spadajo tudi druge, kot je na primer podeželski turizem. Podeželje s svojo neokrnjeno naravo nudi obiskovalcem pristen stik z njo, omogoča športno-rekreacijske dejavnosti, za- gotavlja ekološko pridelano hrano ter doživljanje naravnih in kulturnih zna- menitosti. V Sloveniji je na podeželski turizem treba gledati kot na priložnost, saj prinaša dohodek tudi manjšim ponudnikom in vpliva na (trajnostni) razvoj podeželja (Klemenčič 2000). Leta 2021 je bila sprejeta Strategija trajnostnega razvoja turizma za Škofjeloško območje 2022–2028. V njej je bilo Škofjeloško (območje občin Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Železniki in Žiri) prepoznano kot geografsko zaokroženo in identitetno enotno območje, z bogato skupno zgodovino, ki pa – v pri- merjavi sosednjimi alpskimi turističnimi destinacijami – nima dolge tradicije turizma in še ni vzpostavljeno kot prepoznavna, predvsem pa ne kot celostna turistična destinacija. Kljub štirikratnemu povečanju prenočitev med letoma 2013 in 2019 (s približno 15.000 prenočitev leta 2013 porast na nekaj več kot 63.000 leta 2019) je turizem na Škofjeloškem še vedno neizkoriščena pri- ložnost. Čeprav je ena od najbolj perspektivnih gospodarskih panog, njegov razvoj kliče po aktivnejšem, bolj trajnostnem, odgovornem in premišljenem upravljanju, ki v ospredje postavlja kakovost in ne količinske uspešnosti dejav- nosti. Tak razvoj bo namreč dolgoročno vzdržen, zagotavljal bo ravnovesje med kakovostjo življenja domačinov in obiskom zadovoljnih turistov, obenem pa bo bolj odporen tudi v nestabilnih časih oziroma v primeru prihodnjih kriznih situacij (Strategija trajnostnega … 2021). Članek se posveča podeželskemu turizmu, posebno pozornost pa namenja me- hanizmu, ki ima v Sloveniji veliko vlogo pri spodbujanju razvoja podeželja; gre za LEADER/CLLD pristop. Za uspešen podeželski razvoj sta namreč ključna ustrezen koncept in strategija razvoja, usmerjena v razvoj trajnostnega turizma, z vključevanjem lokalnih prebivalcev. Na primeru dobre prakse na Škofjelo- škem predstavljamo, kako lahko evropska sredstva skozi navedeni ukrep ustvar- jajo dobre turistične zgodbe in s tem spodbujajo razvoj slovenskega podeželja. Podeželski turizem Podeželje je deležno pomembnega turističnega obiska vse od pojava množične- ga turizma (Cigale s sodelavci 2018). Na drugi strani glede na celotni svetovni turistični sektor podeželski turizem še vedno dosega razmeroma skromen delež, čeprav njegov pomen vztrajno raste. Želja turističnega sektorja je razvoj turiz- ma, kar pomeni, da mora iskati nova (primerna) območja za njegov razvoj. Ta nova območja ponuja prav podeželje. Lokalne, regionalne in državne oblasti namreč gledajo na podeželski turizem tudi kot na eno izmed glavnih priložnosti 22 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 SPODBUJANJE RAZVOJNEGA POTENCIALA TURIZMA NA PODEŽELJU nove trge za lokalne izdelke in storitve, nove vire dohodka za prebivalce ter vzpodbuja ustanavljanje novih pod- jetij. Zlasti na obrobnih, marginalnih območjih tamkajšnje skupnosti turi- zem vidijo kot primarno gonilno silo za oživljanje območij. Turizem lokal- nemu okolju prinaša tudi socialne in kulturne koristi. Vzpostavlja in krepi socialne stike med obiskovalci in lo- kalnim prebivalstvom, veča ozavešče- nost o ohranjanju kulturne in naravne dediščine, krepi identiteto in povezuje lokalne skupnosti. V najboljšem pri- meru turizem podeželskim skupno- stim pomaga najti novo moč v lokal- nem gospodarstvu, kakovost življenja ostaja visoka, ohranjajo se dediščina in socialne vrednote (Developing Su- stainable Rural … 2003). S turizmom so zagotovo povezana tudi tveganja in nevarnosti. Te so na- vadno povezane z višjimi stroški, ki jih turizem prinaša lokalnemu pre- bivalstvu – naraščanje cen storitev in dobrin, rast cen zemljišč, pojavijo se neravnovesje na trgu dela, opuščanje kmetijstva in tradicionalnih obrti, za- stoji, gneča, obremenjevanje okolja in podobno. T o lahko vodi v poslabšanje kakovosti življenja lokalnih prebival- cev, izginjanje dediščine in identitete lokalnega prebivalstva (Developing Sustainable Rural … 2003), kar pa ni skladno s smernicami (trajnostnega) razvoja. Trajnostni turizem sam po sebi ni tu- ristična zvrst, ampak gre za koncept in proces, ki temelji na načelih traj- nostnega razvoja. Uveljavi se lahko v vseh vrstah in oblikah turizma, pov- sod, ne le na podeželju. Na evropski stiku z naravo, kulturno dediščino, običaji in drugim; - poudarek je na kakovosti in ne na količini (manjši obseg ponudbe in povpraševanja); - razvoj je dolgoročen in počasen, saj tako prispeva k trajnostnemu razvoju lokalnega okolja; - zajema številne dejavnosti, ki raz- krivajo kompleksnost podeželske- ga prostora (Danilovska in Hadzi Naumova-Mihajlovska 2015). Podeželje nudi obiskovalcu obsežno in raznoliko ponudbo. Značilno je, da ta ni homogena, temveč je sesta- vljena iz različnih storitev in proi- zvodov, ki se koristijo in uporabljajo sočasno (Bauman 2017). Tako je na podeželju poleg naravnih, kulturnih in družbenih vrednot tudi veliko tu- rističnih, gostinskih in nastanitvenih objektov, tam pa je tudi raznovrstna turistična infrastruktura, kar dopol- njuje turistično ponudbo območja. V kontekstu razvoja turizma na pode- želju pa ne smemo spregledati pome- na prometne in druge infrastrukture, oskrbe ter številnih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti (Korošec 2017), ki niso neposredno povezane s turizmom, a naj pomembno vpli- vajo. Podeželski turizem lahko na razvoj podeželja vpliva tako pozitivno kot negativno. Na pozitivni strani lahko veliko prispeva h krepitvi gospodar- stva podeželskih območij. Prispevek se ne ocenjuje zgolj v bruto proizvo- du in številu (novih) delovnih mest, ampak tudi v širši gospodarski koristi, ki jo prinaša. Vpliva na diverzifikaci- jo lokalnega gospodarstva, zagotavlja za skladen lokalni razvoj (Developing Sustainable Rural … 2003). Podeželski turizem ima samosvojo turistično ponudbo, vezano na po- deželska naselja oziroma na podeželje nasploh, v povezavi z njegovimi na- ravnimi, družbenimi in gospodarski- mi potenciali. Podeželskega turizma ni mogoče enačiti zgolj s ponudbo tu- rističnih kmetij in tudi ne povezovati le s kmetijstvom in njemu sorodnimi dejavnostmi. Prav tako ga ni mogoče obravnavati zgolj kot dodatno obliko turistične ponudbe, ampak zajema celotno turistično dejavnost zunaj ur- banih območij (Korošec 2017). Kljub temu je prav turizem na kmetiji pre- poznan kot najbolj značilna in tipična oblika podeželskega turizma (Cigale s sodelavci 2018). V najširšem pomenu besede zaje- ma podeželski turizem gostinsko in turistično ponudbo ter dejavnosti posameznikov, društev in lokalnih skupnosti, ki z urejanjem turistično- -rekreacijskih poti, oživljanjem tra- dicionalnih obrti in raznovrstnimi prireditvami prispevajo k razvoju tu- rizma, kar vključuje tudi ponudbo tu- rističnih kmetij ter prodajo pridelkov in proizvodov na kmetijah (Korošec 2017). Preprosto definicijo podežel- skega turizma, ki bi zajela vse njegove značilnosti, je izredno težko podati, lahko pa na podlagi številnih tujih raziskav natančneje opredelimo nje- gove glavne značilnosti: - pojavlja se na podeželskih obmo- čjih; - ponudbo zagotavljajo majhna in srednje velika podjetja in se nava- dno dogaja v odprtem okolju, v GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 | 23 SPODBUJANJE RAZVOJNEGA POTENCIALA TURIZMA NA PODEŽELJU skladov hkrati dosegali multiplika- tivni učinki. Slovenija se je odločila, da bo lokalni razvoj, ki ga vodi sku- pnost (CLLD), podprla s sredstvi treh evropskih skladov: Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeže- lja (EKSRP), Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) ter Evrop- skega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR). V Sloveniji se je program LEADER začel izvajati v programskem obdo- bju 2007–2013. Namen je bil iz- boljšanje razvojnih možnosti pode- želja ob koriščenju lokalnih virov in aktivni vlogi lokalnega prebivalstva, glavni cilj pa je bil integriran razvoj podeželja z izgradnjo lokalnih zmo- gljivosti, izboljšanjem zaposlenosti, diverzifikacijo dejavnosti, izboljša- njem upravljanja, širjenjem inova- tivnosti in promocijo partnerskega sodelovanja (Bauman 2017). Pri ra- zvoju podeželskega turizma v naši dr- žavi je imel pristop LEADER/CLLD eno od glavnih vlog v programskem obdobju 2014–2020. V teh letih se je večina projektov LEADER/CLLD nanašala prav na turizem. Najbolj priljubljene teme so bile ustvarjanje in vzdrževanje pohodniških in kole- sarskih poti ter izgradnja izposoje- valnic električnih koles in polnilnic zanje (digitalizacija). Projekti, finan- cirani s tem pristopom, so prinesli številne novosti, vplivali so na dvig kakovosti življenja tako v vaseh kot mestnih naseljih, nadgradili so ob- stoječo turistično ponudbo in izbolj- šali potencial lokalnih območij. Po- nekod je bilo to ključnega pomena za razvoj lokalnega turizma (LEADER/ CLLD supporting… 2020). razvoja podeželja. Pristop LEADER se je razvil kot odgovor na neuspeh tako imenovanih tradicionalnih po- litik, ki so temeljile na pristopu »od zgoraj navzdol«. LEADER spodbuja posameznike, občine, ustanove, pod- jetja, društva in druge zainteresirane na določenem območju, da se med seboj povezujejo, oblikujejo skupno razvojno vizijo in aktivno sodeluje- jo pri njenem uresničevanju (Pristop LEADER … 2006). Gre za obraten pristop kot prej, torej »od spodaj nav- zgor«. LEADER je poseben finančni instru- ment strukturne politike Evropske unije, namenjen iskanju novih rešitev za svojske probleme. Najprej je vklju- čeval 217 manj razvitih podeželskih območij. Leta 2000 je tako imenovani program LEADER+ pokril že vsa po- deželska območja (Pristop LEADER … 2006). V obdobju programa LE- ADER+ je v Evropi delovalo 900 lo- kalnih akcijskih skupin, med katerimi se jih je kar 70 % odločilo za ukrepe, povezane s turizmom. Večina jih je naslavljala področja, povezana z lokal- no dediščino (Developing Sustaina- ble Rural … 2003). V programskem obdobju 2007–2013 je LEADER postal sestavni del politike razvoja podeželja Evropske unije, ki je v vseh državah članicah vključevala 2416 podeželskih območij. V naslednjem programskem obdobju (2014–2020) je bil pristop dodatno razširjen s tako imenovanim lokalnim razvojem, ki ga vodi skupnost (Community-Led Local Development oziroma kratko CLLD) (Pristop LEADER … 2006). S tem pristopom so se ob povezovanju ukrepov in sredstev več strukturnih ravni ima trajnostni turizem tri cilje: ekonomska blaginja, družbena ena- kost in povezanost ter zaščita narav- nega in kulturnega okolja. Bistvo je torej, da turizem pri svojem razvoju skuša zagotoviti ravnovesje med vse- mi dejavniki, povezanimi z gospo- darskim, okoljskim in družbenim sistemom, saj se tako zmanjšujejo ne- gativni vplivi, ki jih ima na omenje- ne sisteme. Na ta način se v določeni destinaciji ohranjajo viri za bodoče potrebe tako turistov kot lokalne sku- pnosti oziroma prebivalstva (Bauman 2017). Program LEADER/CLLD Pomembno vlogo pri razvoju in spod- bujanju podeželskega turizma imajo tudi različni operativni programi. V Sloveniji so se nekateri ukrepi razvoja podeželja začeli izvajati že v osemdese- tih letih 20. stoletja. Leta 1993 je bila sprejeta Strategija razvoja slovenskega kmetijstva, kasneje je zaživel projekt Celostni razvoj podeželja in obnove vasi (CRPOV), s katerim se je zače- lo sofinanciranje razvojnih progra- mov. Projekti CRPOV so se nanašali predvsem na spodbujanje razvoja do- polnilnih virov dohodka, turističnih dejavnosti, podeželske infrastrukture, ohranjanje naravne in kulturne dedi- ščine ter različnih aktivnosti pri sku- pnih nastopih na trgu. Po letu 1996 so iz prvotnih projektov nastali Ra- zvojni programi podeželja (RPP). Šlo je za programe, ki so se po načelu »od spodaj navzgor« izvajali na lokalni rav- ni (Bauman 2017; Golob 2017). Iniciativo za razvoj podeželja LEA- DER je Evropska skupnost predstavila že leta 1991 in je postala del politike 24 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 SPODBUJANJE RAZVOJNEGA POTENCIALA TURIZMA NA PODEŽELJU SPODBUJANJE RAZVOJNEGA POTENCIALA TURIZMA NA PODEŽELJU središč in turistično bolj razvitih tu- rističnih destinacij (Bled, Kranjska Gora, Ljubljana) ter bližina medna- rodnega letališča. Celotna turistična ponudba se združuje v okviru T urizma Škofja Loka, ki deluje v okviru Razvoj- ne agencije Sora d. o. o., ta pa je hkra- ti tudi vodilni partner LAS. Turizem Škofja Loka je zadolžen za razvoj, trže- nje in promocijo turizma na tem ob- močju. Pri razvoju turizma na podeže- lju imajo pomembno vlogo turistična društva. Na obravnavanem območju je aktivnih 18 turističnih društev, ki organizirajo različne prireditve, pone- kod opravljajo turistična vodenja, skr- bijo za čim privlačnejšo podobo naselij in za informiranost obiskovalcev (Stra- tegija lokalnega razvoja… 2015). Vodilni dokument, ki opredeljuje razvoj turizma v LAS loškega pogor- ja je Strategija lokalnega razvoja in z njo povezani ukrepi. Za območje LAS loškega pogorja je bila aktual- na strategija napisana leta 2015, na začetku sedanjega programskega ob- dobja. Strategija lokalnega razvoja LAS loškega pogorja opredeljuje štiri -višinskega območja. Z njim so bile v ospredje postavljene možnosti gospo- darskega razvoja na podlagi prepozna- nih in utemeljenih lokalnorazvojnih potencialov, kakovosti in zmožnosti prostora, znanja ter sposobnosti pre- bivalcev, ki tam prebivajo. Kot ena od perspektivnih dejavnosti na podeželju je bil že takrat prepoznan turizem. Če- prav je leta 1995 prišlo do delitve ob- močja na štiri manjše občine, je razvoj njihovega podeželja še vnaprej potekal usklajeno. Občine so sprejele skupne Programe razvoja podeželja za obdo- bji 2001–2006 in 2007–2013, kar je omogočilo črpanje različnih razvojnih sredstev, namenjenih tudi spodbuja- nju in razvoju podeželskega turizma (Strategija lokalnega razvoja… 2015). Na Škofjeloškem je turizem ena naj- bolj perspektivnih dejavnosti, z ve- likim multiplikativnim učinkom. Dobra podlaga za turistični razvoj so bogata naravna in predvsem kulturna dediščina ter pestrost in raznolikost ohranjenega in negovanega naravnega okolja. Prednosti območja so tudi lah- ka dostopnost, bližina večjih urbanih Pristop LEADER/CLLD in turizem na primeru izbrane lokalne akcijske skupine Lokalna akcijska skupina loškega pogorja (v nadaljevanju LAS loškega pogorja) je partnerstvo, sestavljeno iz predstavnikov civilne družbe, go- spodarskega in javnega sektorja. Po- kriva območje štirih občin: Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Železniki in Žiri. Območje, ki ga partnerstvo pokriva, se razprostira v predalpskem svetu južnega dela Gorenjske regije. Obsega Selško in Poljansko dolino s Škofjeloškim in Polhograjskim hri- bovjem med njima, Žirovsko kotlino in Sorško polje. Meri 512,20 km 2 (Strategija lokalnega razvoja… 2015) in ima 42.969 prebivalcev (Statistični urad … 2022). Vključuje tudi mestno naselje Škofja Loka, ki ima več kot 10.000 prebivalcev in je gospodarsko, kulturno ter upravno središče obmo- čja (Škofja Loka 2022). Prvi razvojni programi na območju LAS-a loškega pogorja segajo v leto 1991, ko je takratna občina Škofja Loka sprejela Program razvoja gorsko- 39 % 61 % tematika turizma ostali projekti 36 % 64 % 2007–2013 2014–2020 Sliki 1 in 2: Delež projektov, vezanih na tematiko turizma, v programskem obdobju 2007–2013 ter 2014–2020. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 | 25 SPODBUJANJE RAZVOJNEGA POTENCIALA TURIZMA NA PODEŽELJU Primer dobre prakse spodbujanja turizma in povezovanja na podeželju Na Škofjeloškem je leta 2022 zaživela nova kolesarska pot Hidden hills trail, ki je rezultat spodbujanja razvoja tu- rizma na podeželju in povezovanja tamkajšnjih turističnih ponudnikov. Gre za integralen turistični produkt, ki na izbrani trasi združuje številne komplementarne turistične ponudni- ke in njihove storitve. Dolgoročni cilj je, da se sodelovanje prelevi v grozd podjetij in organizacij, ki naj skupaj promovirajo in tržijo turistični pro- dukt in posledično celotno škofjelo- ško območje. Projekt ki velja za vzor- čen primer dobre prakse povezovanja in vključevanja razvojnega potenciala podeželja, je sofinanciran iz Evropske- ga kmetijskega sklada za razvoj pode- želja. nih kulturnih produktov in krepitvi njihove prepoznavnosti tako v širšem slovenskem kot evropskem prostoru. Glavni cilj je nadgradnja obstoje- če ponudbe in povezovanje nosilcev dejavnosti oziroma ponudnikov, ki so v lokalnem okolju že uveljavljeni. Temeljni izziv ostaja sodelovanje in povezovanje turističnih ponudnikov z namenom oblikovanja in trženja celo- vitih turističnih produktov. V programskem obdobju 2007–2013 je LAS na podlagi javnih pozivov dodelila sredstva 18-im projektom, 7 jih je bilo vezanih na spodbujanje in razvoj podeželskega turizma. V programskem obdobju 2014–2020 je bilo financiranih 28 projektov, od tega jih je bilo 10 povezanih s turiz- mom (sliki 1 in 2). področja ukrepanja. Eno izmed njih je tudi ustvarjanje (novih) delovnih mest, izpostavlja pa tudi, naj se na podlagi inovativnih pristopov razvije privlačne, tržno zanimive proizvode in storitve, da se ponudnike poveže in okrepi trženje. Ta ukrep se nanaša tudi na področje turizma. Strategija opredeljuje bodoči turi- stični razvoj z vzpostavitvijo kakovo- stnih programov oziroma ponudbe, temelječih na tržno-komunikacijskih »zgodbah«. Moči je treba usmerjati v povezovanje, prenovo in nadgra- dnjo različnih produktov z namenom vključevanja območja v turistično po- nudbo in vključevanja zasebnih nosil- cev turistične dejavnosti. Priložnosti se kažejo v promociji tradicionalne kulinarike, kulturne dediščine in kul- turnih programov, nadgradnji izbra- Slika 3: Kolesarska pot po Škofjeloškem hribovju vodi tudi do številnih razglednih točk (foto: Eva Ulčnik). 26 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 SPODBUJANJE RAZVOJNEGA POTENCIALA TURIZMA NA PODEŽELJU SPODBUJANJE RAZVOJNEGA POTENCIALA TURIZMA NA PODEŽELJU Cilj projekta pa ni bila zgolj vzpostavi- tev kolesarske poti, temveč je bil eden od pomembnejših ciljev tudi začetek oblikovanja mreže kar največ lokalnih ponudnikov ob trasi, ki bodo pot na- redili še bolj zanimivo in privlačno. Glavni namen mreže je ponujanje ši- roke palete storitev (nastanitev, hrana in drugo) za obiskovalce, s čemer ima zasnovana kolesarska pot pozitiven vpliv tudi na lokalno okolje, saj prinaša diverzifikacijo, zagotavlja nadaljnji ra- zvoj in krepi odnose med obiskovalci in lokalnim prebivalstvom, nenazadnje tudi znotraj lokalne skupnosti. K so- delovanju v projektu so bili povabljeni kolesarski servisi, ponudniki nastani- tev, turistične kmetije in kmetije z ra- znolikimi dopolnilnimi dejavnostmi, javni zavodi, turistično-informacijski centri, gostinski ponudniki in številni drugi, s katerimi so bili sklenjeni do- govori o medsebojnem sodelovanju in Bistvo projekta je kolesarjenje in ko- lesarski turizem povezati s kulturno dediščino, lokalno kulinariko, zgo- dovino in etnologijo območja. Obi- skovalec lahko kolesarsko pot obišče samostojno ali vodeno, hkrati pa ob rekreaciji spozna še stare obrti, značil- ne za škofjeloško podeželje. Najbolj znane med njimi so klekljarstvo, iz- delovanje medenih kruhkov, kuhanje oglja, kovaštvo, obdelava lesa in pre- letenje košar. Obiskovalec se lahko seznani tudi z bogato in raznovrstno zgodovino Škofjeloškega, saj pot po- teka ob Rupnikovi obrambni liniji in vodi do Muzeja Železniki, kjer je mo- goče podrobneje spoznati zgodovino železarstva in lesarstva na tem obmo- čju. Z namenom spoznavanja lokalne kulinarike pot v turistični produkt vključuje tudi turistične kmetije (na primer Andrejon), sirarne (Pustotnik, Bogataj) in številne druge ponudnike. Kolesarjenje v Sloveniji spada med pomembne športnorekreativne de- javnosti, saj je v vrhu med slovenskim prebivalstvom tako po priljubljenosti kot razširjenosti. Kljub temu pa se njegovega pomena kot turističnega produkta premalo zavedamo, kar je najpogosteje povezano s težavami pri dogovarjanju med lastniki zemljišč, lokalno skupnostjo in nenazadnje lo- kalno turistično organizacijo (Vidgaj 2019). Strategija razvoja turističnega proizvoda kolesarjenje v Sloveniji iz leta 2005 navaja številne prednosti ra- zvoja kolesarskega turizma, na primer minimalni vpliv na obremenjevanje okolja, dvig trajnostne mobilnosti, priložnost za razvoj podeželja in dru- gih manj razvitih območij, spodbuja- nje investicij in drugo. Projekt Hidden hills trail naslavlja področje kolesarskega turizma, ki je v izjemnem porastu tudi v Sloveniji. Kolesarjenje postaja ena izmed naj- bolj trajnostnih oblik športne, rekre- acijske in turistične dejavnosti. Kot glavni produkt projekta je bila zasno- vana večdnevna kolesarska pot, dolga 240 km, ki povezuje štiri občine Ško- fjeloškega in njihove različne turistične točke (nastanitve, restavracije, zname- nitosti, obrtnike, kmetije in podobno). Razdeljena je na sedem etap, povezanih v krožno pot, ki vodi skozi podeželska naselja in mimo krajevnih znamenito- sti (Hidden hills trail dejstva 2022): 1. etapa: okolica Škofje Loke, 2. etapa: Škofja Loka–Stari vrh, 3. etapa: Stari vrh–Soriška planina, 4. etapa: Soriška planina–Blegoš, 5. etapa: Blegoš–Žiri, 6. etapa: Žiri–Gorenja vas, 7. etapa: Gorenja vas–Škofja Loka. Slika 4: Degustacija izdelkov lokalnih kmetij na kolesarski poti (foto: Eva Ulčnik). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 | 27 SPODBUJANJE RAZVOJNEGA POTENCIALA TURIZMA NA PODEŽELJU SPODBUJANJE RAZVOJNEGA POTENCIALA TURIZMA NA PODEŽELJU produktu dala zagon evropska sred- stva, njegovemu dejanskemu uspehu pa je botrovalo veliko več – predvsem podpora lokalnega okolja, dobra za- snova ideje ter pripravljenost na so- delovanje in mreženje. Ideje iz lokal- nega okolja, povezovanje, mreženje in predstavljanje podeželja so bistvo pristopa LEADER/CLLD, ki je tudi eden od pomembnejših mehanizmov razvoja slovenskega podeželja, ker spodbuja njegov turistični potencial. Izkazalo se je, da za razvoj kakovostne turistične ponudbe na podeželju ne zadostujejo zgolj velike naložbe, am- pak so izjemnega pomena tudi iznaj- dljivost in izvirnost pri oblikovanju konkurenčnih produktov, osebni pri- stop do gosta in seveda »čar« podeže- lja sam po sebi. primer dobre prakse, saj sporoča, naj se turizem na podeželju razvija skla- dno s tem, kar podeželje ponuja samo po sebi in na tak način pripomore h krepitvi tako lokalnega okolja kot lokalne skupnosti. V primeru Škofje- loškega so glavne prvine privlačnosti, ki omogočajo zasnovo tovrstne turi- stične ponudbe, neokrnjena narava, številni ponudniki in bogata kulturna dediščina. Pri snovanju novih produktov je tre- ba oblikovati inovativne turistične produkte, ki temeljijo na nadgradnji že obstoječih ter spodbujajo povezo- vanje različnih akterjev in deležni- kov iz lokalnega okolja. V primeru škofje loškega pr ojekta Hidden hills trail so inovativnemu turističnemu povezovanju v želji, da se obiskovalcem zagotovita čim boljša predstavitev in kar najbolj pristno doživetje Škofjelo- škega, s čimer bo verjetnost njihovega ponovnega obiska bistveno večja. Ob- stoječa mreža, ki je nastala v okviru projekta, ni zaprta, ampak se naj bi širila tudi po uradnem zaključku pro- jekta, vanjo pa se vključujejo novi in novi ponudniki. To je velika prednost, saj se s tem turistični produkt bogati in dobiva dodano vrednost. Sklep Podeželski turizem ima velik razvoj- ni potencial. Nujno je, da njegov razvoj načrtujemo dolgoročno in ga usmerjamo skladno s trajnostnim ra- zvojem. Projekt Hiden hills trail na Škofjeloškem lahko prepoznamo kot Viri in literatura 1. Bauman, I. 2017: Analiza razvoja podeželskega turizma turistične destinacije Bloke. Magistrsko delo, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani. 2. Cigale, D., Lampič, B., Poročnik Slavič, I., Repe, B. (ur.). 2018: Geografsko raziskovanje turizma in rekreacije v Sloveniji. Ljubljana. Medmrežje: https://e-knjige.ff.uni-lj.si/znanstvena-zalozba/catalog/book/45 (30. 8. 2022). 3. Danilovska, N., Hadzi Naumova-Mihajlovska, K. 2015: Rural tourism and sustainable development. Economic Development 3. Medmrežje: https://repository.ukim.mk/bitstream/20.500.12188/2292/1/Rural%20Tourism.pdf (15. 8. 2022). 4. Developing Sustainable Rural Tourism. Euracademy, 2003. Medmrežje: https://www.euracademy.org/wp-content/uploads/2017/04/Euracademy_TG1_Sustainable_Rural_Tourism.pdf (30. 8. 2022). 5. Golob, A. 2017: Razvoj turizma na podeželju in povezovanje lokalnega prebivalstva. Magistrsko delo, Fakulteta za management Univerze na Primorskem. 6. Hidden hills trail dejstva. 2022. Medmrežje: https://bike-trail-slovenia.si/?lang=sl (20. 8. 2022). 7. Klemenčič, M. 2000: T urizem – rešitelj slovenskega podeželja. T urizem – razvojna možnost podeželja. Ljubljana. 8. Korošec, V. 2007: Podeželski turizem v Spodnjem Podravju in regijska turistična ponudba. Geografski vestnik 79-2. 9. LEADER/CLLD supporting rural tourism in Slovenia. 2020. Medmrežje: https://enrd.ec.europa.eu/news-events/news/leaderclld-supporting-rural-tourism-slovenia_en (10. 8. 2022). 10. Pristop LEADER: Osnovni vodnik. Urad za uradne publikacije Evropskih skupnosti. Luxembourg,, 2006. Medmrežje: https://enrd.ec.europa.eu/sites/default/files/fms/pdf/2B956315-0CE9-B887-C9B1-8AB63CF7A8C5.pdf (30. 8. 2022). 11. Statistični urad Republike Slovenije: Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno. Ljubljana, 2022. Medmrežje: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05C5003S.px (12. 8. 2022). 12. Strategija lokalnega razvoja za lokalno akcijsko skupino loškega pogorja. LAS loškega pogorja. Škofja Loka, 2015. 13. Strategija trajnostnega razvoja turizma za Škofjeloško območje 2021–2028. T urizem Škofjeloško 2028. 2021. Medmrežje: https://www.skofjaloka.si/DownloadFile?id=448664 (30. 8. 2022). 14. Škofja Loka. Občina Škofja Loka. 2022. Medmrežje: https://www.skofjaloka.si/objave/175 (12. 8. 2022). 15. Vidgaj, K. 2019: Značilnosti priljubljenih območij za gorsko kolesarjenje. Magistrska naloga, Oddelek za geografijo Filozofske Fakultete Univerze v Ljubljani. 16. Vizija razvoja slovenskega podeželja. Stičišče Svarun. 2020. Medmrežje: https://skp.si/wp-content/uploads/2019/09/Vizija_SLO_podezelja___sticisce_SVARUN_sklepna_verzija.pdf (31. 8. 2022). 28 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 IZVLEČEK Usklajevanje turizma z zaščito naravnih virov in prebivalstva na zavarovanih območjih in turističnih destinacijah je izziv za mnoge upravljavce in odločevalce. Identifikacija ustreznih, stroškovno učinkovitih modelov z majhnim vplivom za upravljanje trajnostnega turizma ostaja odprt izziv v Srednji Evropi. Projekt CEETO (Ekoturizem Srednje Evrope: orodje za zaščito narave) opredeljuje prednostne naloge, rešitve in priporočila za upravljavce zavarovanih območij, oblikovalce politik in ostale deležnike, ki se ukvarjajo s turizmom. Ključne besede: trajnostni turizem, varovanje, zavarovana območja, orodja upravljanja, projekt CEETO ABSTRACT Managing sustainable tourism in protected areas - lessons learned from the CEETO project “Central Europe Eco-Tourism: tools for nature protection” Balancing tourism with the protection of natural resources and population in protected areas and tourism destinations is a challenge for many managers and decision makers. Identifying appropriate, cost-effective and low-impact models for sustainable tourism management remains an open challenge in Central Europe. The CEETO project (Central Europe Eco-Tourism: tools for nature protection) identifies priorities, solutions and recommendations for protected areas managers, policy makers and other stakeholders involved in tourism. Key words: sustainable tourism, protection, protected areas, management tools, project CEETO Upravljanje trajnostnega turizma na zavarovanih območjih Izkušnje in spoznanja projekta CEETO »Ekoturizem srednje Evrope: orodje za zaščito narave« GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 | 29 UPRAVLJANJE TRAJNOSTNEGA TURIZMA NA ZAVAROVANIH OBMOČJIH Avtorica besedila in fotografije: TINA PRIMOŽIČ, univerzitetna diplomirana geografinja Regionalni razvojni center Koper Ulica 15. maja 19, 6000 Koper E-pošta: tina.primozic@rrc-kp.si COBISS 1.04 strokovni članek E vropska agencija za okolje je leta 2015 na podlagi podatkov in in- formacij iz številnih objavljenih virov pripravila poročilo o stanju evropskega okolja, trendih in obetih v globalnem kontekstu. Obe- nem je analizirala priložnosti za ponovno umerjanje politik in znanja skla- dno z vizijo 2050, saj so izzivi, s katerimi se Evropa sooča kljub okoljskim izboljšavam v zadnjih desetletjih še vedno precejšnji. Globalni pritiski na okolje so se od devetdesetih let prejšnjega stoletja povečevali z izjemno hi- trostjo, predvsem zaradi gospodarske rasti in rasti prebivalstva ter spremi- njajočih se vzorcev potrošnje. Na podlagi ukrepov in vizije okoljskega poročila, ki je v ospredje postavil varo- vanje naravnega okolja, spodbujanje nizkoogljičnega gospodarstva ter varovanje ljudi pred okoljskimi zdravstvenimi tveganji, je bil zasnovan projekt CEETO Ekoturizem Srednje Evrope: orodje za zaščito narave (angleško Central Europe Eco-Tourism: tools for nature protection), ki se je osredotočal na turizem na za- varovanih območjih ter uvedbo inovativnega sistema upravljanja, temelječega na participativnem pristopu in načelih Evropske listine o trajnostnem turizmu. Projekt se je pričel leta 2017. Na ravni Slovenije sta ga izvajala Regionalni ra- zvojni center Koper in javni zavod Krajinski park Strunjan. Prispevek se osredotoča na predstavitev poglavitnih rezultatov projekta, pove- zanih z upravljanjem trajnostnega turizma na zavarovanih območjih. Predsta- vljenih je osem uspešnih zgodb, ki obravnavajo raznolike teme ter prikazujejo različne rešitve, pomembne za trajnostno upravljanje turizma na zavarovanih območjih, ki so zaradi hitrega razvoja turistične panoge čedalje bolj obreme- njena. Trajnostni turizem Koncept trajnostnega turizma se je razvil iz koncepta trajnostnega razvoja, ki je bil prvič omenjen leta 1977. Temelji na treh stebrih – gospodarskem, družbe- nem (družba in okolje) in okoljskem (prostor in okolje, upravljanje z okoljem). Gre za oblike turističnega razvoja, upravljanja in dejavnosti, ki trajnostno ohra- njajo okoljsko, družbeno in gospodarsko celovitost ter blaginjo naravnih in kulturnih virov, pri čemer na pozitiven in pravičen način prispevajo h gospo- darski rasti in blaginji posameznikov, ki živijo in delajo znotraj zavarovanega območja ali ga obiskujejo (Koščak, Lapos in Primožič 2020). Evropska zveza narodnih parkov Europarc trajnostni turizem opredeljuje kot »turizem, ki zagotavlja pomembno in kakovostno izkušnjo, varuje naravne in kul- turne vrednote, zagotavlja preživetje in kakovost življenja lokalnega prebivalstva ter je ekonomsko izvedljiv« (Europarc 2022). Trajnostni turizem na eni strani nedvomno prispeva k ohranjanju okolja, na drugi pa ima pomembno vlogo za lokalne skupnosti, saj ponudnikom storitev 30 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 UPRAVLJANJE TRAJNOSTNEGA TURIZMA NA ZAVAROVANIH OBMOČJIH Upravljanje turizma na zavarovanih območjih Projekt CEETO je bil razdeljen v več metodoloških sklopov. V začetni fazi projekta je bil izdelan vprašalnik o pomenu trajnostnega turizma, s po- močjo katerega so bila zbrana mnenja različnih upravljavcev zavarovanih območij in lokalnih skupnosti. Isto- časno je potekala obsežna analiza raz- ličnih primerov upravljanja turizma na zavarovanih območjih. Na podlagi pridobljenih informacij je bil izdelan priročnik uspešnih in inovativnih praks trajnostnega turizma, v katerem so predstavljeni primeri dobrih praks, trenutno stanje in politike upravlja- nja turizma v nekaterih evropskih državah (na primer v Italiji, Avstriji, Nemčiji, Poljski), načela trajnostnega turizma ter priporočila za izvajalce z zbirko nekaterih orodij, namenjenih načrtovanju, upravljanju in spremlja- nju turističnega obiska na zavarovanih območjih (slika 1). Za razvoj turizma na zavarovanih ob- močjih je bistvenega pomena učin- kovito upravljanje, ki mora na eni strani skrbeti za ohranjanje narave v parku in njegovi okolici, na drugi pa zagotoviti sodelovanje z lokalnim prebivalstvom in drugimi deležniki, da se varstvo narave uravnovesi z nji- hovimi potrebami in željami. Tako je bila druga faza projekta namenjena izdelavi akcijskih načrtov oziroma ra- zvojnih strategij zavarovanih območij za obdobje petih let (Koščak, Lapos in Primožič 2020). Razvojne strategije so bile zasnovane kot dinamično orodje, temeljile pa so na participativnem pristopu, ki je bil ki zagotavlja, da turizem prispeva k uravnoteženemu gospodarskemu, družbenemu in okoljskemu razvoju zavarovanih območij na naši celini (European Charter … 2022). Gre za praktično orodje za upravljanje, ki za- varovanim območjem omogoča traj- nostni razvoj turizma in je obenem orodje za načrtovanje in znak za ka- kovost. Leta 1995 je Europac prevzel pobudo za uvedbo Evropske listine za trajnostni turizem na zavarovanih ob- močjih. Njen ključni element je sode- lovanje z vsemi ustreznimi deležniki pri oblikovanju skupne strategije traj- nostnega turizma in izdelava akcijske- ga načrta na podlagi temeljite analize razmer. Cilj projektov in aktivnosti je varovanje naravne in kulturne de- diščine ter nenehno nadgrajevanje turizma na zavarovanem območju z vidika okolja, lokalnega prebivalstva, tamkajšnjih podjetij in obiskovalcev (Koščak, Lapos in Primožič 2020). prinaša (dodaten) vir dohodka, je vir raznolikih zaposlitev in tudi za- poslitvenih priložnosti za ranljivejše skupine (Koščak, Lapos in Primožič 2020). Vse oblike turizma bi si morale pri- zadevati, da postanejo bolj trajnostne. Pri krepitvi trajnosti turizma ne gre le za nadzorovanje in obvladovanje nje- govih negativnih učinkov na primer na okolje ali družbo. Turizem namreč koristi lokalnim skupnostim tako v gospodarskem kot socialnem smi- slu ter krepi ozaveščenost o nujnosti ohranjanja okolja. Politike in ukrepi morajo biti usmerjeni v povečanje ko- risti in zmanjšanje stroškov turizma za lokalne skupnosti (Koščak, Lapos in Primožič 2020). Na ravni Evropske unije je Evropska listina za trajnostni turizem na zava- rovanih območjih praktično orodje, Slika 1: T abela orodij, namenjenih spremljanju turističnega obiska na zavarovanih območjih (Koščak, Lapos in Primožič 2020). omogoča analizo strateških tokov obiskov štetje avtomobilov, ki prečkajo vnaprej določene "kontrolne točke” štetje oseb, ki prečkajo vnaprej določene "kontrolne točke” informacije o gibanju obiskovalcev na zavarovanem območju omogoča zbiranje specifičnih informacij o obiskovalcih zbiranje specifičnih informacij o obiskovalcih "sledenje" obiskovalcem v parku seznanjanje s trendi, željami in vedenjem obiskovalcev ocena turističnih tokov, ko niso na voljo vse informacije poglobljeno znanje o neki temi ali posameznih vidikih teme zbiranje informacij o številu, pretoku in obnašanju obiskovalcev znotraj območja proizvajanje in sprejemanje zvoka pri živalih, vključno z ljudmi, in zaznavanje njihove prisotnosti METODA ST. GALLEN ŠTETJE OSEB ŠTETJE AVTOMOBILOV INTERVJU GPS SLEDENJE STATISTIČNI MODELI VIDEO KAMERA PRENOSNI TELEFONI DRUŽBENA OMREŽJA ANKETA BIOAKUSTIKA FOKUSNA SKUPINA GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 | 31 UPRAVLJANJE TRAJNOSTNEGA TURIZMA NA ZAVAROVANIH OBMOČJIH Deležniki, združeni v fokusne skupi- ne, so oblikovali tematske zemljevide, na katerih so bile predstavljene ma- kropoti (daljše) in mikropoti (krajše poti, lokalni izleti) obiskovalcev par- ka. Rezultati posvetovanj so omogo- čili identifikacijo poti, ki jih v parku opravijo obiskovalci, in načrtovanje aktivnosti, skladnih s petletnim ak- cijskim načrtom razvoja trajnostnega turizma (Koščak, Lapos in Primožič 2020). Štetje avtomobilov ter vzpostavitev novih oblik obiskovanja parka in pra- vil parkiranja (Narodni park Appen- nino Tosco-Emiliano, Italija) Narodni park je bil ustanovljen leta 1997. Razprostira se med Emilijo in Toskano, čez glavni gorski greben, ki se dviguje do nadmorske višine 2120 metrov, kolikor meri Monte Cusna. Obdajajo ga travniki, borovničevje, bukovi in iglasti gozdovi, globoke doline s hudourniki, gorska jezera in šotna barja (Europarc 2020). V narodnem parku so vsako leto za- beležili več težav, povezanih s pro- metom. S pomočjo različnih metod, kot so štetje avtomobilov, štetje oseb in anketiranje, se je upravljavec parka skupaj z Občino Corniglio odločil, da bo v poletni sezoni vzpostavil brez- plačni avtobusni prevoz. Na avtobusu je bil lokalni vodnik, ki je obiskoval- cem nudil informacije o parku in tako skrbel za ozaveščenost o posebnostih in občutljivosti tega območja. V času brezplačnega avtobusnega prevoza je bila cesta med mestoma Cancelli in Lagoni odprta le za nemotorizirana vozila, sprehajalce in obiskovalce s konji. Dostop z avtomobilom je bil Primeri orodij za načrtovanje, upravljanje in spremljanje turistične dejavnosti Krepitev participativnega pristopa s pomočjo metode “Saint Gallen” (De- želni park delte reke Pad, Benečija, Italija) Park varuje najobsežnejše močvirnato območje v Italiji in je eden od naj- pomembnejših rezervatov v Evropi. V njem se naravno okolje prepleta z obdelovalnimi zemljišči in gosto po- seljenimi območji (Europarc 2020). V parku so želeli povečati udeležbo in izboljšati sodelovanje lokalnih dele- žnikov pri oblikovanju turistične po- nudbe, zato so se odločili za vzposta- vitev participativnega pristopa. Tako je bil 2. julija 2019 potrjen petletni akcijski načrt za razvoj trajnostnega turizma. Pripravljen je bil skladno z načeli trajnostnega razvoja. S ci- ljem podaljšanja turistične sezone in promocije tako imenovanih skritih kotičkov so pričeli z novimi komuni- kacijskimi pristopi in izobraževanjem zaposlenih v informacijskih središčih (Koščak, Lapos in Primožič 2020). Metoda “Saint Gallen” je bila po ko- rakih izvedena na osmih dogodkih, na katerih je sodelovalo 39 deležnikov. z namenom doseganja cilja participa- tivnega načrtovanja izveden po kro- nološkem zaporedju (preglednica 1). Orodja, ukrepi in kazalniki so bili za- stavljeni tako, da se lahko prilagodijo ali preoblikujejo za uporabo strategije v prihodnosti. Opredelitev razvojnih scenarijev je bila rezultat dialoga in sodelovanja različnih partnerjev ali deležnikov (Koščak, Lapos in Primo- žič 2020). Izdelavi akcijskih načrtov je sledila faza testiranja orodij za načrtovanje, upravljanje in spremljanje turizma na zavarovanih območjih. V nadaljeva- nju so predstavljena orodja pilotnih aktivnosti zavarovanih območij v pe- tih evropskih državah: Naravni park Sölktäler in UNESCO-v biosferni rezervat Salzburger Lungau (Avstrija); Naravni park Medvednica (Hrvaška); UNESCO-v biosferni rezervat Jugo- vzhodni Rügen (Nemčija); Regijski park delte reke Pad, Naravni park Sal- se di Nirano in Narodni park Appen- nino Tosco-Emiliano (Italija) ter Kra- jinski park Strunjan (Slovenija). Orodja lahko uporabljajo vse turistič- ne in razvojne dejavnosti, ki vplivajo na biotsko raznovrstnost na zavarova- nih območjih in v njihovi okolici. Preglednica 1: Zaporedje participativnih dejavnosti za dosego cilja razvoja skupne aktivnosti (Koščak, Lapos in Primožič 2020). seje participativne aktivnosti cilji 1 ustanovitev foruma vključitev skupnosti 2 participativno kartiranje poznavanje ozemlja in deljenje informacij 3 vizija prihodnosti vizija želenega turizma 4 tovarna idej iskanje možnih in alternativnih rešitev 5 svetovna kavarna opredelitev akcijskega načrta 32 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 UPRAVLJANJE TRAJNOSTNEGA TURIZMA NA ZAVAROVANIH OBMOČJIH čarje spodbudile k spoštovanju pra- vil. Uspešnost teh aktivnosti bodo preverjali s ponovnimi analizami vpisnih knjig, spremljanjem sledi smuči in monitoringom ogroženih živalskih vrst (ruševec, belka) na teh območjih (Europarc 2020). Oblikovanje profila obiskovalcev s pomočjo intervjujev (UNESCO-v bi- osferni rezervat Salzburg Lungau, Avstrija) Leta 2012 je Salzburger Lungau, sku- paj s koroškim gorovjem Nock, po- stal UNESCO-v biosferni rezervat. Lungau, ki se razprostira južno od Salzburga, obsega 102.000 hektarjev gorske pokrajine s številnimi gorskimi jezeri (Europarc 2020). Upravljavec parka se je zaradi obča- snih težav, povezanih s prometom, odločil izvesti raziskavo, katere cilj je bil na eni strani oceniti razmere na območju jezera Prebersee (število osebnih avtomobilov, uporaba siste- ma javnega prevoza, v kakšnih oko- liščinah je to izvedljivo), na drugi pa pridobiti dodatne informacije o trenutni ozaveščenosti in znanju obi- skovalcev o biosfernem rezervatu. Za- nimali so jih predvsem motivi obiska, vrsta prevoznega sredstva, s katerim so obiskovalci prispeli na destinacijo ter njihova stopnja znanja o jezeru in celotnem rezervatu (Koščak, Lapos in Primožič 2020). Izvedena je bila raziskava, ki je te- meljila na intervjujih z obiskovalci območja kraja Preber in jezera Pre- bersee. Potekala je na podlagi vna- prej dogovorjenega termina izvajanja intervjujev med naključno izbranimi zemljevidu na podlagi toplotne za- znave) ter analizi razvoja pokrajine in morfologiji blatnih vulkanov (prikaz s časovnim zamikom video sekvenc) (Koščak, Lapos in Primožič 2020). Upravljavec parka je na podlagi pri- dobljenih podatkov identificiral naj- šibkejše točke ograjnega sistema in jih opremil z ustreznimi oznakami, ki na eni strani obiskovalce ozavešča o po- membnosti območja in jih na drugi odvrača od nedovoljenih prehodov. Štetje oseb ter usmerjanje obiskoval- cev na obstoječe smučarske poti (Na- ravni park Sölktäler, Avstrija) Park je na območju pogorja Nizke Ture in obsega 28.800 hektarjev go- rate pokrajine na nadmorski višini od 694 do 2747 metrov. Pozimi je to ob- močje privlačno za turno smučanje, ki se v zadnjem času hitro razvija. Veli- ko turnih smučarjev odkriva in javno objavlja nove poti. Z novimi potmi, tudi znotraj parka, se krčijo območja zatočišč divjih živali, ki so ključnega pomena za njihovo preživetje v zim- skem času (Europarc 2020). Z analizo vpisnih knjig za obdobje enega leta so ugotovili, kateri vrhovi so v zimskem času še posebej privlač- ni za obiskovalce. Upravljavec parka je nato izdelal brošuro, kjer so bile predstavljene obstoječe smučarske poti in območja zatočišč divjih živali, kamor obiskovalci ne smejo vstopati in teh poti tudi ne javno oglaševati. Številne informacije o divjih živalih, njihovih zimskih habitatih in boju za preživetje v zimskem času naj bi za- gotovile splošno vedenje o njihovih življenjskih potrebah in turne smu- dovoljen le do 10. ure, z možnostjo brezplačnega parkiranja. Hkrati sta bila tudi na območju gore Pietra di Bismantova (1041 m) vzpostavljena avtobusni prevoz in zaprtje ceste (Ko- ščak, Lapos in Primožič 2020). Identifikacija profila obiskovalcev s pomočjo umetne inteligence (Narav- ni rezervat Salse di Nirano, Italija) Naravni rezervat, ki meri 20 hektar- jev, je bil leta 1982 ustanovljen kot prvi regijski rezervat v deželi Emili- ja - Romanja. Nahaja se na območju (nižjih) Apeninov in varuje tamkajšnji največji sistem blatnih vulkanov (Eu- roparc 2020). Upravljavec parka je ugotovil, da obiskovalci o zaščitenem območju in pravilih obnašanja nimajo zadostne- ga znanja, zato se je pojavljalo nepri- merno vedenje in nespoštovanje na- ravnih danosti območja. Obiskovalci niso upoštevali fizičnih ovir in so za- hajali na varovano območje blatnih vulkanov. Na drugi strani je imel upravljavec pomanjkljivo vedenje o obiskovalcih (število obiskovalcev, od kod prihajajo, znanje, ki ga imajo o zavarovanem območju, vrsta pre- voza). V okviru projekta CEETO je bil vzpostavljen sistem za video ana- lizo (VCA sistem), opremljen s tremi nadzornimi kamerami. Postavljen je bil znotraj zavarovanega območja in namenjen zbiranju podatkov o šte- vilu obiskovalcev (glede na prevozno sredstvo), številu avtomobilov (glede na smer potovanja), številu kršitev oziroma nedovoljenih prehodov sko- zi ograjo (ločeno za ljudi in živali) z video posnetki dogodkov, pogosto- sti rabe sprehajalnih poti (prikaz na GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 | 33 UPRAVLJANJE TRAJNOSTNEGA TURIZMA NA ZAVAROVANIH OBMOČJIH Rezultati anket so razkrili, da je za večino obiskovalcev največja po- manjkljivost razpoložljivo število parkirnih mest. Javni prevoz je bil ocenjen kot zadovoljiv. Podobni rezultati so bili tudi glede stanja smučišč in dostopnosti cest. Anali- za spremljanja izbranih kazalnikov okolja in narave je opozorila na nujnost izvajanja ukrepov za ublaži- tev ugotovljenih negativnih vplivov turizma, kakršen je na primer one- snaženje sladke vode z antropogeni- mi bakterijami (fekalne koliformne bakterije), ki se pojavlja zaradi ne- ustreznega sistema za čiščenje odpa- dnih voda nastanitvenih in gostin- skih obratov. Upravljavec parka, je na podlagi dobljenih rezultatov pripravil se- znam ukrepov in rešitev, namenje- nih zmanjšanju pritiskov turizma na okolje in izboljšanju turistične izku- šnje obiskovalcev. Preverjanje ozaveščenosti obisko- valcev s pomočjo anketnih vprašal- nikov o zavarovanem območju in njegovih varstvenih režimih na ob- močju Belvederskih teras (Krajinski park Strunjan, Slovenija) Krajinski park je bil ustanovljen leta 1990. Obsega celoten Strunjanski polotok, ki se razteza med Simo- novim zalivom in izlivom strunjan- skega potoka Roje, Strunjanski klif z 200-metrskim pasom obalnega morja, Strunjanske soline in laguno Stjuža (Primožič 2014). Namen pilotnih aktivnosti je bil ure- diti območje Belvederskih teras, to je varovalnega pasu med Krajinskim parkirišč, zahajali zunaj urejenih poti in za seboj puščali odpadke. V okviru projekta CEETO so na dveh glavnih vhodih v park namestili elektronske števce ljudi, z obiskovalci pa so v ob- dobju enega leta izvajali intervjuje. Težavo pomanjkanja znanja obisko- valcev so razrešili z vzpostavitvijo av- dio vodnika, opremljenega s fotogra- fijami in krajšimi opisi o naravnem in kulturnem bogastvu parka, pravili ob- našanja in z zgodbami lokalnih prebi- valcev o tradicionalnih obrteh, kmeč- kih opravilih, hrani in podobnem. Do avdio vodnika obiskovalci dostopajo s pomočjo aplikacije (Koščak, Lapos in Primožič 2020). Štetje avtomobilov in obiskovalcev ter vzpostavitev video nadzora za potre- be izvedbe celovitega monitoringa na najbolj obiskanem območju (Naravni park Medvednica, Hrvaška) Naravni park Medvednica v bližini Zagreba je bil ustanovljen leta 1981. Meri 17.938 hektarjev. Zaradi med- narodno poznanega smučišča je naj- več obiskov v zimski sezoni, s čimer so povezani tudi negativni vplivi na okolje (Europarc 2020). Upravljavec parka je izvedel celovi- to analizo z namenom ugotavljanja in monitoringa negativnih vplivov turistov na okolje. Izvedena je bila anketa obiskovalcev, nameščeni so bili števci avtomobilov, kamere za izvedbo video nadzora ter sistem za spremljanje izbranih kazalnikov oko- lja in narave, ki so bili opredeljeni na podlagi metodologije LAC (Limits of Acceptable Change – določanje mej sprejemljivih sprememb) (Ko- ščak, Lapos in Primožič 2020). obiskovalci. Ugotavljali so njihove mobilnostne navade, stopnjo ozave- ščenosti in znanja o biosfernem rezer- vatu, pa tudi osebne informacije, kot so starost, spol, kraj bivanja, trajanje obiska in način obiska (sam, v paru, s prijatelji, z družino in drugo) (Ko- ščak, Lapos in Primožič 2020). Na podlagi izvedbe 150 standardizi- ranih intervjujev so ugotovili, da je območje priljubljena počitniška de- stinacija med v glavnem domačimi gosti, starejšimi od 60 let. Večina jih je na območje prišla z osebnim avto- mobilom, uporabi javnega prevozne- ga sredstva pa niso naklonjeni, saj jim lasten prevoz dopušča večjo svobodo in fleksibilnost. Upravljavec parka se je tako odločil, da bodo s pomočjo različnih orodij pričeli z ozaveščanjem obiskovalcev in lokalnih prebivalcev. Štetje obiskovalcev in izvedba inter- vjujev z namenom vplivanja na odgo- vornejše ravnanje obiskovalcev (UNE- SCO-v biosferni rezervat Jugovzhodni Rügen, Nemčija) Park je na UNESCO-vem seznamu od leta 1991. Za njegov obalni del, ki pripada zvezni deželi Mecklenburg - Predpomorjansko, so značilni številni polotoki in rti s širokimi peščenimi plažami in skalnatimi klifi (Europarc 2020). Upravljavec parka in lokalni deležni- ki so ugotovili, da preslabo poznajo strukturo obiskovalcev, ti pa premalo vedo o naravnih značilnostih obmo- čja, zato je prihajalo do neprimernega vedenja in nespoštovanja pravil ob- našanja v parku. Obiskovalci parka so avtomobile puščali zunaj urejenih 34 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 UPRAVLJANJE TRAJNOSTNEGA TURIZMA NA ZAVAROVANIH OBMOČJIH Sklep Povezava med zavarovanimi območji in turizmom je stara toliko, kot zgo- dovina zavarovanih območij, odnos med njimi pa je kompleksen. Turi- zem znotraj zavarovanih območij je zato treba obravnavati kot kritično komponento, saj je lahko velika pri- ložnost, obenem pa tudi grožnja, zato je bistvenega pomena učinkovito upravljanje, ki mora vključevati načr- tovanje, spremljanje ter sodelovanje z lokalno skupnostjo in drugimi dele- žniki, tako da se varstvo narave urav- novesi z razvojnimi težnjami. Med pilotnimi aktivnostmi so zava- rovana območja, vključena v projekt CEETO, izdelala akcijske načrte ra- zvoja trajnostnega turizma na podlagi participativnega pristopa ter preizku- šala rabo različnih orodij v praksi, na primer merjenje števila obiskovalcev, analiza njihovega gibanja, njihovo profiliranje. Na osnovi predhodne raziskovalno-analitične faze in izve- dene evalvacije pilotnih aktivnosti niki prostora participativen pristop, pa tudi ustrezna komunikacija in vključevanje deležnikov v pripravo razvojne strategije zavarovanega ob- močja. Prav tako je postalo jasno, da bodo morala zavarovana območja čim prej sprejeti ukrepe, namenje- ne zmanjševanju škodljivih posledic prometa na okolje ter obvladovanju posledic podnebnih sprememb. Zunanje ocenjevanje je izvedel ne- odvisni strokovnjak, ki je z analizo aktivnosti na terenu in opravljenimi razgovori z upravljavci zavarovanih območij pripravil poročilo. V njem so povzete nekatere pomembne ugotovitve, ki izhajajo iz ocen po- sameznih pilotnih aktivnosti in se osredotočajo na sedem tem oziroma sedem šibkih točk zavarovanih obmo- čij: dostopnost, profil obiskovalcev, ozaveščenost obiskovalcev, razvoj tu- rizma, obstoječa turistična ponudba, vpliv turizma na naravno okolje in mreža sodelovanja med lokalnimi ak- terji. parkom Strunjan in Izolo, kar naj bi se doseglo z vzpostavitvijo nadzora nad gibanjem obiskovalcev, izdelavo smernic za razvoj trajnostnih oblik tu- rizma ter oblikovanjem take turistič- ne ponudbe, ki ne bi bila škodljiva za okolje in bi omilila pritisk na za- varovano območje (Koščak, Lapos in Primožič 2020). V okviru projekta CEETO je bil izdelan razvojni načrt za območje Belvederskih teras, v katerem so bile opredeljene aktivnosti, namenjene izboljšanju turistične ponudbe. V načrt so bile vključene tudi različ- ne aktivnosti, namenjene ozavešča- nju obiskovalcev parka, kakršni sta vzpostavitev informativne točke z izobraževalnimi in video vsebina- mi o parku ter pravilih obnašanja in igrišče z elementi z zavarovanega območja (Koščak, Lapos in Primo- žič 2020). Akcijski načrti zavarovanih območij oziroma razvojne strategije so bili zasnovani kot orodja, ki se lahko prilagodijo in preoblikujejo, zato je izvedbi pilotnih aktivnosti sledi- la faza ocenjevanja oziroma prever- janja. Notranje ocenjevanje so na podlagi strukturiranih vprašalnikov in intervjujev med deležniki iz jav- nega, zasebnega in nevladnega sek- torja izvedla zavarovana območja, vključena v projekt CEETO. Vpra- šalniki in intervjuji so se osredoto- čali na oceno upravljanja in načrto- vanja, postopkov odločanja, izvedbe raziskav in monitoringa. Analiza dobljenih odgovorov je pokazala, da je pomembna prvina razreševanja konfliktov med različnimi uporab- Slika 2: Študija okoljskih in prostorskih rešitev na pilotnem območju Belvederskih teras (Košak, Lapos in Primožič 2020). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 | 35 UPRAVLJANJE TRAJNOSTNEGA TURIZMA NA ZAVAROVANIH OBMOČJIH UPRAVLJANJE TRAJNOSTNEGA TURIZMA NA ZAVAROVANIH OBMOČJIH bremenom turizma ter porastu tu- rističnih in rekreacijskih dejavnosti. Čeprav je zagotavljanje trajnostnih oblik turizma odgovornost vseh ude- ležencev v turizmu, smo v okviru projekta CEETO ugotovili in v nje- govih dokumentih tudi izpostavili, da bi morali za resnično pomemben odmik od ustaljenih praks turizma vodilno vlogo prevzeti oblikovalci politik (vlade na različnih ravneh). Te bi morale tudi sedaj, namesto ukrepov, ki spodbujajo čim hitrejše okrevanje turistične industrije, kar v mnogih pogledih zanemarja vidik trajnosti, ustvariti take razmere, ki bi zasebnemu sektorju, turistom in ostalim deležnikom omogočile, da se uspešno spopadajo z izzivi, jih pri tem spodbujati in usmerjati v trajno- stni razvoj (Koščak, Lapos in Primo- žič 2020). baz. Vse te metode so uporabne za pridobivanje temeljnega znanja, potrebnega za načrtovanje razvoja trajnostnega turizma, tako za upra- vljavce zavarovanih območij kot tudi oblikovalce politik. Projekt CEETO se je izvajal do leta 2020, vendar se zdi, da so rezultati in dokumenti aktualnejši kakor prej, saj so dogodki v svetu povzročili večje spremembe potovalnih navad ljudi. Zaradi dostopnosti in večje prilago- dljivosti se je povečal delež potovanj z osebnimi avtomobili, s čimer se je povečal obisk v manjših krajih na podeželju, v naravnih okoljih in na zavarovanih območjih. Vodilni stro- kovnjaki napovedujejo, da bodo v prihodnje zaradi odprtih prostorov in pozitivnih učinkov na zdravje prav naravna okolja še bolj izpostavljena sta bila oblikovana dva poglavitna projektna dokumenta. Prvi je CEE- TO smernice – kako na zavarovanih območjih razvijati trajnostni turizem – zasnovan kot orodje za podporo oblikovalcem politik pri načrtovanju in upravljanju turizma na zavarovanih območjih in v njihovi okolici. Drugi, CEETO priročnik – kako na zava- rovanih območjih upravljati turizem na trajnostni način – je operativni dokument, namenjen upravljavcem zavarovanih območij in lokalnim de- ležnikom. V obeh dokumentih so poleg pri- merov dobrih praks predstavljena orodja, namenjena upravljanju tu- rizma, od splošnih vprašalnikov do kompleksnejših rešitev, kot so siste- mi za video analizo, GPS ali telefon- sko sledenje in analiza podatkovnih Viri in literatura 1. European Charter for Sustainable Tourism in Protected Areas. Federacija EUROPARC. 2022. Medmrežje: https://www.europarc.org/library/europarc-events-and-programmes/european-charter-for-sustainable-tourism/ (29. 8. 2022). 2. Sustainable tourism. Federacija EUROPARC, 2022. Medmrežje: https://www.europarc.org/sustainable-tourism/ (29. 8. 2022). 3. Koščak, M., Lapos, P ., Primožič, T. 2020: CEETO smernice za razvoj trajnostnega turizma v zavarovanih območjih. Koper. 4. Primožič, T. 2014. Ekoturizem in možnosti njegovega udejanja v Slovenski Istri. Diplomsko delo, Oddelek za geografijo Fakultete za humanistične študije Koper Univerze na Primorskem. 5. CEETO dosežki in uspešne zgodbe. Europarc in partnerji projekta CEETO, 2020. Medmrežje: https://www.rrc-kp.si/images/stories/CEETO-Brochure-SL_28.04_web.pdf (22. 8. 2022). Opomba: Vsi dokumenti projekta CEETO so objavljeni na spletni strani Regionalnega razvojnega centra Koper in programa Interreg Srednja Evropa. Povezava do dokumentov in dodatnih informacij o projektu: https://www.rrc-kp.si/sl/projekti/referencni-projekti/ceeto.html NAPIS NAD ČLANKOM 36 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 IZVLEČEK Predlog strategije razvoja turizma povezuje naravne in krajinske danosti prostora, turistične potrebe in aktualne strateške usmeritve, hkrati pa vzpostavlja razmerje med varovanjem narave in turističnim razvojem. Izvedli smo natančne analize stanja prostora in ovrednotili obstoječe razvojne dokumente. Prepoznane turistične pobude smo v prostoru razporedili prek razvojnih con, ki temeljijo na ustreznosti prostora za trajnostni turizem in hkrati vključujejo območja varovanja. Med seboj smo jih povezali s sekundarnimi povezovalnimi potmi in glavno komuni- kacijsko osjo ter s tem ustvarili celovito zasnovo turističnega razvoja, ki je podlaga za prostorski razvoj privlačne in konkurenčne turistične destinacije. Ključne besede: turizem, prostorsko načrtovanje, prostorska strategija, Kolpa, Bela krajina ABSTRACT Spatial strategy of tourism development in the Kolpa River area The proposal of the spatial strategy of tourism development connects natural and landscape features of the area, the needs of tourism and the existing strategic directions, and at the same time establishes a relationship between nature conservation and tourism development. A detailed analysis of the state of the area and an assessment of existing development documents were carried out. Recognized tourism initiatives are thus distributed in the space through development zones based on the suitability of the space for tourism development, and at the same time in- clude protection zones. They interconnect with secondary connecting routes and the main connecting axis, forming a comprehensive blueprint of tourism development that creates a basis for the spatial development of an attractive and competitive tourism destination. Key words: Tourism, Spatial planning, Spatial strategy, Kolpa River, White Carniola Prostorska strategija razvoja turizma na območju Kolpe GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 | 37 PROSTORSKA STRATEGIJA RAZVOJA TURIZMA NA OBMOČJU KOLPE Avtorica besedila in slikovnih prilog: MARTINA AUGUŠTIN, magistrica, inženirka krajinske arhitekture Vrtna ulica 4, 8340 Črnomelj E-pošta: martina. augustin1@gmail.com COBISS 1.04 strokovni članek T urizem je dinamična dejavnost sodobnega gospodarstva in družbe, ki v zadnjih desetletjih dosega visoko stopnjo rasti (Strategija trajnostne … 2017). Z gospodarskega vidika pozitivno vpliva na širok krog de- javnosti in se uvršča tudi med pomembnejše slovenske gospodarske dejavno- sti. Skupni prispevek turizma v Sloveniji je 7,7 % celotnega bruto domačega proizvoda. Glede na podatke WTTC (World Travel & Tourism Council) je bilo leta 2021 v slovenskem turizmu 97.700 zaposlenih, kar pomeni 10,9 % vseh delovnih mest. Z razvojem turizma se krepijo turistične investicije in nove ureditve v prostoru, ki dodatno prispevajo k turistični privlačnosti naravnih in kulturnih danosti. Takšen prostor je navadno krajinsko pester, saj ga sestavljajo prepoznavni krajinski vzorci, ohranjena naravna dediščina in bogata kulturnodediščinska zapuščina. Prav zato se pri razvoju turizma nenehno odpirajo dileme, kakšno je ustrezno razmerje med razvojem in varo- vanjem prostora (Černe 2014). Eden izmed krajinsko pestrih in turistično privlačnih prostorov je tudi obrečni prostor reke Kolpe, ki se vse pogosteje sooča s problematiko ustreznega razvoja obrečnega turizma. Turizem ob Kolpi se strateško razvija skupaj z turistično destinacijo Bela krajina, ki se uvršča v makrodestinacijo Osrednja Slovenija (Strategija trajnostne … 2017). V prispevku iščemo rešitve v strateškem prostorskem načrtovanju, ki vključuje dolgoročni razvojni koncept, v katerem so ustrezno opredeljena razmerja med varovalnimi in razvojnimi prostorskimi vidiki. S predlogom pozivamo k načr- tovalskemu pristopu, ki vključuje odnos med reko, zaledjem in zavarovanimi deli narave. Predstavljen je koncept, kako ustvariti soodvisen odnos med pro- gramskimi območji in območji varovanja pokrajine, ter jih združiti v celovito in trajnostno naravnano turistično destinacijo. Slika 1: Prepoznavni krajinski vzorci v dolini Kolpe. 38 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 PROSTORSKA STRATEGIJA RAZVOJA TURIZMA NA OBMOČJU KOLPE Turizem in prostorsko načrtovanje sta prepoznana kot različna, medse- bojno soodvisna koncepta. T urizem v prostorsko načrtovanje vstopa kot predmet obravnave, kot sektorska de- javnost, ki se prepleta z drugimi dejav- nostmi. Prostor pa predstavlja osnovo za trajnostni turizem in je obenem te- meljna dobrina za njegovo delovanje. Zato je ključno, da je načrtovanje tu- rizma ob Kolpi izvedeno do te mere, da ne uničuje kakovosti okolja (Miha- lič 2006). Marušič (1998) navaja, da je vodotok ključna prvina v prostoru, saj je osrednji dejavnik življenja v neki pokrajini. Zato je pri umeščanju nove turistične infrastrukture treba večjo pozornost nameniti varovanju prosto- vrsto let privlačni za preživljanje pro- stega časa in izvajanje turistične de- javnosti. Na območju so tako opazni različni individualni turistični posegi, ki so ustvarili programsko nasičene prostore in obenem programsko pra- zna območja. Tudi ostale turistične aktivnosti so umeščene sporadično, brez povezav z zaledjem in kakršne- koli skupne vizije. Zato se nenehno pojavlja strateška razvojna dilema, kako ustrezno usmerjati turizem, ne da bi bila prizadeta edinstvena pokra- jinska pestrost, po kateri je prepoznan obrečni prostor reke Kolpe. Ključen pri iskanju ustreznega odgovora je bil odnos med turizmom in prostorom ter strateškim vidikom načrtovanja. Strateško načrtovanje turizma v obrečnem prostoru Reka Kolpa je ena od pomembnejših slovenskih rek, saj po njej teče državno meja med Slovenijo in Hrvaško. Njen kraški izvir je na gozdnatem pobočju Risnjaka na Hrvaškem, na nadmorski višini 313 m. V svoji kanjonski strugi teče skozi kočevsko regijo, nato pa se v obravnavani belokranjski regiji spu- sti na kraški ravnik in po njem mean- drira do točke, ko vstopi na ozemlje Republike Hrvaške. Na celotnem ob- močju se je rečni relief močno podre- dil kraškim značilnostim, kar se kaže v izoblikovanosti površja, oblikovanosti reke in pokrajinski pestrosti. Prav ta pestrost in neokrnjena narava sta že Občina Črnomelj Občina Metlika Obravnavano območje Večja naselja Reka Kolpa Železniška povezava Cestna povezava KARTA OBMOČJA S 1 km 5 km Razčlenjenost obravnavanega območja a. Spodnji kanjon b. Belokranjsko zgornje korito c. Belokranjsko spodnje korito d. Ravninski tok e. Božakovska dolina Novo mesto Karlovec Občina Črnomelj Občina Metlika Obravnavano območje Večja naselja Reka Kolpa Železniška povezava Cestna povezava KARTA OBMOČJA S 1 km 5 km Razčlenjenost obravnavanega območja a. Spodnji kanjon b. Belokranjsko zgornje korito c. Belokranjsko spodnje korito d. Ravninski tok e. Božakovska dolina Novo mesto Karlovec občina Črnomelj občina Metlika obravnavano območje večja naselja reka Kolpa železniška povezava cestna povezava S 1 km 5 km a. spodnji kanjon b. belokranjsko zgornje korito c. belokranjsko spodnje korito d. ravninski tok e. Božakovska dolina b. d. e. c. a. ob d. Slika 2: Zemljevid obravnavanega območja (vir podatkov: GURS 2020). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 | 39 PROSTORSKA STRATEGIJA RAZVOJA TURIZMA NA OBMOČJU KOLPE sestavinami (Ross in Wall 1999). Ekoturizem kot oblika turizma teme- lji na zastavljenih izhodiščih in že po definiciji pomeni okoljsko odgovorno potovanje v razmeroma neokrnjeno naravo z namenom uživanja in spo- štovanja narave (vključno s kulturni- mi prvinami preteklosti in sedanjosti), kar spodbuja varovanje ob majhnem vplivu turistov in omogoča koristno, aktivno sodelovanje turizma in lokal- nega prebivalstva (Waver 2001). Prav zato je bil ekoturizem prepoznan kot zvrst turizma, primerna za obrečni prostor reke Kolpe. Za pripravo kakovostne strategije so bile pomembne tudi aktualne strate- ške usmeritve obravnavanega obmo- čja za razvoj turizma in rekreacije na državni, regionalni in lokalni ravni. V ta namen smo pregledali in tudi upo- števali državne strateške dokumen- te – Strategijo prostorskega razvoja Slovenije 2050, Strategijo trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021 in regionalne prostorske plane. Za- tem smo opredelili aktualne usmerit- ve. Opredelili pa smo tudi izvedbene prostorske načrte posameznih občin soudeležbe načrtovalcev ter usklajuje varstvene in razvojne potrebe v pro- storu (Golobič in Breskvar Žaucer 2010). Na splošno velja, da krajin- sko načrtovanje temelji na konceptu primernosti, saj usklajuje odnos med človekovim delovanjem in naravnimi procesi v prostoru. Merila za ocenje- vanje primernosti so lahko okvirno razdeljena na dva temeljna vrednostna sistema – razvojnega in varovalnega. Razvojni sistem opredeljuje merila privlačnosti. Ta opredeljujejo ugodne razmere za rabo zemljišča, kjer lahko pričakujemo, da se bo izboljšala do- ločena prostorska potreba. Omejitve (ranljivost) na drugi strani predsta- vljajo potrebo po zaščiti in v primeru rabe zemljišč izpostavljajo negativne posledice povečanega vpliva na okolje (Golobič in Breskvar Žaucer 2010). Poleg postopka prostorskega načrto- vanja je bila ključna opredelitev vrst turizma, ki spodbujajo razvoj določe- nega okolja. Izhodišči za usmerjane turizma sta bili varovanje in razvoj, usmerjena k trajnosti, s čimer ustvar- jata ustrezno ravnovesje med gospo- darskimi, družbenimi in okoljskimi ra in iskanju ustreznih območij, kjer je turizem sprejemljiv in ne posega v naravno okolje ali mu škoduje. Dober primer ustreznega strateške- ga načrtovanja turizma je dolina reke Lahn v Nemčiji, ki je znana po poho- dništvu, kolesarjenju in čolnarjenju. Od leta 2002 skušajo povezati kul- turno bogata mesta s posameznimi turističnimi območji, da bi ob reki ustvarili aktivna, privlačna in zanimi- va doživetja. Oblikovali so nove ko- lesarske, sprehajalne in vodne poti, v kombinaciji z informacijskimi centri, storitvenimi dejavnostmi in javnim prometom (River Lahn … 2020). S celovitim načrtovanjem so povezali številne ponudnike turističnih storitev in javne organizacije, s prihodki, ki so povezani z gospodarskim vidikom tu- rizma, pa ustvarjajo nova delovna me- sta in prihodek lokalnim skupnostim. Prepoznan prostorskonačrtovalski po- stopek, ki poudarja okoljske in pokra- jinske kakovosti ter varstvo obrečne pokrajine je krajinsko načrtovanje. To v postopku prostorskega načrto- vanja prispeva k večji učinkovitosti leto 12. . 14. 13. 13. 20. 11. 11. 38. turistični boni  Slika 3: Število domačih in tujih gostov v Beli krajini med letoma 2015 in 2020 (vir podatkov: SURS 2021). 40 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 PROSTORSKA STRATEGIJA RAZVOJA TURIZMA NA OBMOČJU KOLPE pojavlja predvsem zaradi reliefnih in drugih naravnih danosti, ki to obmo- čje opredeljujejo, pa tudi naselij, v katerih je že prisotna turistična infra- struktura. Gre predvsem za območja tik ob reki, kjer so se razvila kopališča ter dodatna gostinska in rekreacijska ponudba. Prav ta turistična jedra so bila izhodišča za nadaljnji načrtovani razvoj. privlačna destinacija. Leta 2020 je opaziti veliko odstopanje od povpreč- nega trenda rasti turističnih gostov, saj se je zaradi protikoronskega ukrepa »turistični boni« precej Slovencev od- ločilo za dopustovanje v Beli krajini. Vzdolž Kolpe je trenutna turistična ponudba strnjena na petih območjih. Koncentracija turistične ponudbe se – OPN Črnomelj in OPN Metlika ter ključne lokalne strategije, ki se na- vezujejo na turizem (Strategija razvoja … 2017). Iz pregledanega smo lahko razbrali, da je strateški cilj razvoja tu- rizma privabljati zahtevnejše goste na večdnevni obisk v vseh letnih časih. Destinacija je zagotovo edinstvena priložnost za sprostitev ter stik s sa- mim s seboj, z naravo in tamkajšnjo bogato kulturno dediščino. Postopek priprave prostorske strategije Cilj raziskave je bil določiti prostor- ske razvojne cilje in strategijo. Z na- črtovalskimi analizami smo določili najprimernejše vrste turizma, ki bodo pripomogle k trajnostnemu razvo- ju območja. Poleg umestitve novih dejavnosti v prostor je bilo treba vso obstoječo turistično ponudbo sis- tematično povezati. Vse turistične dejavnosti, ki so na obravnavanem območju razpršene in nepovezane (kampi, gostinska ponudba, rekrea- tivna območja in podobno), je bilo treba vključiti v celovit načrt, ki smo mu dodali nekatere nove dejavnosti in neposredno z zaledjem povezano infrastrukturo. Z namenom razreše- vanja konfliktov med dejavnostmi je bilo treba na eni strani natančno opredeliti območja aktivne rekreacije in mirne cone na drugi. Raziskavo smo izvedli na podlagi do- brega poznavanja prostora in značil- nosti reke Kolpe. Ključno je bilo tudi prepoznavanje trenda rasti turizma v destinaciji Bela krajina. Iz uradne tu- ristične statistike lahko opazimo trend rasti prihodov turistov, kar dokazuje, da Bela krajina postaja čedalje bolj ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( 10.200 naravne vrednote naravne vrednote - točke Natura 2000 ekološko pomembna območja VARSTVO NARAVE S vodovarstvena območja 5 km 1 km Slika 4: Varstvo narave na obravnavanem območju (vir podatkov: ARSO 2020). Adlešiči Metlika Vinica Stari trg ob Kolpi Podzemelj Metlika Vinica Stari trg ob Kolpi PO 3 PO4 P O 5 LEGENDA C O N A C IJA PO 4 C O N A C IJA PO 5 P O 2 i R1 R2 R1 R4 R4 R3 R2 R4 R3 razvojna - povezovalna pot med programskimi območji Legenda: območja z možnimi večjimi turističnimi posegi S območja z omejenim in kontroliranim turizmom 5 km 1 km Slika 5: Izhodiščna karta za nadaljnji razvoj strategije. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 | 41 PROSTORSKA STRATEGIJA RAZVOJA TURIZMA NA OBMOČJU KOLPE posegov v prostor: - Razvojna cona 1 (R1) predstavlja vstopno točko v posamezno pro- gramsko območje. Vanjo so vklju- čena mestna in večja vaška jedra, ki pomenijo prvi stik turistov pri doživljanju posameznega območja destinacije. - Razvojna cona 2 (R2) predstavlja območja, ki so del obstoječih nase- lij. Omogočajo razvoj novih infra- strukturnih objektov in dopolnju- jejo grajeno strukturo. - Razvojna cona 3 (R3) se usmerja predvsem v aktivnosti in turistič- ne produkte, ki imajo minimalen vpliv na okolje. - Razvojna cona 4 (R4) vključuje ranljiva območja, ki so zanimiva tudi za turizem. Na njih se spod- bujajo aktivnosti, kot so opazova- nje narave prek interpretativnih poti in razgledišč. Turizem na območju Kolpe v Beli krajini se usmerja k doseganju štirih ključnih ciljev, ki razrešujejo trenutne prostorske dileme in razvoj usmerjajo v ustrezno obliko: - Cilj 1: Trajnostni turizem, kjer so opredeljene cone glede na stopnjo razvoja turizma v prostoru; sledi potrebam razvoja turizma. - Cilj 2: Razvoj turističnega območja za butične goste z večjo kupno mo- čjo, ki ponuja raznolika doživetja, temelječa na produktnih stebrih strategije razvoja turizma destinaci- je Bela krajina v letih 2018–2022. - Cilj 3: Trajnostni turizem, ki na celotnem območju reke Kolpe te- melji na konceptu ekoturizma, s čimer se onemogoča razvoj masov- nega turizma. Koncept razvoja Predlagani koncept razvoja turizma na območju Kolpe povezuje ključna teoretična in vsebinska izhodišča, ki vključujejo naravne in ustvarjene zna- čilnosti, varovane prvine in določene razvojne možnosti. Sloni na delitvi obravnavanega območja na posamezna programska območja, ki imajo podob- ne prostorske lastnosti in omogočajo različne vrste turizma, neposredno po- vezane s prostorskimi danostmi. Programska območja so: - urbano območje (PO-1); - ravninsko območje (PO-2); - območje spodnjega korita (PO-3); - območje zgornjega korita (PO-4); - kanjonsko območje (PO-5). Nosilna in razvojna vez med posa- meznimi programskimi območji je regionalna cesta, ki vodi skozi celotno zaledno območje Kolpe, natančneje od Metlike do Starega trga ob Kolpi. Vmes so manjša, za trajnostni turizem prav tako pomembna naselja. Vez je zamišljena kot povezovalna cesta, po kateri poteka javni promet, ob njej pa so nanizana javna parkirišča, informa- cijski centri in različni javni turistični objekti. Na glavno povezovalno pot se navezujejo manjše, sekundarne poti (peš in kolesarske poti), ki obisko- valcem omogočajo podrobnejše razi- skovanje posameznega programskega območja. Nadalje koncept sloni na razporedi- tvi turistične infrastrukture glede na stopnjo varovanja v prostoru in pove- zovanja prostorskih kakovosti. Predvi- dene so štiri turistične razvojne cone, opredeljene glede na stopnjo možnih Pri razvoju turizma se nenehno sre- čujemo tudi z omejitvami v prostoru; to so predvsem sektorska varovanja prostora. Velik del obravnavanega območja je del Krajinskega parka Kolpa. Ta prostor se po uredbi deli na tri var- stvena območja, ki narekujejo možne prostorske posege. Poleg zavarovane- ga območja se pojavljajo razne druge oblike sistemskega varovanja, kot so Natura 2000, ekološko pomembno območje, številne naravne vrednote, varovanje gozdov, vodnih virov in po- krajine. Na podlagi razumevanja stanja pro- stora, odnosa reke Kolpe do obrečne- ga prostora, prebivalcev, značilnosti pokrajine in turističnih potreb smo izdelali krajinsko analizo prostora za turizem na območju Kolpe. S pomo- čjo analize je bilo mogoče opredelje- vanje ranljivih prostorov za trajnostni turizem, turistično privlačnih prosto- rov za konvencionalni turizem in zanj ustreznih prostorov. Na podlagi analize smo spoznali, da se v obrečnem prostoru ranljivi in privlačni prostori velikokrat podvaja- jo, saj je prav primarna turistična po- nudba glavno izhodišče turističnega razvoja. Z analizo ustreznosti so ozna- čene lokacije, kjer se najbolj privlačni prostori stikajo z najbolj ranljivimi. Na podlagi tega določamo, v kakšni obliki se lahko na nekem območju izvaja turizem. Območja, ki so z vi- dika razvoja turizma bolj ranljiva, se pri razvoju ne izključujejo, ampak so omejena glede na oblike in razsežnosti razvoja turizma. 42 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 PROSTORSKA STRATEGIJA RAZVOJA TURIZMA NA OBMOČJU KOLPE Metlika Vinica Stari trg ob Kolpi PO3 PO4 P O5 LEGENDA CONACIJA PO 3 CONACIJA PO 2 CONACIJA PO 1 CONACIJA PO 4 CONACIJA PO 5 PO1 PO2 R1 i R2 R3 R4 i i i i R1 R2 R1 R4 R4 R3 R1 R1 R1 R2 R2 R2 R2 R2 R2 R4 R4 R3 R3 R R R R R R R R4 R4 R2 R2 R4 R4 R4 R4 R3 R3 R3 R3 PROGRAMSKA OBMOČJA PO 1 – urbano območje PO 2 – ravninsko območje PO 3 – območje spodnjega korita PO 4 – območje zgornjega korita PO 5 – kanjonsko območje izhodiščna naselja posameznega programskega območja razvojna - povezovalna pot med programskimi območji OBMOČJE, NA KATEREM TURIZEM NI PREDVIDEN Slika 6: Koncept prostorske strategije razvoja turizma na območju reke Kolpe. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 | 43 PROSTORSKA STRATEGIJA RAZVOJA TURIZMA NA OBMOČJU KOLPE etnologijo prostora, omogočamo razvoj raziskovalnega in izobraževal- nega turizma, ki temelji na načelu ekoturizma in se prepleta z rekrea- cijskimi aktivnostmi. PO 4 – območje zgornjega korita – na njem se pojavljajo številne prvine kulturne dediščine, kjer omogočamo razvoj kulturnega turizma v stiku z rekreacijskimi aktivnostmi, omogo- čen pa je tudi odmik v naravo. PO 5 – kanjonsko območje – zaradi njegove reliefne razgibanosti omo- gočamo razvoj športnega turizma in raziskovanje prostora prek špor- tnih aktivnosti. PO 1 – urbano območje – spodbuja- mo butični turizem, ki temelji na kulturnih doživetjih s prepletom kulinaričnega in enološkega razi- skovanja. Predvideni so izgradnja apartmajskega naselja ter razpršeni hotel v Metliki. PO 2 – ravninsko območje – omogo- čamo razvoj podeželskega turizma z rekreacijskimi dejavnostmi. Obmo- čje je primerno predvsem za druži- ne in tiste, ki se želijo seznanjati z lokalno pridelano hrano. PO 3 – območje spodnjega korita – za- radi ohranjene pokrajinske podobe in bogate dediščine, prepletene z - Cilj 4: Razvoj nove turistične po- nudbe, ki zmanjšuje njeno sezon- skost. Vsako programsko območje (PO) raz- vija določeno vrsto turizma, ki je po- sledica primarne turistične ponudbe in sedanje sekundarne ponudbe obmo- čja. Usmeritve za trajnostni turizem so oblikovane na temelju treh produktnih stebrov – občutenje narave, aktivno odkrivanje in avtentična doživetja, ki izhajajo iz strategije razvoja turizma v destinaciji Bela krajina v letih 2018– 2022 in so v sklopu prostorske strate- gije predstavljene v prostoru: nova pohodniška/ kolesarska pot LEGENDA RAZVOJNE CONE ZA TURIZEM reka Kolpa državna cesta povezovalna - razvojna cesta večja naselja vasi železnica TURISTIČNA INFRASTRUKTURA varstvo narave obravnavano območje obstoječe pohodne in kolesarske poti R2 R1 R3 R4 avtobusno postajališče javno parkirišče informacijski center športne površine piknik prostor kopališče vstopna in izstopna mesta raziskovanje narave stik z naravo interpretacija naravne dediščine restavracija zidaniški turizem lokalna trgovina interpretacija kulturne dediščine turistične kmetije brez posebnih turističnih razvojnih usmeritev osnovna turistična infrastruktura nastanitvena infrastruktura kulinarična infrastruktura infrastruktura vezana na aktivnosti infrastruktura vezana na kulturno dediščino povezovalna infrastruktura sobe turistično naselje kamp glamping terme hotel predvidena nova infrastuktura 1 km 5 km Podzemelj Krasinec Griblje Cekrvišče Otok Primostek Prilozje Metlika Želebej Božakovo Rakovec Rosalnice Križevska vas Adlešiči Miliči Vrhovci Dolenjci Zilje Preloka Sinji Vrh Daljne Njive Vinica Damelj Stari trg ob Kolpi Sodevci Gornji Radenci Dolenji Radenci Breg pri Sinjem Vrhu Črnomelj Žuniči Dragoši Pobrežje Slika 7: Grafični prikaz prostorske strategije razvoja turizma na obravnavanem območju. 44 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 PROSTORSKA STRATEGIJA RAZVOJA TURIZMA NA OBMOČJU KOLPE PROSTORSKA STRATEGIJA RAZVOJA TURIZMA NA OBMOČJU KOLPE bo in informacijski center. V razvojni coni 2 (R2) so predvideni apartmajsko naselje v vasi Božakovo, tik ob Kolpi, in ureditev postajališča za avtodome ob mejnem prehodu. Manjši posegi v razvojni coni 3 (R3) so predvideni na območju Križevske vasi, kjer se še vnaprej razvija butični kamp, in na ob- močju Želebeja, kjer naj se uredi glam- ping območje. Najbolj ranljiva cona 4 vključuje interpretativne poti s ptičjimi njena manjšim skupinam, ki spoštuje- jo lokalno okolje. Opredeljevanje območij za razvoj turistične infrastrukture znotraj pro- gramskih območij smo izvedli glede na razvojne cone. Predstavljen je primer conacije v PO1 – urbanem območju, kjer so največji posegi (R1) možni v Metliki. Tam smo predvideli novi bu- tični hotel, dodatno gostinsko ponud- Vsa programska območja imajo vklju- čen tudi vodni turizem (kopališča, čolnarjenje, ribolov in podobno). Tu- ristične dejavnosti temeljijo na usme- ritvah ekoturizma, kar pomeni, da obiskovalce spodbujajo k raziskovanju in učenju o določenem prostoru, pri- spevajo pa tudi k ohranjanju pokrajin- ske identitete in spoštovanju lokalne skupnosti. Pri turistični ponudbi gre predvsem za butična doživetja, name- 1 2 3 4 Metlika Želebej Božakovo HRVA ŠKA LEGENDA RAZVOJNE CONE ZA TURIZEM državna meja reka Kolpa državna cesta povezovalna - razvojna cesta naravne znamenitosti kulturne znamenitosti Rakovec Rosalnice mesto vaško naselje železnica Križevska vas apartmajsko naselje Božakovo športne aktivnosti ob Kolpi razpršeni hotel v starem mestnem jedru informativni center za območje reke Kolpe interpretativna pot z opazovalnico interpretativna pot - steljniki prenova Mlinarjeve domačije glamping TURISTIČNA INFRASTRUKTURA navezava na vinorodni okoliš doživetja v naravi mejni prehod gostinska ponudba varstvo narave obravnavano območje obstoječe pohodne in kolesarske poti postajališče za avtodome hiša Rakovec vaško jedro Božakovo Rosalnice - bunkerji romarsko središče Tri fare Drašiči - steljniki Mlinarjeva domačija poplavni log ob Kolpi pod Metliko kraški jami Zdenc in Vidovec vinomerski steljniki R2 R1 R3 R4 razgledne točke osnovna turistična infrastruktura avtobusno postajališče javno parkirišče informacijski center kulinarična infrastruktura restavracija zidaniški turizem lokalna trgovina infrastrktura vezana na kulutrno dediščino interpretacija kulturne dediščine infrastruktura vezana na aktivnosti športne površine piknik prostor kopališče vstopna in izstopna mesta raziskovanje narave stik z naravo interpretacija naravne dediščine turistične kmetije brez posebnih turističnih razvojnih usmeritev nastanitvena infrastruktura sobe turistično naselje kamp glamping terme hotel povezovalna infrastruktura nova pohodniška/ kolesarska pot srednjeveško mesto Metlika PREDVIDENA NOVA INFRASTRUKTURA Slika 8: Primer conacije programskega območja 1 – urbano območje. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 | 45 PROSTORSKA STRATEGIJA RAZVOJA TURIZMA NA OBMOČJU KOLPE Krajinski park Kolpa, destinacijska organizacija in krajevne skupnosti se morajo dogovoriti za skladno izvaja- nje strategije ter razporeditev posa- meznih nalog in odgovornosti. Med izvajanjem raziskave je bilo na več področjih mogoče opaziti pomanj- kanje sodelovanja med občinami, pa tudi med posameznimi javnimi zavo- di in pristojnimi službami. Pripravljena prostorska strategija predstavlja možno rešitev strateškega razvoja obrečnega prostora Kolpe, ki upošteva vse trenutne strateške do- kumente ter vizijo razvoja turizma in jih povezuje s prostorskimi da- nostmi obravnavanega območja. S strategijo najdemo ustrezno razmerje med razvojem in varovanjem, ne da bi škodovali ranljivemu obrečnemu prostoru. Ob tem omogočimo trajno- stni turizma, kar pozitivno vpliva tudi na lokalno gospodarstvo. Zastavljeni koncept razvoja predstavlja možnost celostnega prostorskega razvoja Kol- pe, ki se lahko prenaša tudi gorvodno ob reki do njenega izvira oziroma na- prej proti Kočevju. Z vidika usklajevanja varovanja in ra- zvoja je načrtovanje predvideno z ume- ščanjem prostorskih con, zato so pri tem v turistični razvoj vključena tudi najbolj varovana območja, kjer naj se turizem razvija v omejeni in nadzoro- vani obliki. Razvojne cone različnih ravni omogočajo, da se pri načrtovanju izvedbenih načrtov jasno določi, kje so možni večji posegi in kje niso do- voljene nikakršne nove naložbe. Med conami se pojavlja neopredeljen pro- stor, kjer trajnostni turizem ni izvzet, vendar se strateško ne opredeljuje kot pomembno razvojno območje, ki bi ključno vplivalo na doseganje vizije tu- rističnega razvoja. Predlagana prostorska strategija je prinesla ukrepe v podporo dosega- nju prostorskih razvojnih ciljev, ki se nanašajo na upravljanje območja, so- delovanje različnih deležnikov in ne- posredno na izvajanje določenih na- ložb. Med pomembnejšimi zaključki moramo izpostaviti dejstvo, da je za ustrezno izvajanje prostorske stra- tegije treba opredeliti tudi upravlja- vski vidik. Obe občini, javni zavod opazovalnicami in podesti skozi ranlji- vo mokrišče ob Kolpi in skozi steljnike, ki so zavarovani kot kulturna dedišči- na, pa tudi mimo drugih pomembnih naravnih vrednot. Razprava in sklep Prispevek poudarja, da z načrtovanjem turizma na obrečnem območju vstopa- mo v ranljiv prostor, ki ga je treba smi- selno načrtovati. Kot najboljša oblika načrtovanja se je pokazalo strateško prostorsko načrtovanje, saj izpostavlja ustrezno razreševanje prostorskih kon- fliktov med razvojem in varstvom pro- stora, še posebej na najbolj ranljivem območju neposredno ob reki Kolpi. S krajinskimi analizami se je pokazala potreba, da se pri načrtovanju turizma večji poudarek kot razvojnim, nameni varstvenim vidikom. Umeščanje novih vsebin tik ob reko se je izkazalo kot prevelika nevarnost razvrednotenja identitete obrečne pokrajine in tudi njene pomembne ekološke funkcije. Zato je težišče razvoja turizma predvi- deno v zaledju Kolpe, ki je zaradi svoje- ga zgodovinskega razvoja raznoliko in turistično zanimivo območje. Viri in literatura 1. Agencija Republike Slovenije za okolje: Spletna objektna storitev (WFS) za izdajanje okoljskih prostorskih podatkov. Ljubljana, 2020. Medmrežje: https://gis.arso.gov.si/wfs_web/faces/WFSLayersList.jspx (25. 9. 2020). 2. Černe, A. 2014: Zasnova uporabe prostora – koncept primernosti. Geografsko raziskovanje turizma in rekreacije v Sloveniji. Ljubljana. 3. Golobič, M., Breskvar Žaucer L. 2010: Landscape planning and vulnerability assessment in the mediterranean. Ljubljana. 4. Geodetska uprava Republike Slovenije: E-geodetski podatki. Ljubljana, 2020. Medmrežje: https://egp.gu.gov.si/egp/ (24. 11. 2020). 5. Marušič, J. 1998: Voda v pojavnosti krajine. Voda: raba, varovanje, oblikovanje. Zbornik 5. letnega strokovnega srečanja Društva krajinskih arhitektov Slovenije. Ljubljana. 6. Mihalič, T. 2006: T rajnostni turizem. Ljubljana. 7. River Lahn T rails (hiking, cycling, water hiking). Interreg Europe 2020. Medmrežje: https://www.interregeurope.eu/good-practices/river-lahn-trails-hiking-cycling-water-hiking (24. 9. 2021). 8. Ross, S., Wall, G. 1999: Ecotourism: towards congruence between theory and practice. Tourism Management 20-1. Medmrežje: https://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/download?doi=10.1.1.1069.8707&rep=rep1&type=pdf (16. 9. 2021). 9. Statistični urad Republike Slovenije: Prihodi in prenočitve domačih in tujih turistov, občine, Slovenija, letno. Ljubljana, 2021. Medmrežje: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/2164525S.px (25. 9. 2020). 10. Strategija razvoja turizma v destinaciji Bela krajina 2018–2022. Zavod Tovarna trajnostnega turizma GoodPlace. Ljubljana, 2018. Medmrežje: https://ric-belakrajina.si/site/assets/files/1144/strategija_razvoja_turizma_v_destinaciji_bela_krajina_2018_-_2022.pdf (25. 9. 2020). 11. Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije. Ljubljana, 2017 Medmrežje: https://www.slovenia.info/uploads/dokumenti/kljuni_dokumenti/strategija_turizem_koncno_9.10.2017.pdf (9. 4. 2020). 12. Weaver, D. B. 2001: Encyclopedia of ecotourism. CABI Publishing, Australia. NAPIS NAD ČLANKOM 46 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 IZVLEČEK Turistična destinacija Ljubljana spada med vodilne destinacije na področju trajnostnega turizma v svetovnem merilu. Zanjo je značilna pristna trajnost, ki je izjemno pomembna prvina njenega značaja, zgodbe in mednarodne prepoznavnosti. S svojo zeleno podobo in trajnostno razvojno usmeritvijo mesto ponuja odlične možnosti za še bolj intenziven razvoj trajnostnega turizma. Ključne besede: mestni turizem, novi turistični produkti, izzivi, Mestna občina Ljubljana, Slovenija ABSTRACT Examples of sustainable tourism forms in the City Municipality of Ljubljana The tourist destination of Ljubljana is one of the leading destinations in the field of sustainable tourism on a global scale. It is characterized by true sustainability, which is an extremely important element of its character, story, and international positioning. With its green image and focus on sustainable development, the city offers excellent opportunities for even more intensive development of sustainable tourism. Key words: urban tourism, new tourist products, challenges, City Municipality of Ljubljana, Slovenia Primeri oblik trajnostnega turizma v Mestni občini Ljubljana GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 | 47 OBLIKE TRAJNOSTNEGA TURIZMA V LJUBLJANI Avtorica besedila: ALENKA SORŠAK, univerzitetna diplomirana geografinja, višja svetovalka področja III za trajnostni turizem Turizem Ljubljana, Krekov trg 10, 1000 Ljubljana E-pošta: alenka.sorsak@ visitljubljana.si Avtorji fotografij: ANDREJ TARFILA, IZTOK MEDJA, DUNJA WEDAM COBISS 1.04 strokovni članek V novi turistični strategiji Ljubljane in Ljubljanske regije za obdobje 2021–2027 je zapisana vizija, ki v razvoj turizma močno vpleta tudi element trajnosti: »… Ljubljana je vodilna in najbolj ustvarjalna me- stna destinacija trajnostnega življenjskega sloga na svetu …« (Strategija razvoja turistične … 2021). Trajnostni razvoj je zapleten proces, pri katerem je ključnega pomena povezo- vanje in upoštevanje različnih vidikov: okoljskega, družbenega ter gospodarske- ga (Trindade s sodelavci 2017). Ljubljana je mesto in ravno zato je toliko bolj pomembno, da prav vsi členi mestnega delovanja razumejo, kaj je trajnost, se med seboj dopolnjujejo, sodelujejo in nadgrajujejo. Velika mestna družina, kot v Ljubljani radi poimenujemo mestno upravo, je trajnost pomembno naslovila že pred več kot 15 leti. Na njej strateško gradijo vsi pristojni oddelki, javne službe, holdingi, javni zavodi in drugi. Po letu 2010 je v Mestni občini Ljubljana opazna skokovita rast turizma. Števi- lo nočitev je med letoma 2010 in 2014 sprva počasi naraščalo, pozneje (2014– 2019) pa je naraslo za kar 14 % letno. Leta 2019 je bila Mestna občina Ljublja- na edina slovenska občina, ki je zabeležila več kot 2 milijona nočitev. Večino (kar 95 %) so jih prispevali tuji gostje. Za Mestno občino Ljubljana je značilna izrazita sezonskost turističnega obiska. Vrhunec se beleži v obdobju od julija do septembra. Manjši porast obsega turističnega obiska je mogoče zaznati še v decembru, kar je posledica predprazničnega dogajanja v prestolnici. Rast turiz- ma se je (kot drugod po svetu) močno zaustavila s pandemijo koronavirusa. Po podatkih Turizma Ljubljana se je število turističnih prihodov zmanjšalo za kar 78 %. Prve znake okrevanja je bilo mogoče zaznati leta 2021, saj se je število opravljenih nočitev (tako domačih kot tujih gostov) v Ljubljani v primerjavi s predhodnim letom povečalo za 59 % (Koncilja 2022). Prispevek predstavlja izbrane ukrepe, ki jih je sprejela Mestna občina Ljubljana in prispevajo k (nadaljnjemu) razvoju trajnostnega turizma v mestu. Ukrepi po- vezujejo različne akterje v občini in s tem ustvarjajo nove trajnostne produkte, ki krepijo moč in vlogo mestnega turizma. Prvi korak – prometna ureditev Največja vidna transformacija v smeri trajnostnega razvoja v Ljubljani se je zgodila leta 2007, ko se je mestno jedro zaprlo za ves motoriziran promet (Ko- blar 2016). Takrat je bila to drzna odločitev, saj je večina lokalnega prebivalstva temu nasprotovala. Če prebivalce ponovno vprašamo, najbrž ni Ljubljančana, ki bi si še vedno želel avtobusov na Tromostovju ali ogromnega parkirišča na Kongresnem trgu. Območje mestnega jedra, ki je zdaj zaprto za motoriziran promet, obsega kar 17 hektarov, kar je največja (strnjena) peš cona v Evropi. Posledica zaprtja je 48 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 OBLIKE TRAJNOSTNEGA TURIZMA V LJUBLJANI zahtevnostnih stopenj, prilagojene različnim ciljnim skupinam (Kolesar- ske poti 2022). Posamezna kolesarska pot je obisko- valcem predstavljena v GPS formatu, ki poleg splošnih informacij vsebuje tudi informacije o poti, razdalji, vrsti kolesarske poti glede na zahtevnost, vzpone, spuste in drugo, nudi pa tudi informacije o različnih ogleda vrednih znamenitostih in posebnostih ob poti. S tem kolesarska pot uporabniku nudi celovito doživetje z veliko informaci- jami. Obiskovalcem Ljubljane so na voljo tudi vodene kolesarske ture, med katerimi sta tudi posebni dožive- tji S kolesom po Plečnikovi dediščini in Brko tura, ki ponujata vpogled v me- stno kulturno dediščino (Kolesarske poti 2022). V zadnjem obdobju tudi ostali načini mobilnosti v mestu prehajajo na bolj trajnosten način delovanja. Tak pri- mer je Kavalir, vozilo na električni po- gon, ki ga kdorkoli lahko pokliče ka- darkoli in se z njim brezplačno zapelje z ene točke do druge; prilagojeno je tudi gibalno oviranim osebam. Oko- lju prijazen je tudi električni turistični vlakec Urban, ki obiskovalce popelje po turistični krožni poti. Deluje po sistemu hop on-hop off in vključuje 10 lokacij. Nenazadnje so pomembne korake v smeri trajnostnega razvoja naredili v javnem podjetju Ljubljan- ski potniški promet (LPP). Mestni avtobusi postajajo vse bolj priljubljen način prevoza, k čemur nedvomno prispeva tudi dejstvo, da ima kar 95 % meščanov najbližje postajališče za mestni potniški promet oddaljeno manj kot 500 m. Vsi mestni avtobusi jedra, na Golovcu, so urejene gorsko- kolesarske steze, ki so po mnenju gor- skih kolesarjev ene najboljših v državi (Golovec trails 2022). S tem Mestna občina Ljubljana poskuša celostno pokriti različne interese na področju kolesarstva. Nenazadnje je bil pomen kolesarjenja v prestolnici izpostavljen tudi ob letošnjem (2022) gostovanju kongresa Velo-city, največjega svetov- nega srečanja na področju kolesarje- nja, kolesarske infrastrukture, kole- sarskih inovacij in drugega. Privlačnost destinacije za kolesarje predstavljamo obiskovalcem na raz- lične načine. Mesto je mogoče s ko- lesom najbolje izkusiti na tematskih kolesarskih poteh, ki so označene z modrimi lamelami: obvodni, Pleč- nikovi in gozdni poti. Skupaj s turi- stičnimi deležniki smo identificirali tudi 12 kolesarskih poti, ki vodijo zunaj Ljubljane. Gre za poti različnih bilo občutno izboljšanje kakovosti zraka in znatno zmanjšanje hrupa. S tem smo domačini in obiskovalci dobili dovolj prostora za sprehajanje ter občudovanje žive in živahne Lju- bljane. Na drugi strani zaprto mestno jedro Turizmu Ljubljana omogoča spodbujanje mehke mobilnosti, od pešačenja, kolesarjenja, kot tudi upo- rabo javnega prevoza (Koblar 2016; Mesta mestom … 2020). Spodbujanje kolesarjenja je pomemb- no tako v mestu kot tudi na njegovih robovih. Med obiskovalci postaja vse bolj priljubljen mestni sistem samo- postrežne izposoje koles BicikeLJ. Na voljo je že več kot 800 koles, urejenih pa je prek 300 km kolesarskih stez (BicikeLJ 2022). Na drugi strani Me- stna občina Ljubljana z recikliranjem zemljišč spreminja manjša območja v kolesarske poligone oziroma kolo- parke. V neposredni bližini mestnega Slika 1: Petkovškovo nabrežje spada v območje mestne peš cone (foto: Iztok Medja). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 | 49 OBLIKE TRAJNOSTNEGA TURIZMA V LJUBLJANI in brezplačna vodstva (Čebelja pot 2022). Čeprav govorimo o urbanem prosto- ru, je ohranjanje kmetijstva na ravni Mestne občine Ljubljana izjemnega pomena. Kmetijstvo je še vedno naj- boljši skrbnik naravnih virov in tudi v primestnem prostoru eden najpo- membnejših oblikovalcev pokrajinske podobe, hkrati pa omogoča zaposli- tev lokalnemu prebivalstvu (Oblak 2021). Glavni cilji do leta 2027 so zapisani v Strategiji razvoja podeželja in urba- nega kmetijstva Mestne občina Lju- bljana (2021). Z njimi se želijo doseči čim višjo stopnjo samooskrbe, pove- zati ponudnike in ponudbo podeže- lja, s čimer se bo zagotovilo zanesljivo oskrbo s hrano ter količinsko večjo in raznovrstnejšo ponudbo, meščane pa ozavestilo o pomenu in kakovosti lo- kalnih proizvodov in dvignilo njihovo raven zaupanja v kratke lokalne verige in blagovne znamke. pobočju Grajskega griča postavili re- pliko Plečnikovega čebelnjaka. Panje najdemo tudi na številnih strehah, med drugim na strehi Cankarjevega doma in Hotela B&B Ljubljana Park, ki pridelan med svojim gostom po- streže pri zajtrku. Obsežna francoska raziskava je dokazala, da so mestne čebele celo bolj zdrave, dolgožive in medonosne od podeželskih sestric, kar pripisujejo biotski pestrosti, pre- hranski raznolikosti in odsotnosti pesticidov. Čebele ogrožajo podneb- ne spremembe, bolezni, škodljivci in krčenje njihovega življenjskega prostora. V Ljubljani se tega dobro zavedamo, zato vsako leto spomladi izvedemo ozaveščevalno kampanjo »pokosili bomo, ko se bodo čebele naje- dle«, s pomočjo katere opozarjamo na pomen življenja čebel (Oblak 2021; Urbano čebelarstvo 2022). Vzposta- vili smo tudi tako imenovano Čebeljo pot, ki je del mestne turistične po- nudbe. Ob svetovnem dnevu čebel v sodelovanju z Mestno občino Lju- bljano pripravimo različne aktivnosti so nizkopodni in s tem dostopni tudi ljudem z gibalno oviranostjo, več kot polovica pa jih vozi na zemeljski plin oziroma metan, s čimer so izpolnjeni najstrožji kriterije glede izpustov. Cilj LPP-ja je, da bodo do leta 2027 prav vsi mestni avtobusi vozili na obnovlji- ve vire energije, kot so metan, vodik ali elektrika (Strateški načrt … 2021). Povezovanje urbanega kmetijstva in gastronomije Ljubljana je zelena prestolnica. Gre za naziv, podeljen mestom, ki najbolje poskrbijo za okolje, se uspešno spo- padajo z problemom okoljske obre- menjenosti, in s tem srbijo za boljšo kakovost življenja meščanov (Zelena prestolnica Evrope 2016). V Ljublja- ni ima vsak prebivalec na voljo kar 542 m 2 zelenih površin. Na območje Mestne občine Ljubljana segajo štirje Krajinski parki: Tivoli, Rožnik in Ši- šenski hrib, Zajčja Dobrava, Polho- grajski dolomiti in Ljubljansko barje. Ljubljana ima tudi bogato biotsko raznolikost, saj so samo v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib popisali že več kot 3000 rastlinskih in živalskih vrst (Djošan 2017). K biotski raznovrstnosti pomembno prispevajo čebele, saj se je v mestu ohranilo tako imenovano urbano čebelarjenje. Formalno ga omejuje avtocestni obroč, znotraj katerega lahko naštejemo več kot 200 čebeljih panjev, v katerih živi do 40 milijonov čebel. Razdalje med panji so majhne in rekli bi lahko, da skupaj predsta- vljajo en velik čebelnjak. Ljubljana se ponaša tudi s svojim čebelnjakom, ki stoji v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani, lansko leto pa smo na Slika 2: Osrednja ljubljanska tržnica je odprta skozi celo leto, razen ob nedeljah in praznikih (foto: Dunja Wedam). 50 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 OBLIKE TRAJNOSTNEGA TURIZMA V LJUBLJANI Recepti so zastavljeni tako, da so pri- merni za različne tipe gostinske po- nudbe, od prigrizkov ali napitkov do kompleksnejših jedi. V osnovi so za- pisani preprosto, da imajo sodelujoči gostinci možnost nadgradnje, odvisno od ambicij in želja in tudi osebne in- terpretacije posameznega kuharskega mojstra (Kulinarični koledar 2022). Del kulinarične zgodbe je Ljubljanski zajtrk, ki ga ponujajo različni hoteli in restavracije. Sestavljen je iz jedi, ki iz- hajajo iz zelenih nabavnih verig po na- čelu »iz lokalne njive na lokalno mizo, do gosta«. Jedi so lahko sodobne ali tra- dicionalne, lahko so kreativno nadgra- jene ali takšne, kakršne so kuhale naše babice. Ljubljanski zajtrk lahko obi- skovalci okusijo tudi v sklopu dožive- tja Dobimo se na plac, enem od naših pet-zvezdičnih doživetij, ki vključuje tudi sprehod po osrednji tržnici. Tu- rizem Ljubljana krovno gastronomsko zgodbo vodi pod blagovno znamko Gourmet Ljubljana, katere glavni cilji so povezati vse lokalne gastronomske ponudnike, jih vključevati v skupne projekte in promocijo, jih usmerjati in izobraževati. Za to področje že od leta 2016 skrbi na Turizmu Ljubljana zaposlena višja svetovalka področja za razvoj proizvodov in storitev, ki je z gastronomskimi ponudniki ves čas v terenskem stiku, jih usmerja, povezuje in vključuje v projekte (Gourmet Lju- bljana … 2022). Izkazalo se je, da je tovrstno povezo- vanje (predstavljeno na zgornjih pri- merih) izjemno pomembno, saj se na ta način lahko usklajujeta ponudba in povpraševanje, hkrati pa lahko udeleženci na enem mestu pridobijo gozdarskim zavodom Ljubljana in Zavodom Ekometer smo zato pro- jekt nadgradili in začeli z vzpostavi- tvijo Borze lokalnih živil. Uspešno smo organizirali kar štiri dogodke in na njih lokalne pridelovalce, ki so na enem mestu predstavili svojo ponud- bo, povezali z gostinci, hotelirji, pred- stavniki šol in vrtcev ter drugih javnih zavodov iz Ljubljanske urbane regije (Zelene nabavne verige 2022). Uspešnost projekta dokazujejo doma- če in tuje nagrade, med njimi Premiki naprej 2018 za najboljšo izboljšavo v javni upravi, mednarodno priznanje Best of Cities 2019 za najboljšo traj- nostno prakso v kategoriji mest in posebno priznanje žirije International T ravel & T ourism Awards, ki je bilo po- deljeno v okviru ene najpomembnej- ših globalnih turističnih borz WTM London. Prav tako je bil projekt izbran za zmagovalca na prvi stopnji izbora za najuglednejšo okoljsko nagrado na svetu Energy Globe Awards 2021. Projekt smo nadgradili z vzpostavitvi- jo Kulinaričnega koledarja, v katerem vsak mesec določimo ključno živilo, značilno za Ljubljano, navdihnjeno s ponudbo v tistem mesecu na lju- bljanski tržnici. Izbrana živila so na primer trnovska ledenka, ljubljansko zelje, rumeno korenje, krompir kifelj- čar ali pehtran, ki iz meseca v mesec pišejo sezonske kulinarične zgodbe. Za izbrano sestavino pripravimo tri recepte, jih posredujemo ljubljanskim gastronomskim ponudnikom in jih s tem spodbudimo, da v okviru sezon- ske ponudbe vsak mesec ponudijo vsaj eno jed s ključno sestavino, s čimer podprejo tudi lokalne pridelovalce. Na območju Mestne občine Ljubljana je skoraj 900 kmetijskih gospodarstev, ki se večinoma ukvarjajo s poljedel- stvom in živinorejo (velik del je meša- nih kmetij), manjši delež predstavljajo zelenjadarske in sadjarske kmetije ter kmetije, katerih lastniki kmetujejo ob delu (Oblak 2021). Trenutno je v ob- čini vzpostavljenih okrog 20 prodajnih mest na domu, e-tržnic in tržnic. Med slednjimi je predvsem za obiskovalce najbolj privlačnimi Osrednja ljubljan- ska tržnica, kjer svoje sezonske pridelke in proizvode prodajajo okoliške kme- tije. Posebna zanimivost so pridelo- valci iz neposredne bližine tržnice, na primer Krakovega, ki svoje pridelke še dandanes s posebnim vozom oziroma cizo pripeljejo skozi mestno jedro. Ker je gastronomija nepogrešljiv del turistične ponudbe, smo na Turizmu Ljubljana že leta 2015 začeli s projek- tom Zelene nabavne verige. Glavni cilj je, da se v mestni turistični ponudbi poveča delež jedi in pijač iz lokalno in sezonsko pridelanih sestavin. V prvi fazi smo v sodelovanju z Oddelkom za varstvo okolja na Mestni občini Lju- bljana, Tovarno trajnostnega turizma Goodplace in Kmetijsko zadrugo Jari- na vzpostavili spletno platformo, ki je gastronomskim ponudnikom omogo- čala nabavo lokalnih sestavin. V do- brem letu in pol je zadruga dobavila več kot 17 ton lokalnih sestavin. Pi- lotni projekt je pokazal, da sistem do- bave ne deluje optimalno, saj je bilo gostinskim ponudnikom naročanje prek spletnega portala časovno preveč obremenjujoče. Skupaj z Oddelkom za varstvo okolja Mestne občine Lju- bljana, Regionalno razvojno agencijo Ljubljanske urbane regije, Kmetijsko GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 | 51 OBLIKE TRAJNOSTNEGA TURIZMA V LJUBLJANI Osrednjeslovenske statistične regije (Mojster Plečnik 2022). Gre za inovativen pristop k vodenju po Plečnikovi dediščini in njenem valoriziranju, s tem, da vanjo ne po- segamo, hkrati pa jo z digitalizacijo naredimo dostopno za vse. Projekt je bil v celoti zaključen oktobra 2021, vzpostavljeni produkti pa sovpadajo s 150. obletnico Plečnikovega rojstva, ki jo obeležujemo v letu 2022. Turi- stični produkt je Slovenska turistična organizacija umestila na seznam edin- stvenih turističnih doživetij Slovenia Unique Experiences, ki izpolnjujejo obljubo in pozicijo Slovenije kot ze- lene in butične destinacije. Prav tako smo s projektom v kategoriji Turizem osvojili prvo mesto na letošnjem tek- movanju digitalnih presežkov Slo- venije Websi, mednarodna organiza- cija Green Destinations pa je projekt ne in naravne dediščine (Izbrana Pleč- nikova dela … 2021). V tem kontekstu smo se lotili digital- nega inoviranja Plečnikove nepremič- ne kulturne dediščine. Gre za izvirno in inovativno turistično doživetje, po- vezano s kulturo in kulturno dedišči- no Ljubljane ter uporabo naprednih tehnologij. V kombinaciji 360-sto- pinjskih fotografij, 3D skeniranja in 3D modeliranja smo izvedli digitalno inoviranje petih enot Plečnikove ne- premične kulturne dediščine na obmo- čju Mestne občine Ljubljane in Osre- dnjeslovenske statistične regije. Iz vseh petih enot smo oblikovali interaktivno vodenje po Plečnikovih delih, imeno- vano Mojster Plečnik, ki poleg ogleda glavnih Plečnikovih znamenitosti v središču mesta nudi tudi virtualni spre- hod po digitaliziranih enotah zunaj središča Ljubljane in v preostalem delu konkretne informacije in kontakte posameznih ponudnikov, s čemer se še vnaprej krepijo tako verige ponu- dnikov, kot tudi odnosi med njimi in ostalimi akterji v verigi. Ohranjanje kulturne dediščine in ustvarjanje novih produktov Eden od glavnih motivov prihodov gostov v segmentu prostočasnega tu- rizma v Mestni občini Ljubljana je kultura, zato smo že leta 2017 sprejeli Strateške smernice kulturnega turiz- ma 2017–2020 (2016), tik pred spre- jetjem pa je nov tovrstni dokument. Cilji, ki jim bomo sledili do leta 2027, bodo še vnaprej temeljili na ohranja- nju kulturne dediščine, oblikovanju inovativnih turističnih produktov, so- delovanju z različnimi deležniki s po- dročja kulture in skupnemu prizade- vanju, da Ljubljana ostane kreativna in ustvarjalna destinacija. Ljubljano je po načelih trajnostnega razvoja že pred več kot 100 let zasno- val arhitekt Jože Plečnik. Bil je izje- men vizionar, ki je v prostorsko uredi- tev obvezno vključeval tudi ozelenitev javnih prostorov. Poleg arhitekturnih del so njegove tudi parkovne ureditve na planoti Grajskega griča, v Trno- vskem pristanu, Jakopičevem spreha- jališču v Tivoliju in drugod. Plečnik je oče trajnosti v Ljubljani, saj njegove trajnostne prakse temeljijo na upora- bi lokalnih materialov, sodelovanju z lokalnimi mojstri, vse projekte pa je izvedel s skromnimi sredstvi (Jan 2001). Kako zelo nam je pomembno ohranjanje kulturne dediščine, kaže tudi aktivno sodelovanje pri lansko- letnem vpisu Plečnikove dediščine na UNESCO-v seznam svetovne kultur- Slika 3: Čevljarski most je zasnoval arhitekt Jože Plečnik (foto: Andrej T arfila). OBLIKE TRAJNOSTNEGA TURIZMA V LJUBLJANI OBLIKE TRAJNOSTNEGA TURIZMA V LJUBLJANI uvrstila med TOP 100 Sustainability stories, ki izpostavljajo najbolj trajno- stne destinacije na svetu. Letošnjo jesen predstavljamo tudi osem novih butičnih doživetij, ki bodo manjše skupine udeležencev seznanile s tradicionalnimi obrtmi v Ljubljani, dežnikarstvom, tiskar- stvom, tkalstvom, lončarstvom in zlatarstvom. Nova doživetja predsta- vljajo še obstoječe ljubljanske obrti, ozaveščajo lokalno prebivalstvo o po- menu ohranjana kulturne dediščine, ob tem pa so pomemben prispevek k nadaljnjemu razvoju turistične po- nudbe v mestu. Premagovanje izzivov (predno vodijo v konflikt) Nedvomno razvijanje trajnostnega tu- rizma prinaša tudi raznolike ovire in izzive, pri katerih pa je vselej ključno, na kakšen način k njim pristopimo in kako jih razrešujemo. Izpostaviti velja dva ključna izziva, katerima se Mestna občina Ljubljana posveča v zadnjih dveh letih. Prvi je povezan s socialno pravičnostjo, drugi pa s posledicami čedalje intenzivnejših pritiskov tu- rizma, ki lahko povzročijo raznolike konflikte. Izjemno pomembni vrednoti Mestne občine Ljubljane sta socialna pravič- nost in enakost, kar postaja tudi vse bolj pomemben vidik trajnostnega tu- rizma. Turizem Ljubljana je vključen v Svet za odpravljanje arhitekturnih in komunikacijskih ovir v Mestni občini Ljubljana. Na ta način sodelujemo pri številnih projektih, kot so umestitev taktilnih oznak, nižanje robnikov ob pločnikih, urejanje posebnih javnih parkirnih mest ter namestitev klan- čin za lažji dostop starejših in gibalno oviranih oseb ter družin z otroškimi vozički do trgovin in lokalov v starem mestnem jedru. Skupaj smo razvili aplikacijo Ljubljana by Wheelchair, ki je ustvarjena za potrebe gibalno ovi- ranih obiskovalcev. Za uporabnika prijazna in enostavno zasnovana apli- kacija omogoča enostavno iskanje gi- balno oviranim dostopnih turističnih točk (T rajnostni turizem v … 2022). V zadnjih letih se je turistična indu- strija znašla pred številnimi izzivi, ki se nanašajo predvsem na tako imeno- vani pred-turizem (angleško pre-tou- rism). O tem pogosto pišejo različni mediji, destinacije kot so Benetke, Barcelona, Dubrovnik in Amsterdam pa že sprejemajo ukrepe za zmanjšanje števila obiskovalcev. Po številu obisko- valcev je bilo leto 2019 v marsikate- ri destinaciji rekordno, vendar se v pokovidnem času turizem prav hitro postavlja nazaj v ustaljene tirnice (In- ternational tourism back … 2022). V Ljubljani problematike množične- ga turizma (še) ni, se je pa zavedamo in se je tudi strateško lotevamo. Pre- usmerjanje turističnih tokov je eden od glavnih ciljev, ki smo jih zapisali tudi v novi turistični strategiji (Stra- tegija razvoja turistične … 2021). Že od leta 2018 uspešno razvijamo kul- turne četrti, ki bodo na turistični ze- mljevid postavile alternativne vsebine in se razvijale zunaj strogega mestnega jedra. S povezovanjem različnih ak- terjev in Ljubljančanov razvijamo ra- zvojno pot, ki je ne narekuje le tržni uspeh, ampak tudi zadovoljstvo vseh deležnikov, vpetih v utrip območja. Lokalni deležniki in ustvarjalci bodo v sodelovanju s Turizmom Ljubljana najprej pilotno razvili Kulturno četrt Šiška, ki ji bo sledil razvoj kulturnih četrti Bežigrad, Moste in Vič (Strate- ške smernice kulturnega … 2016). Že od leta 2011 tako geografsko kot strateško turistične tokove preu- smerjamo tudi v Osrednjeslovensko statistično regijo. V sodelovanju s štiriindvajsetimi občinami razvijamo in promoviramo turistično ponudbo regije, organiziramo izobraževanja in si izmenjujemo dobre prakse. Ker se je tovrsten koncept delovanja izkazal za izredno uspešnega, smo z letom 2017 odprli novo delovno mesto regijskega koordinatorja, katerega delo omogoča hitrejše in bolj učinkovito izvajanje aktivnosti na regionalni ravni. Turistične tokove si želimo preu- smerjati tudi časovno, čeprav ne moremo govoriti, da je Ljubljana de- stinacija z izrazito kratko turistično sezono. Leta 2019 je namreč 80 % obiskovalcev prenočitve opravilo v osmih mesecih. Turistično najmanj obiskana sta februar in november (SURS 2019). Že leta 2017 smo za- čeli z izvajanjem festivala November Gourmet, katerega namen je bil, da privabimo zlasti tiste goste, ki jim je glavni motiv obiska Ljubljane gastro- nomija. Novembra se tako v mestu zvrstijo raznovrstne prireditve, nji- hova rdeča nit pa sta dobra hrana in vino. Obiskovalci lahko obiščejo različne dogodke, vinske sejme, de- gustacije, se udeležijo vodenih ogle- dov, kuharskih delavnic in tečajev, pa še kaj bi se našlo. V sklopu festi- vala poteka tudi strokovni dogodek GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 | 53 OBLIKE TRAJNOSTNEGA TURIZMA V LJUBLJANI Sklep Kljub nekaterim predstavljenim pra- ksam trajnostnega delovanja se zave- damo, da turizem mestu prinaša tudi negativne učinke, a ključno je, da se izzivov lotimo celostno in pri tem vključimo različne deležnike. Turistična panoga je tista, ki bo tudi v bodoče vplivala na trajnostni razvoj, ne zgolj v lokalnem, ampak tudi v globalnem smislu. V postkoronskem obdobju namreč svetovni turistični trendi temeljijo predvsem na razvoju regenerativnega turizma, s poudar- kom na vključevanju in opolnomoče- nju lokalnega prebivalstva ter tesnem sodelovanju z različnimi deležniki. Mestna občina Ljubljana bo tudi v prihodnje nadaljevala s trajnostnim upravljanjem destinacije. Zato bodo načrti, ki jih za v bodoče pripravlja- mo na Turizmu Ljubljana, še vnaprej temeljili na trajnostnem razvoju. Že v letošnjem letu začenjamo s pripravo akcijskega načrta oziroma kažipota za trajnostni in pametni turistični ra- zvoj destinacije Ljubljana v obdobju 2023–2027. V dokumentu bomo konkretizirati ključne uresničljive kratkoročne, srednjeročne in dolgo- ročne strateške ukrepe ter dejanske projekte, ki bodo prispevali k nadalj- njemu trajnostnem in regenerativnem razvoju turizma na ravni destinaci- je. Ukrepe, ki bodo naslavljali tako okoljsko, gospodarsko kot družbeno polje delovanja turizma, bomo smi- selno navezali na Cilje trajnostnega razvoja Organizacije združenih naro- dov. Prihajajoči projekti se bodo do- taknili tudi problematike podnebnih sprememb, zato načrtujemo izmero (na primer obsežnih zelenih površi- nah na prebivalca, zaprtju mestnega središča za promet) tudi mednarodno prepoznavna. Sodelavci smo že od vsega začetka vključeni v Zeleno shemo slovenskega turizma, nacionalni certi- fikacijski program, s katerim Sloven- ska turistična organizacija označuje izpolnjevanje širokega spektra zahtev na področju trajnostnega turizma. Shema je tako orodje za oceno kot tudi izboljšanje trajnostnega delova- nja. Ljubljana je kot prva v Sloveniji že leta 2016 dobila zlati znak, ga leta 2019 obnovila, letos pa prejela najviš- jega možnega, platinastega. Z znakom Slovenia Green Platinum Ljubljana dokazuje, da je ena najuspešnejših destinacij v Zeleni shemi slovenskega turizma in, da uspešno sledi trajno- stnemu razvoju. Na mednarodni ravni se Ljubljana ponaša z nazivom Zelena prestolni- ca Evrope 2016 in je še vedno edino glavno mesto s takšnim nazivom v tem delu Evrope. Na mednarodni ravni smo vključeni v mednarodno gibanje Global Destinations Sustaina- bility Movement, v okviru katerega si skupaj s preostalimi svetovnimi desti- nacijami prizadevamo za izboljšanje področja trajnosti in izmenjevanje dobrih praks. Prav tako smo vključeni v mednarodno združenje Green De- stinations, v sklopu katerega smo bili z dobrimi trajnostnimi praksami kot edina mestna destinacija nagrajeni že kar osemkrat. Smo tudi član evropske organizacije City DNA (City Destina- tions Alliance), kjer med drugim ak- tivno sodelujemo v različnih fokusnih skupinah, kakršna je na primer Susta- inability Knowledge group. Evropski simpozij hrane (angleško European Food Summit), ki privablja številna znana kuharska imena z vse- ga sveta. Prihodnje leto na Turizmu Ljubljana pripravljamo popolnoma nov festival, ki bo potekal februarja. Na Turizmu Ljubljana smo prepriča- ni, da s svojim delovanjem pozitivno vplivamo na razvoj destinacije in prav zato smo že drugo leto zapored izvedli kampanjo »Turizem dela Ljubljano«. Z njo želimo prebivalce seznanjati s pozitivnimi učinki turizma na kako- vost življenja v prestolnici in jih o tem dodatno ozaveščati. Opozoriti želimo ne le na pomen turizma kot gospodar- ske panoge, pač pa tudi na pomembno vlogo lokalnega prebivalstva, katerega zadovoljstvo in prispevek sta za mesto ključnega pomena. Da turizem Lju- bljano bogati in jo dela še bolj zeleno, živahno, aktivno, ambiciozno, dosto- pno, prepoznavno in inovativno, so v drugi polovici septembra opozarjali plakati, radijske objave in oglasi na različnih spletnih platformah. Glavni cilj kampanje je bil turizem približa- ti meščankam in meščanom, zato je bil septembra 2021 prvič organiziran Teden Ljubljanskega turizma. Projekt je nagovarjal vse Ljubljančane, da si podrobneje ogledajo svoje mesto in doživijo mestni utrip v vseh pogle- dih, saj smo prepričani, da jih lahko presenetijo nekateri kotički, ki jih še niso odkrili, in doživetja, ki jih še niso izkusili. Turizem Ljubljana velja za vodilno destinacijsko organizacijo v Sloveni- ji, ki dejavno sledi svetovnim turi- stičnim trendom in je predvsem po svojih uspešnih trajnostnih praksah NAPIS NAD ČLANKOM 54 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 OBLIKE TRAJNOSTNEGA TURIZMA V LJUBLJANI T urizem Ljubljana bo tudi v prihodnje s svojim delovanjem pozitivno vplival na lokalno okolje in s trajnostnimi pra- ksami še vnaprej navdihoval tako slo- venske kot tuje turistične destinacije. nogi. V bodoče bomo velik poudarek namenjali tudi vključevanju lokalnega prebivalstva, posebej ranljivih skupin, in izvajanju družbeno-odgovornih pobud. ogljičnega odtisa destinacije in spre- jem potrebnih ukrepov, izmerili bomo tudi nosilnost destinacije, prav tako pa se bomo strateško lotili zmanjševa- nja količin odpadkov v turistični pa- Viri in literatura 1. Djošan, A. 2017: Ljubljana – zelena prestolnica: študija primera. Diplomsko delo, Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru. 2. BicikeLJ 2022. Medmrežje: https://www.bicikelj.si/sl/home (25. 9. 2022). 3. Čebelja pot 2022. Mestna občina Ljubljana. Medmrežje: https://www.ljubljana.si/sl/moja-ljubljana/podezelje/cebela-v-ljubljani/cebelja-pot/ (23. 9. 2022). 4. Golovec trails 2022. Medmrežje: https://golovectrails.com/ (23. 9. 2022). 5. Gourmet Ljubljana: kulinarični razcvet v Ljubljani 2022. Medmrežje: https://gourmet-lj.si/si (24. 9. 2022). 6. International tourism back to 60 % of pre-pandemic levels in January 2022. World Tourism Organization (UNWTO), 2022. Medmrežje: https://www.unwto.org/news/international-tourism-back-to-60-of-pre-pandemic-levels-in-january-july-2022 (27. 9. 2022). 7. Izbrana Plečnikova dela v Ljubljani vpisana na Seznam svetovne dediščine 2021. Ministrstvo za kulturo. Medmrežje: https://www.gov.si/novice/2021-07-28-izbrana-plecnikova-dela-v-ljubljani-vpisana-na-seznam-svetovne-dediscine/ (26. 9. 2022). 8. Jan, A. 2001. Zasnova Plečnikovega načrtovanja prenove Ljubljane. Urbani izziv 12-1. 9. Koblar, S. 2016: Prometna obremenjenost cest v Ljubljani. Urbani izziv, posebna izdaja. Medmrežje: https://www.urbani-izziv.si/Portals/urbaniizziv/Clanki/2016/Prometna%20preobremenjenost%20cest%20v%20Ljubljani.pdf (19. 9. 2022). 10. Kolesarske poti 2022. Visit Ljubljana. Medmrežje: https://www.visitljubljana.com/sl/obiskovalci/nacrtujte-svoj-obisk/kolesarske-poti/ (26. 8. 2022). 11. Koncilja, N. 2022: Pomen turističnoinformacijskega centra za turizem v turistični destinaciji Ljubljana. Magistrska naloga, Oddelek za geografijo Filozofske Fakultete Univerze v Ljubljani. 12. Kulinarični koledar 2022. T urizem Ljubljana. Medmrežje: https://www.visitljubljana.com/sl/turizem-ljubljana/turizem-dela-ljubljano/kulinaricni-koledar/ (25. 9. 2022). 13. Mesta mestom: Pešcona v Ljubljani 2020. IPoP – Inštitut za politike prostora. Medmrežje: https://ipop.si/2020/09/28/mesta-mestom-pescona-v-ljubljani/ (25. 9. 2022). 14. Mojster Plečnik 2022. T urizem Ljubljana. Medmrežje: https://www.visitljubljana.com/sl/obiskovalci/nacrtujte-svoj-obisk/ogledi-in-izleti/mojster-plecnik/ (26. 9. 2022). 15. Oblak, U. 2021: Stanje in težnje v razvoju urbanega čebelarstva v Sloveniji. Magistrska naloga, Oddelek za geografijo Filozofske Fakultete Univerze v Ljubljani. 16. Strateški načrt družbe Javno podjetje Ljubljanski potniški promet, d. o. o. za obdobje 2022–2027. 2021. Medmrežje: https://www.lpp.si/sites/www.jhl.si/files/dokumenti/strateski_nacrt_druzbe_lpp_d.o.o._za_obdobje_2022_-_2021.pdf (20. 9. 2022). 17. Strategija razvoja podeželja in urbanega kmetijstva Mestne občine Ljubljana za obdobje 2021–2027. 2021. Mestna občina Ljubljana. Medmrežje: https://www.ljubljana.si/assets/Uploads/SRPUK-MOL-2021-2027-za-splet-12.11.2021.pdf (22. 9. 2022). 18. Strategija razvoja turistične destinacije Ljubljana in Ljubljanska regija 2021–2027. T urizem Ljubljana, 2021. Medmrežje: https://www.visitljubljana.com/assets/Uploads/Povzetek-strategije-razvoja-T urizma-Ljubljana-2021-2027.pdf (15. 9. 2022). 19. Strateške smernice kulturnega turizma 2017–2020. T urizem Ljubljana, 2016. Medmrežje: https://www.visitljubljana.com/assets/Dokumenti-PDF/SSKT-Povzetek.pdf (25. 9. 2022). 20. Statistični urad Republike Slovenije: Prihodi in prenočitve turistov, podrobni podatki, Slovenija. Ljubljana, 2019. Medmrežje: https://www.stat.si/statweb/News/Index/8997 (28. 9. 2022). 21. T rajnostni turizem v Ljubljani 2022. T urizem Ljubljana. Medmrežje: https://www.visitljubljana.com/sl/turizem-ljubljana/trajnostni-turizem-v-ljubljani/ (26. 9. 2022). 22. T rindade, E. P ., Farias Hinnig, M. P ., Moreira da Costa, E., Sabatini Marques, J., Cid Bastos, R., Yigitcanlar, T. 2017: Sustainable development of smart cities: a systematic review of the literature. Journal of Open Innovation: Technology, Market, and Complexity 3-11. Medmrežje: https://www.mdpi.com/2199-8531/3/3/11 (15. 9. 2022). 23. Urbano čebelarstvo 2022. Mestna občina Ljubljana. Medmrežje: https://www.ljubljana.si/sl/moja-ljubljana/podezelje/cebela-v-ljubljani/urbano-cebelarstvo/ (20. 9. 2022). 24. Zelena prestolnica Evrope 2016. T urizem Ljubljana. Medmrežje: ljubljana.si/sl/moja-ljubljana/zelena-prestolnica-evrope-2016/ (26. 10. 2022). 25. Zelene nabavne verige 2022. T urizem Ljubljana. Medmrežje: https://www.visitljubljana.com/sl/turizem-ljubljana/turizem-dela-ljubljano/zelene-nabavne-verige/ (25. 9. 2022). NAPIS NAD ČLANKOM GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 | 55 IZVLEČEK V zadnjih letih se uveljavlja paradigma celostnega načrtovanja prometa in načrtovanja mest po meri ljudi, ki namesto avtomobila v ospredje postavlja trajnostne načine premikanja. Občine in država uvajajo infrastrukturo, s katero se omejuje motorizirane načine prevoza in daje prostor pešcem ter kolesarjem. S tem se posega tudi v vsakdanje navade ljudi, kar lahko vodi v konflikte med skupinami uporabnikov prostora. Pred večjimi infrastrukturnimi ukrepi se zato uveljavljajo začasni ukrepi, ki ljudem omogočajo preizkus načrtovane ureditve v živo, načrtovalcem pa možnost, da načrte na podlagi izkušenj izboljšajo. Ključne besede: trajnostna mobilnost, taktični urbanizem, začasni ukrepi, eksperimentalna ureditev, participacija ABSTRACT »We should make this permanent! « Temporary transport measures as a precursor to sustainable mobility infrastructure measures In recent years, there has been a paradigm shift toward comprehensive mobility planning and people-oriented places have been established. It prioritizes more sustainable forms of mobility instead of using the car. Municipalities and the state are introducing infrastructure that limits motorized traffic and makes way for pedestrians and cyclists. This also interferes with people's everyday habits, which can quickly lead to conflicts between the various stakeholders. Before major infrastructure changes, temporary measures gain importance so that people can test the planned arrangements in practice and planners can improve the plans based on experiences. Keywords: sustainable mobility, tactical urbanism, temporary measures, experimental measures, participation »To bi morali uvesti za stalno!« Začasni prometni ukrepi kot predhodnik infrastrukturnih ukrepov trajnostne mobilnosti 56 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 ZAČASNI PROMETNI UKREPI Avtorica besedila: NELA HALILOVIĆ, magistrica geografije IPoP – Inštitut za politike prostora, Tržaška cesta 2, 1000 Ljubljana E-mail: nela.halilovic@ipop.si Avtorji fotografij: NELA HALILOVIĆ, ŽIGA SIVKA, DRAGAN STOJKOVSKI, ŽIGA KOREN COBISS 1.04 strokovni članek D esetletja razvoja prostora, ki v ospredje postavlja avtomobilsko in- frastrukturo in dostopnost avtomobila, se kažejo tudi v potovalnih navadah Slovencev. Leta 2021 je bilo 85 % vseh poti opravljenih z avtomobilom. Kar petina se jih vozi na razdaljah, dolgih do enega kilometra, in polovica na poteh, krajših od dveh kilometrov (Škafar Božič 2021). Pre- velika raba avtomobila prinaša številne negativne posledice. V zadnjih letih se zato uveljavlja paradigma načrtovanja mest za ljudi in celostno prometno načrtovanje, ki namesto avtomobila v ospredje postavlja bolj trajnostne nači- ne prevozov. Ameriški geograf Fred Kent (2005) razlaga, da »… mesta, načrtovana za avto- mobile in promet, privabljajo avtomobile in promet, mesta, načrtovana po meri ljudi, pa privabljajo ljudi …«. Zato omejevanje motoriziranega prometa daje javnemu prostoru staro–novo funkcijo in se ponovno uveljavljajo mesta, kjer se ljudje počutijo prijetno in se tam zadržujejo. Spodbuja se srečevanje ljudi in povezovanje skupnosti ter ustvarja prostor za druženje, ustvarjalnost, gibanje, varno hojo in kolesarjenje (Kent 2005; Halilović in Cerar 2020). Uvajanje ukrepov trajnostne mobilnosti spodbuja vse več finančnih mehaniz- mov na evropski in državni ravni. V Sloveniji je od leta 2015 štiriinosemdeset občin sprejelo občinske celostne prometne strategije, na podlagi katerih lahko pridobijo sredstva za različne ukrepe trajnostne mobilnosti. Od takrat je samo za gradnjo novih kolesarskih površin Ministrstvo za infrastrukturo namenilo več kot 207 milijonov evrov in v letu 2023 načrtuje naložbe v višini dodatnih 50 milijonov evrov (Moving together in … 2022). Na eni strani finančne spodbude, na drugi pa izkušnje in pozitivni učinki v občinah, ki so že uvedle tovrstne ukrepe, so pomembni motivacijski dejavniki, da se vse več odločevalcev in uradnikov občinskih uprav odloča za ambiciozne ukrepe celostnih prostorskih prenov ulic, trgov in drugih sorodnih območij. A vendar, ljudje smo bitja navad in ne maramo sprememb, zato so lahko tovrstne infrastrukturne spremembe določeno politično tveganje. Omejevanje avtomo- bila v nekem kraju pomeni tudi spreminjanje potovalnih navad, kar je za posa- meznika stresno, tako da so konflikti lahko pričakovani. Pred večjimi posegi v prostor se zato čedalje bolj uveljavljajo začasni ukrepi, ki ljudem omogočajo, da nove ukrepe preizkusijo in postanejo njihovi podporniki. V primeru, da dobijo priložnost povedati, kaj jim je pri tem všeč in kaj ne, lahko načrtovalci njihove pripombe uporabijo za izboljšanje obstoječe ureditve (Bertolini 2020; Senger, Giesch in Fischer 2021). Poceni in hiter eksperiment za drage in počasne trajne spremembe Začasne prostorske ureditve so del novodobnih načrtovalskih in arhitektur- nih pristopov pod skupnim imenom taktični urbanizem. Ta združuje zbirko GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 | 57 ZAČASNI PROMETNI UKREPI rov iz tujine je Ciclovia, ki že skoraj štiri desetletja poteka v kolumbijski prestolnici, ko enkrat tedensko več kot 120 kilometrov cest zaprejo za motoriziran promet. To je navdihni- lo številna druga mesta, da so začela odpirati ulice za ljudi in uvajati ukre- pe pod skupnim imenom Open street (Bertolini 2020). V Sloveniji tovrstno začasno ureditev imenujemo Odprta ulica. V letih 2014 in 2015 so se ak- tivnosti Odprte ulice po svetu zvrstile v 496-ih mestih in 27-ih državah na vseh celinah. Avtorji navajajo, da se je rast tovrstnih ukrepov začela po letu 2000, kot del tako imenovane epide- mije zdravja, ki med drugim opozarja na negativne učinke sedentarnega ži- vljenjskega sloga, okoljskih učinkov motoriziranega prometa in poslabšane kakovosti bivalnega okolja (Sarmiento s sodelavci 2017). Newyorški projekt (Lydon in Garcia 2015). Začasna raba načrtovalcem omogoča učenje na iz- kušnjah, uporabnikom pa zmanjšuje negotovost in strah pred spremem- bami. Omogoča merjenje učinkov in pridobivanje podatkov o vplivu nove ureditve na prostor. Še bolj pomemb- no pa je, da med različnimi deležniki prispeva k širšemu konsenzu o sme- ri razvoja nekega prostora ali vsaj okrepljeno razumevanje možnosti in omejitev želenih sprememb (Berto- lini 2020; Senger, Giesch in Fischer 2021). Omejevanje motornega prometa za več ulic po meri ljudi Zapiranje ulic za motorni promet in njihovo odpiranje za ljudi se v različ- nih oblikah uveljavlja tako po svetu kot pri nas. Eden bolj znanih prime- poceni in začasnih sprememb v urba- nem prostoru, s katerimi lahko izbolj- šamo dele mest. Gibanje se je pričelo okrog leta 2010 v Združenih državah Amerike, po navdihu nekaterih starej- ših začasnih projektov, kakršen je na primer projekt začasnih plaž ob reki Seni v Parizu. Omogoča razmeroma hitro in poceni izboljšati ulico, trg ali park in s tem nakazati potenciale nekega prostora (Velkavrh 2017). Ne- koč so bili ukrepi taktičnega urbaniz- ma med drugim imenovani tudi »ak- tivistični«, »gverilski« ali »naredi-sam« ukrepi, zdaj pa se vse več predstavni- kov javnih uprav, načrtovalcev in od- ločevalcev zaveda, da tovrstni sodobni pristopi v načrtovanje prostora pri- našajo veliko prednosti. Prostor se na tak način načrtuje skladno s potreba- mi uporabnikov, krepi se lokalna sku- pnost, zmanjša se možnost konfliktov Slika 1: Prenova Slovenske ceste v Ljubljani se je pričela z enostavnimi ukrepi taktičnega urbanizma (vir: Začasna ureditev Slovenske … 2013). 58 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 ZAČASNI PROMETNI UKREPI cesti v neposredni okolici šole v ju- tranji konici ali v času celotnega do- poldneva. Omejitev dostopa do šole z avtomobilom zagotavlja varno pot v šolo predvsem tistim, ki prihajajo v šolo peš ali s kolesom. Na drugi stra- ni pa omogoča učencem, ki jih star- ši vseeno pripeljejo, da vsaj del poti opravijo aktivno. Začasna ureditev pred trajno spremembo prometnega režima je dobra z vidika privajanja in spreminjanja potovalnih navad, pa tudi z vidika ozaveščanja pomena varnega šolskega okoliša (Šolska ulica 2021). Šolska ulica je v tujini precej razširjen ukrep, posebej znan je pri- mer londonskega okrožja Hackneya, kjer so leta 2017 začeli uvajati začasne prometne ureditve v okolici petih šol. Do leta 2021 so šolske ulice uvedli na cestah pred 54-imi šolami, sčasoma so prav vse prešle v trajno ureditev. Tudi v tem primeru je mestna oblast prepoznala prednosti začasnih pro- metnih ureditev, lokalne skupnosti in osnovne šole pa spodbuja, da se ulice za igro uveljavljajo v obliki za- časnih prometnih ureditev. V Belgiji so v nekaterih mestih v času šolskih počitnic organizirane od leta 1998, v Združenem kraljestvu pa od leta 2009. Iniciative za več ulic za igro v Združenem kraljestvu so do leta 2018 privedle do vzpostavitve več kot 660- ih ulic brez ali z manj prometa, na- menjenih igri otrok (Bertolini 2020; Playing out 2021). V večini primerov uvedbe tovrstnega ukrepa gre za inici- ative staršev in drugih ljudi iz soseske. V Avstriji je prednost ulic za igro pre- poznala tudi dunajska mestna oblast, ki organizatorje s finančno pomočjo in pomočjo v komuniciranju spod- buja k izvedbi programa ulic za igro. Leta 2017 je bilo na Dunaju za otro- ško igro namenjenih 28 ulic v desetih okrožjih (Wrighton 2017). Soroden ukrep ulicam za igro so šol- ske ulice oziroma School streets. Šol- ska ulica pomeni zapiranje ceste ali omejevanje motornega prometa na Pločniki v avenije (angleško Pavements to plazas) se je začel leta 2007, ko so na več odsekih cest začasno omejili avtomobilski promet in ga opremili z začasno urbano opremo. S spremlja- njem učinkov na prometno varnost, spremembe v načinu potovanja in lokalno gospodarstvo so pridobili po- datke, ki so jih v dialogu z različnimi uporabniki prostora lahko uporabili pri uvajanju trajnih ukrepov. Na tak način se je med letoma 2007 in 2014 uvedlo 59 novih površin, namenjenih pešcem in javnemu programu (Lydon in Garcia 2015; Bertolini 2020). Naj- bolj znan slovenski primer preuredi- tve ceste na podlagi začasne ureditve je Slovenska cesta v Ljubljani. Leta 2013 se je občina skupaj s partnerji na njenem delu odločila uvesti začasno cono omejenega prometa. Namen za- časne ureditve je bil preizkus bodoče prometne ureditve, iskanje dodatnih možnosti in preizkušanje potencia- lov javnega prostora. Na podlagi tega je bil s prenovo leta 2014 kot prvi v Sloveniji uveden skupni prometni prostor (Koželj 2013; Slovenska cesta 2021). V tujini zelo znan je tudi ukrep Play streets oziroma po naše ulice za igro. Gre za zaprtje več ulic v določeni so- seski za motorni promet, da se zagoto- vi javni prostor, varen za igro otrok in otrokom omogočijo fizične aktivno- sti. Ukrep omejevanja prometa za igro otrok na ulici so na nekaterih ulicah New Yorka in Združenega kraljestva poznali že pred drugo svetovno vojno. Pozneje so se ulice vse bolj namenja- le avtomobilom, igra otrok pa se je prestavila na otroka igrišča (Lydon in Garcia 2015). V zadnjih letih se Slika 2: Dunajska ulica za otroško igro (vir: Flowers in Vienna … 2021). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 | 59 ZAČASNI PROMETNI UKREPI Novonastale berlinske kolesarske ste- ze so tako zaradi birokratskih zapletov pozneje ukinili. So pa nekatera mesta, na primer Milano, novonastali po- ložaj izkoristila in, sprva z začasnimi ukrepi, za stalno cele soseske spreme- nila v območja umirjenega prometa ali območja brez avtomobilov. Combs in Pardo (2021b) sta več baz podat- kov uvajanja začasnih in stalnih ukre- pov v času epidemije združila v eno samo bazo, ki se posodablja tudi v letu 2022, ko je v njej zabeleženih prek 1400 ukrepov v 60-tih državah. V 95 % gre za nove ukrepe, ki pred pande- mijo COVID-19 niso bili načrtovani. Med njimi prevladujejo spremembe mestnih ulic v smeri omejevanja av- tomobilskega prometa, povečevanja prostora za pešce in kolesarje ter za- gotavljanja prostora za širjenje teras lokalov in izložb trgovin. nja razmer za aktivno mobilnost izpo- stavila tudi Svetovna zdravstvena or- ganizacija (Moving around … 2020). Uvajanje začasnih in trajnih ukrepov za povečanje površin za pešce in ko- lesarje v času pandemije je bilo dobro tudi zato, ker je za spreminjanje po- tovalnih navad najbolj ugoden čas ob večjih življenjskih spremembah (na primer ob selitvi, rojstvu otroka, me- njavi službe) Takrat smo namreč lju- dje najbolj dojemljivi za prevzemanje novih navad, saj smo v teh primerih že zunaj cone udobja (Fujii, Gärling in Kitamura 2001; Bamberg 2006). Čeprav so hitri odzivi mest in držav v obliki začasnih prometnih ure- ditev postali svojevrsten fenomen, v vseh primerih njihove začasnosti vendarle niso uspeli preseči v obliki trajnih infrastrukturnih sprememb. jih odločijo začasno uvesti z njihovo podporo (School streets 2021). V Slo- veniji je po znanih podatkih v jutranji konici promet omejen v okolici šole na Partizanski cesti v občini Tržič, na Cankarjevi ulici v občini Ljutomer, od septembra 2022 pa tudi v starem delu naselja na Mostu na Soči. Pandemija COVID-19 kot okno priložnosti za uvajanje začasnih ukrepov trajnostne mobilnosti Razglasitev pandemije COVID-19 spomladi 2020 in z njo povezani ukre- pi so vplivali na vsa področja življe- nja posameznikov in družbo v celoti. V začetni fazi, ob uvedbi najstrožjih ukrepov zaprtja javnega življenja za preprečevanje širjenja virusa, so ne- katera mesta in države »okna prilo- žnosti« izkoristila za uvedbo ukrepov trajnostne mobilnosti, kar so dosegle z začasnimi prometnimi ureditvami, ki so v večini primerov prešle v stalne. Naše vsakdanje poti so postale krajše, na cestah je bilo manj avtomobilov, med pomembnejšimi ukrepi je bilo ohranjanje fizične distance, storitev javnega potniškega prometa je bilo okrnjena. Med ukrepi vseh držav so se med drugim znašla priporočila o giba- nju kot načinu za ohranjanje javnega zdravja. Zaradi tega so mesta zmanj- ševala prostor, namenjen motorizira- nemu prometu, in ga namenjala pe- šcem in kolesarjem. Kakovosten javni prostor, v katerem se ljudje počutijo varno in prijetno, je pridobival na po- menu, hoja in kolesarjenje, kot aktiv- ni obliki premikanja, pa sta prevladali (Combs in Pardo 2021a; Magnussen 2021). V luči epidemije je pomen omejevanja širjenja virusa in izboljša- IPoP – Inštitut za politike prostora se je na pandemijo COVID-19 odzval s pozivom slovenskim občinam, naj uvedejo dodatne ukrepe za izboljšanje razmer za hojo in kolesarjenje in priložnost epidemije izkoristijo za spreminjanje potovalnih navad prebivalcev. Vendar tovrstnih ukrepov ni sprejela nobena občina, niti jih ni spodbu- jala država. Aprila 2020 je bila zato občinam ponujena strokovna in finančna pomoč pri uvajanju ukrepov za prilagajanje prometa epidemiji. V prvem letu se je vabilu od- zvalo 8 občin, vse za izvedbo kampanje »odprta ulica«. Izbrana je bila Občina Škofja Loka. Izkušnje prve odprte ulice so bile spodbuda k dvakratni vnovični ponovitvi vabila. Leta 2021 je bila med 9-imi prijavami izbrana Občina Postojna, leta 2022 pa med 11-imi prijavami Mestna občina Velenje. Na enak način je bila leta 2021 zagnana kampanja »šolska ulica – območje varnih prihodov«, ki se izvaja tudi leta 2022 in bo predvidoma izvedena tudi naslednje leto. Za uvajanje začasne prometne ureditve so bile k prijavi povabljene občine in osnovne šole, ki želijo v okolici šol omejiti avto- mobilski promet. V prvem letu je bilo sklenjeno sodelovanje z Mestno občino Nova Gorica in Osnovno šolo Solkan, v drugem pa z Občino Tolmin in Osnovno šolo Most na Soči. Izvajanje kampanj »odprta ulica« in »Šolska ulica« je del projekta Life Ca- re4climate, v okviru katerega IPoP načrtuje in izvaja aktivnosti za spodbujanje hoje in kolesarjenja na kratke razdalje. V nadaljevanju so predstavljeni nekateri učinki začasnih prometnih ureditev v Škofji Loki, Solkanu in na Mostu na Soči, ki so del poročil po izvedenih začasnih prometnih ureditvah. 60 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 ZAČASNI PROMETNI UKREPI Že v fazi načrtovanja je bil poudarek na vključevanju javnosti, prebivalcev v šolski ulici, predstavnikov lokalne- ga gospodarstva, Občine in šole, tako učencev kot staršev. Pri izvajanju odpr- te ulice so se z javnimi razpravami, na terenu in anketiranjem ves čas zbirali odzivi vseh deležnikov. Izkazalo se je, da je bila večini začasna ureditev všeč. Zelo povšeči je bil 67 % otrok (n = 410), 62 % staršev (n = 212) in 56 % pripadnikov splošne javnoste (n = 58), podporo pa so izkazali tudi prebivalci šolske ulice. Anketirani starši so v 81- ih % navedli, da je v okolici šole treba zmanjšati število avtomobilov, 86 % staršev pa so bili ukrepi odprte ulice všeč. Dvema tretjinama anketiranih prebivalcev Škofje Loke je bil ukrep omejevanja prometa zelo všeč. Manj strinjanja z začasnim ukrepom so iz- razili lastniki lokalov (n = 22) v šolski ulici, pri čemer sta bila deleža tistih, ki pozneje tudi ocenijo. V avtomobila- prostih dnevih so se po šolski ulici lju- dje na poti iz dopoldanskega nakupa na tržnici, z zelenjavo v košarah, lahko sprehodili po sredi ulice. Pri tem so se lahko ustavili in spregovorili nekaj besed z mimoidočimi, ki jih sicer ne bi srečali, če bi pot med starim me- stnim jedrom in tržnico opravili z av- tomobilom. Začasna urbana oprema je k preizkusu ulice brez motornega prometa vabila tudi v popoldanskem času. Poleg sobotnih zapor je bila loška šolska ulica en teden tudi brez motornega prometa v jutranji konici, ob začetku pouka tamkajšnje osnov- ne šole. Starši so otroke, ki jih sicer pripeljejo do vrat osnovne šole, lahko odložili na eni od točk poljubi in od- pelji, od koder so se lahko sami varno sprehodili do šole. Organiziran je bil pešbus – spremstvo odraslih po vna- prej določenih linijah in postajah. »Pozitivni odzivi na odprto ulico nas zavezujejo, da začnemo razmišljati o dolgoročni prometni preureditvi šolske ulice« Šolska ulica v Škofji Loki povezuje staro mestno jedro, ki je živahno predvsem popoldne in ob sobotah, z območjem stare vojašnice, kjer se vzpostavlja nov družbeni center s čedalje več obiskoval- ci. V šolski ulici so osnovna šola, stano- vanjsko naselje, pokopališče, knjižnica, trgovine, kavarne, notar, frizerji, knji- garna … Na podlagi tridnevnega štetja prometa pred začasno ureditvijo junija 2020 je bilo ugotovljeno, da se po njej dnevno sprehodi 58 % pešcev, delež avtomobilov je 33 %, delež kolesar- jev 7 %, 1 % pa so prispevali preostali prometni udeleženci. Kljub ugotovlje- nemu razmerju je avtomobilom na uli- ci namenjeno dvakrat več prostora kot drugim uporabnikom. Infrastrukture za pešce in kolesarje mestoma sploh ni. S poskusom začasne ureditve je Obči- na želela preizkusiti ukrepe za ustvarja- nje varnega in prijetnega uličnega pro- stora, ki bi v prihodnosti lahko postali stalne rešitve. Koncept je bil preprost: omogočiti bolj varen prihod v šolo in prijetnejše ter zdravju prijaznejše spre- hode med mestnim jedrom in obmo- čjem nekdanje vojašnice. Septembra 2020 je bil del šolske ulice pet sobot zaprt za avtomobile in odprt za ljudi, ko je bil tam v dopoldanskem času raznolik program. Do preostale- ga dela ulice so stanovalci lahko do- stopali z dovolilnicami. Namen sobo- tnega programa pa ni bil ustvarjanje novega prireditvenega prostora, tem- več povabilo k preizkusu drugačne prometne ureditve, da jo lahko ljudje Slika 3: Šolska ulica v Škofji Loki brez avtomobilov in z enostavno urbano opremo v uporabi (foto: Nela Halilović). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 | 61 ZAČASNI PROMETNI UKREPI ZAČASNI PROMETNI UKREPI mer za varen prihod v šolo in pove- čanje deleža otrok, ki v šolo prihajajo aktivno, obenem pa zmanjšati število avtomobilov v neposredni bližini šole. S tem želijo vplivati na potovalne učencev in njihovih staršev. Prve dni septembra 2021 je bilo zato za dva tedna uvedeno območje varnih prihodov v šolo, s katerim so želeli pre- izkusiti, kaj prinašajo ukrepi drugačne prometne ureditve. Želeli so jih tudi oceniti skupaj z uporabniki prostora (starši, otroci, stanovalci, splošna jav- nost). Ukrepe začasne prometne uredi- tve so sestavljali ukinitev parkirišč pred šolo za zaposlene in dovoz otrok, z izje- mo prvošolcev in vrtčevskih otrok, nižja dovoljena hitrost za vožnjo z avtomobi- lom, ukinjen vozni pas za avtomobile, ki so ga namenili pešcem in kolesarjem, avtobusno postajališče za šolski prevoz na vozišču, točke poljubi in odpelji, na- menjene odlaganju otrok, in pešbus. Izsledki so pokazali, da so bili z za- časno prometno ureditvijo cilji pre- nove območja pred šolo doseženi. Štetje prometa je razkrilo, da je bilo v ulicah je za varno pot v šolo pomanj- kljiva infrastruktura. Te ulice so tudi precej prometno obremenjene, še naj- bolj v konicah pred začetkom in po za- ključku pouka. Raziskava ob pripravi mobilnostnega načrta Osnovne šole Solkan leta 2016 je pokazala, da starši približno 40 % otrok pripeljejo v šolo z avtomobilom, čeprav po podatkih šole več kot dve tretjini šolarjev živi na ob- močju, od koder lahko v šolo pridejo peš v manj kot 15-ih minutah. Starši so otroke najpogosteje pripeljali na parkirišče pred šolo, ki je namenjeno parkiranju zaposlenih in odlaganju vr- tčevskih otrok. Šolarji, ki jih starši od- ložijo na avtobusni postaji, in šolarji, ki pridejo v šolo sami ali v družbi vrstni- kov, so morali prečkati parkirišče pred vrati šole, kjer ni namenske površine za pešce. Tam je tudi največja zgostitev avtomobilov, ki obračajo potem, ko so otroke odložili pred vrati šole. Na pobudo Osnovne šole Solkan in Krajevne skupnosti Solkan se je Me- stna občina Nova Gorica odločila pri- stopiti k načrtovanju prenove šolske ulice. Cilj prenove je izboljšanje raz- so odprto ulico dojeli kot popolnoma nepotrebno, in tistih, ki jim je bila zelo všeč, enaka (38 %). V vodstvu šole in na Občini so se po preizkusu strinjali, da jih pozitivni odzivi na odprto ulico zavezujejo, da za šolsko ulico pripravijo nov predlog trajne prometne ureditve, ki bo spodbujal aktivne prihode šolar- jev, omogočal hojo in kolesarjenje ter onemogočal tranzitni avtomobilski promet (»Pozitivni odzivi na … 2020). Prometni režim v loški šolski ulici se še ni spremenil, prav tako je zaenkrat enaka infrastrukturno. Novo šolsko leto 2022/23 je prineslo nove talne poslikave za umirjanje prometa pred šolo in opozorilo, da si prostor delijo avtomobili in najranljivejši udeležen- ci v prometu. Začasno so ukinili tudi nekaj parkirišč, na katera so namestili visoke grede. Pred prenovo solkanske šolske ulice dvotedenski preizkus drugačne prometne ureditve Osnovna šola Solkan je v šolski ulici locirana med nepreglednima in ne- varnima križiščema. V tej in okoliških Slika 4: Sprememba v deležih uporabe prevoznih sredstev (modal split) na števnem mestu številka 4 pred uvedbo ukrepa (levo) in med začasno prometno ureditvijo (desno) (vir: Podatki – štetje prometa Solkan 2021). 61 % 21 % 10 % 8 % pred začasno ureditivijo avto peš kolo drugo 46 % 35 % 15 % 4 % med začasno ureditivijo DELEŽ PRIHODOV V OSNOVNO ŠOLO SOLKAN GLEDE NA PREVOZNO SREDSTVO 62 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 ZAČASNI PROMETNI UKREPI ZAČASNI PROMETNI UKREPI Septembra 2020 je Občina Tolmin skupaj z mostarskima osnovno šolo in vrtcem ter tamkajšnjo krajevno skupnostjo prvič preizkusila teden trajajoče začasne ukrepe omejevanja motornega prometa pred šolo. Preiz- kus so ponovili leta 2021, ga podalj- šali, merili učinke in beležili mnenja uporabnikov. Evalvacija začasne ure- ditve je pokazala, da starši, zaposleni, krajani in splošna javnost večinoma podpirajo začasno prometno ureditev in se strinjajo z namero, da v priho- dnosti iz začasne preide v stalno. Na podlagi rezultatov obeh preiz- kusov se je Občina Tolmin skupaj z deležniki odločila, da ukrepe uvede stalno. Površina med obema šolskima stavbama je od 1. septembra 2022 namenjena učencem in pešcem, zato je popolnoma zaprta za motorna vozila. V preostalem delu Mosta na Soči promet za imetnike dovolilnic (za dostavo in stanovalce) v jutranji konici poteka enosmerno, s čimer se omeji dostop do šole z avtomobili za starše in tudi parkiranje zaposlenih. Otroci lahko pridejo do šole sami ali v spremstvu prostovoljcev pešbusa ali staršev po označeni, varni šolski poti, z začetkom na avtobusni postaji, kjer je tudi območje za odlaganje otrok na točki poljubi in odpelji. Uvedena so tudi druga parkirišča v bližini, kjer lahko starši kratkotrajno parkirajo in pospremijo otroka do šole ali vrtca (Z novim šolskim letom … 2022). Kljub trajnim ukrepom se je Občina na podlagi izkušenj preizkusov odlo- čila ukrepe uvesti postopno – ponov- no s prvinami ukrepov taktičnega ur- banizma. Projekt prenove predvideva le v šolski ulici, temveč na širšem ob- močju šole so omejitev hitrosti trajno znižali na 30 km/h. Za celostno pre- novo šolske ulice je bila pripravljena projektna dokumentacija, ki vsebuje vse smiselne ukrepe začasne prometne ureditve. Na Mostu na Soči dvakrat začasno, tretjič trajno, a postopno Osnovna šola in vrtec na Mostu na Soči sta v starem delu naselja z zna- čilnimi ozkimi ulicami. Velik del otrok prihaja v šolo peš ali s šolskim avtobusom, ki ustavi na avtobusnem postajališču na državni cesti. Kljub temu je že tako omejen prostor pred šolo zasičen z avtomobili tistih, ki otroke pripeljejo pred šolo. To je še posebej očitno v jutranji konici in ob deževnem vremenu. Z novim šolskim letom 2022/23 to ni več mogoče, saj je trajno uveden ukrep »šolska ulica – območje varnih prihodov v šolo«. času začasne prometne ureditve manj otrok pripeljanih z avtomobilom, na šolski ulici pa je bilo več pešcev in ko- lesarjev. Ljudje so lahko posamezne ukrepe območja varnih prihodov oce- nili v anketi, na javni razpravi in prek elektronske pošte. Na podlagi mnenj posamezne ciljne skupine, podat- kov in opazovanja strokovne delovne skupine je bila opravljena evalvacija izvedenih ukrepov, nakar so bili pri- pravljeni predlogi za izboljšave bodo- čih načrtov prenove. V anketah (n = 332) so se ljudje v 60-ih % strinjali, da je bila začasna ureditev šolske uli- ce v splošnem pozitivna, od tega jih 33 % navedlo, da jim je bila začasna ureditev zelo všeč (Preizkus prometne ureditve … 2021). Po preteku dvotedenskega preizkusne- ga obdobja začasne prometne ureditve je del prostora pred šolo ostal name- njen otrokom, saj je bilo 13 parkirnih mest pred šolo za stalno ukinjenih. Ne Slika 5: Avtomobilska gneča pred Osnovno šolo Solkan (foto: Dragan Stojkovski). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 | 63 ZAČASNI PROMETNI UKREPI ZAČASNI PROMETNI UKREPI za odločevalce pomeni politično tve- ganje. Pred večjimi posegi v prostor se zato vse bolj uveljavljajo začasni ukrepi, ki ljudem omogočajo, da nove ukrepe preizkusijo in ob pozitivnih iz- kušnjah postanejo njihovi podporni- ki. Če imajo priložnost povedati, kaj jim je pri tem všeč in kaj ne, lahko načrtovalci njihove izkušnje uporabijo za izboljšanje novih ureditev. Začasni ukrepi omogočajo merjenje učinkov in pridobivanje podatkov za lažje nadaljnje odločanje. Praviloma gre za hitre in poceni ukrepe, ki se jih da razmeroma enostavno prilagoditi na podlagi izkušenj uporabnikov. V tujini je to precej razširjena praksa. Vrh je dosegla vrh s spremembami, ki jih je prinesla pandemija COVID-19. Predstavljeni slovenski primeri za- časnih prometnih ureditev v Škofji Loki, Solkanu in na Mostu na Soči imajo vsak svoje svojske značilnosti. Posploševanje rezultatov začasnih Sklep Vse več občin se odloča za gradnjo nove infrastrukture, ki spodbuja trajnostno mobilnost ljudi. Poleg prostorskih sprememb to pomeni spremembe vsakdanjih navad ljudi. To pogosto povzroča konflikte med različnimi uporabniki prostora, kar novo tlakovanje in potopne količke v starem delu naselja, prestavitev avto- busnega postajališča, znižanje hitrosti na državni cesti in ureditev parkirišč. Vse to na občinski ravni pomeni ve- lik finančni zalogaj, spreminjanje pravno-formalnih podlag za njihovo izvedbo pa zahteva veliko časa. To pomeni, da bi se lahko čas do konč- ne izvedbe sprejetih ukrepov zavlekel še za nadaljnjih nekaj let. Nobenega dvoma ni, da bi bilo škoda ne izkori- stiti pozitivnih učinkov začasnih ure- ditev in zagotoviti varno šolsko pot učencem že letos (op. a. 2022). T rajno uvajanje pomeni barvne talne poslika- ve, ki opozarjajo na prisotnost otrok, potopne količke in ročno zaporo, kar omejuje dostop z avtomobilom. Sis- tem z dovolilnicami, ki omogočajo dostop na območje v jutranji konici in na parkirišča, je še v testni fazi. Pri- prava odloka za ureditev parkiranja in stalnega sistema z dovolilnicami bo na podlagi tega enostavnejša, tveganje za konflikte med imetniki dovolilnic pa manjše. Slika 6: Rezultati ankete o podpori trajni ureditvi območja varnih prihodov (n = 471, vir: Analiza ankete o … 2021). 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % starši (n = 97) zaposleni na Osnovni šoli in v Vrtcu Most na Soči (n = 49) drugi prebivalci Mosta na Soči (n = 113) splošna javnost (n =26) skupaj da ne ne vem Slika 7: Trajna omejitev avtomobilov pred Osnovno šolo Most na Soči (foto: Žiga Koren). 64 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 ZAČASNI PROMETNI UKREPI so bili začasni ukrepi v pomoč pred pripravo projektne dokumentacije za dokončno prenovo. Del ukrepov je preseglo začasnost in so takoj prešli v stalne, čeprav do fizične prenove še ni prišlo. Na Mostu na Soči so pred sprejetjem dokončne, stalne odločitve začasen režim preizkusili dvakrat. T raj- nost ukrepov pa ne pomeni tudi takoj- šnjih infrastrukturnih sprememb, zato so ukrepi taktičnega urbanizma lahko v pomoč tudi tik pred prenovo. – Občini Velenje je namreč preizkus pokazal, da bodo morali k prenovi Rudarske ceste pristopiti drugače in bolj premišljeno. Obravnavani prime- ri kažejo tudi na smiselnost začasnih ukrepov, ne glede na fazo izvedbe pre- nove. V Škofji Loki je bil definiran le problem, za katerega razrešitev je bila najprej preizkušena ena začasna ure- ditev, pozneje, z začasnimi taktičnimi ukrepi, pa še ena. V Solkanu je bila ideja prenove že precej dodelana, zato prometnih režimov je sicer omejeno, vendar se kaže, da so vse tri občine na razmeroma enostaven in poceni način preizkusila in izmerila, kaj se s prosto- rom zgodi, če na njem omejimo av- tomobilski promet. Večinoma so bili začasni ukrepi ljudem všeč, kar pa ni nujno pravilo. Začasno omejevanje prometa na Rudarski cesti v Velenju je na primer pokazalo, da se ljudje z ukrepi vse prej kot strinjajo. Vendar pa je ravno to najboljši del začasnosti Viri in literatura 1. Analiza ankete o začasni parkirni ureditvi na Mostu na Soči. Občina Tolmin, 2021. 2. Bamberg, S. 2006: Is a residential relocation a good opportunity to change people’s travel behavior? Environment and Behaviour 38-6. 3. Bertolini, L. 2020: From “streets for traffic” to “streets for people”: can street experiments transform urban mobility? T ransport Reviews 40-6. 4. Combs, T. S., Pardo, F . C. 2021a: Shifting streets COVID-19 mobility data: Findings from a global dataset and a research agenda for transport planning and policy. T ransportation Research Interdisciplinary Perspectives 9. 5. Combs, T. S., Pardo, F . C. 2021b: Streetplans, Epiandes, MobilityWorks, & Datasketch. The »Shifting Streets« Covid-19 mobility dataset. Medmrežje: http://pedbikeinfo.org/resources/resources_details.cfm?id=5235 (22. 9. 2022). 6. Flowers in Vienna Slow Down Cars and Signal Play Streets 2021. Medmrežje: https://theurbanactivist.com/idea/flowers-in-vienna-slow-down-cars-and-signal-play-streets/ (22. 9. 2022). 7. Fujii, S., Gärling, T., Kitamura, R. 2001: Change in drivers’ perceptions and use of public transport during a freeway closure: Effects of temporary structural change on cooperation in a real-life social dilemma. Environment and Behavior 33-6. 8. Halilović, N., Cerar, A. 2020: Kako odpreti ulico za ljudi? Priročnik, IPoP – Inštitut za politike prostora. Ljubljana. 9. Kent, F . 2005: Streets are People Places. Medmrežje: https://www.pps.org/article/transportationasplace (21. 9. 2022). 10. Koželj, J. 2013: Nova Slovenska cesta. Prenova glavne ljubljanske ulice. Predstavitev. Medmrežje: https://www.ljubljana.si/assets/Moja-ljubljana/Promet/Predstavitev-prenove-Slovenske-ceste-podzupan-MOL-prof-Janez-Kozelj.pdf (21. 9. 2022). 11. Lydon, M., Garcia, A. 2015: Tactical urbanism: Short-term action for long-term change. Washington. 12. Magnussen, G. 2021: Perceptions of public space during the Covid19 pandemic. Magistrska naloga, Nordic Urban Planning Studies, Roskilde University. Medmrežje: https://rucforsk.ruc.dk/ws/files/77975783/Master_Thesis_gintama.pdf (21. 9. 2022). 13. Moving around during the Covid-19 outbreak 2020. Medmrežje: http://www.euro.who.int/en/health-topics/health-emergencies/coronavirus-covid-19/novel-coronavirus-2019-ncov-technical-guidance- OLD/coronavirus-disease-covid-19-outbreak-technical-guidance-europe-OLD/moving-around-during-the-covid-19-outbreak (2. 6. 2020). 14. Moving together in the right direction 2022. Brošura, Ministrstvo za infrastrukturo. 15. Playing out 2021. Medmrežje: https://playingout.net/about/playing-story/ (21. 9. 2022). 16. Podatki – štetje prometa Solkan 2021. Strojna, prometna in lesarska šola. 17. »Pozitivni odzivi na Odprto ulico nas zavezujejo, da začnemo razmišljati o dolgoročni prometni preureditvi Šolske ulice« 2020. IPoP – Inštitut za politike prostora. Medmrežje: https://ipop.si/2020/10/09/pozitivni-odzivi-na-odprto-ulico-nas-zavezujejo-da-zacnemo-razmisljati-o-dolgorocni-prometni- preureditvi-solske-ulice/ (22. 9. 2022). 18. Preizkus prometne ureditve v Solkanu za prenovo Šolske ulice 2021. IPoP – Inštitut za politike prostora. Medmrežje: https://ipop.si/2021/11/12/preizkus-prometne-ureditve-v-solkanu-za-prenovo-solske-ulice/ (21. 9. 2022). 19. Sarmiento, O. L., Díaz Del Castillo, A., T riana, C. A., Acevedo, M. J., Gonzalez, S. A., Pratt, M. 2017: Reclaiming the streets for people: Insights from Ciclovías recreativas in Latin America. Preventive Medicine 103. 20. School streets 2021. Medmrežje: https://hackney.gov.uk/school-streets (21. 9. 2022). 21. Senger, M., Giesch, M., Fischer, W. 2021: Temporary Street transformation as an intervention for more people friendly environments in cities: a contribution within the frame of tactical urbanism. Acta Geobalcanica 7-4. 22. Slovenska cesta 2021. Prostorož. Medmrežje: https://www.prostoroz.org/projekti/slovenska-cesta (21. 9. 2022). 23. Škafar Božič, A. 2021: Dnevna mobilnost potnikov. Medmrežje: https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/10324 (21. 9. 2022). 24. Šolska ulica 2021. IPoP – Inštitut za politike prostora. Medmrežje: https://ipop.si/solska-ulica/ (21. 9. 2022). 25. Velkavrh, Z. 2017: Zaženi se: hitreje, lažje in ceneje do boljšega mesta. Delo. Medmrežje: https://old.delo.si/znanje/izobrazevanje/zazeni-se-hitreje-lazje-in-ceneje-do-boljsega-mesta.html (21. 9. 2022). 26. Wrighton, S. 2017: Playing streets in Vienna. Medmrežje: https://www.metamorphosis-project.eu/case-studies/playing-streets-vienna.html (21. 9. 2022). 27. Začasna ureditev Slovenske ceste je stala 120 tisočakov 2013. Medmrežje: https://old.delo.si/novice/ljubljana/zacasna-ureditev-slovenske-ceste-je-stala-120-tisocakov.html (22. 9. 2022). 28. Z novim šolskim letom bo v starem delu Mosta na Soči območje varnih prihodov v vrtec in šolo 2022. IPoP – Inštitut za politike prostora. Medmrežje: https://ipop.si/2022/08/26/z-novim-solskim-letom-bo-v-starem-delu-mosta-na-soci-obmocje-varnih-prihodov-v-vrtec-in-solo/ (22. 9. 2022). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 | 65 ZEMLJEPISNOIMENSKE DROBTINICE Z jezikoslovnega vidika imajo zemlje- pisna imena različne vloge. Hrvaški akademik Šimunović (2009) loči med nominativno (poimenovalno), identifikacijsko, diferenciacijsko (raz- ločevalno, razlikovalno), konotativno (označevalno), socialno, emotivno (čustveno), deskriptivno (opisno), ideološko in drugimi. Nekatere od teh vlog so neposredno povezane tudi s spreminjanjem ze- mljepisnih imen. Ideološka je pri tem med najpomembnejšimi. To nam je dobro poznano tudi iz domačih logov. Po končani drugi svetovni vojni in revoluciji je komunistična oblast v Sloveniji spremenila številna imena naselij. Nekatera so izgubila le svojo »svetost« (na primer naselje Sveti An- drej je bilo leta 1955 preimenovano v Andrej nad Zmincem), druga so bila popolnoma spremenjena (na primer naselje Sveta Barbara je bilo leta 1955 preimenovano v Vinski Vrh pri Šmar- ju, Sv. Lucija ob Soči pa je bila prei- menovana v Most na Soči) (Gabrovec in Urbanc 2005). Pri nas so bila številnih preimenovanj deležna tudi ulična imena. Geršič in Kladnik (2016) ugotavljata, da je bilo v Ljubljani preimenovanih 288 ulic (nekatere večkrat, ena izmed njih celo 6-krat), od tega je bilo 45 % preime- novanj ideološko motiviranih. Do prve ideološke spremembe je prišlo že leta 1876, ko so tedanjo Nemško uli- co preimenovali v Križevniško, kot se imenuje še zdaj. Čeprav gre navzven le za kozmetični imenski popravek poimenovanja po Nemškem viteškem redu v poimenovanje po njihovi sopo- menki križevniški red, je bil iz imena vseeno odstranjen za Slovence moteč nemški pridih. Leta 1918 je bil na pri- mer Cesarja Jožefa trg preimenovan v T rg kralja Petra I., a je bilo preimeno- vanje že naslednje leto preklicano. Po- dobna preimenovanja so se dogajala tudi v naslednjih desetletjih. Preimenovanje ulic kot posledica poli- tične spremembe oblasti je bilo prvič opaženo v času francoske buržoazne revolucije (Azaryahu 1997). Osrednji trg v Parizu, ki ga je načrtoval Ange-Ja- cques Gabriell in so ga zgradili 1755, je bil v času nastanka po tedanjemu kralju Ludviku XV. poimenovan Pla- ce Louis XV. Revolucija leta 1793 je kralja stala prestola, spremenjeno pa je bilo tudi ime trga, ki so ga preimenova- li v Place de la Révolution. Leta 1795 je nova vlada trg preimenovala v Place de la Concorde. Po padcu Napoleona leta 1814 je bil trg ponovno poimeno- van po Ludviku XV ., leta 1826 pa so ga poimenovali po njegovem nasledniku Ludviku XVI. Po Julijski revoluciji leta 1930 je ponovno prišlo v veljavo ime Place de la Concorde, ki je še vedno aktualno (Hillairet 2017). Francoska revolucija je tako postala zgled za pre- imenovanje ulic, kar je postalo skupna značilnost velikih sprememb v politič- nih režimih in s tem na nek način »re- volucionarni obred« (Azaryahu 1997), s katerim se na svojstven način izrazi zmagoslavje novega režima nad pora- ženci (Azaryahu 1996). Zanimivemu ideološkemu oziroma političnemu vpletanju v spreminjanje Nursultan po treh letih ponovno Astana 66 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 ZEMLJEPISNOIMENSKE DROBTINICE zemljepisnih imen smo v zadnjem času priča tudi v primeru kazahstan- ske prestolnice. Kazahstan je etnično pestra država v osrednji Aziji, ki s svo- jim skrajnim zahodnim delom sega tudi na ozemlje Evrope. Samostojnost in neodvisnost je razglasila leta 1991, ob razpadu Sovjetske zveze. Ime države je sestavljeno iz starodav- ne turške besede qaz v pomenu 'po- tepanje', kar zrcali nomadsko kulturo Kazakov, perzijska pripona ostan pa pomeni 'dežela' ali 'kraj'. Tako lahko ime Kazahstan dobesedno prevedemo kot Dežela potepuhov ali Dežela no- madov (Kladnik in Perko 2013; Onli- ne etimology dictionary 2022). Med letoma 1929 in 1997 je bila kazahstanska prestolnica mesto Al- ma-Ata oziroma Almaty (Encyclope- dia Britannica 2022). 10. decembra 1997 pa je novo glavno mesto po- stalo Mesto Akmola, ki se je kmalu zatem preimenovalo v Astano. Ra- zlogov za premestitev prestolnice je bilo več. Mesto Almaty se je soočalo z veliko prenaseljenostjo (še vedno je po številu prebivalcev največje mesto v državi), lega na skrajnem jugu dr- žave je onemogočala njegovo širitev in sodoben urbani razvoj, prometni zastoji so postali stalnica, okoljske razmere so se zelo poslabšale. Astana pa je imela obsežno urbano območje, ima odlično geostrateško lego, saj je locirana v središču Evrazije in tudi znotraj Kazahstana bolj središčno kot Almaty. Tod se križajo poti iz Sibirije v osrednjo Azijo in iz Kitajske v Evro- po. Blizu Astane je več pomembnih gospodarskih središč, mesto je imelo tudi dober demografski potencial, razvito prometno infrastrukturo in ugodno okolje (Capital of Kaszahstan 2022). Novo glavno mesto pa je bila tudi zamisel tedanjega predsednika, ki je Kazahstan želel prikazati kot sodob- no državo. Mesto Astana se je prvotno imenova- lo Akmola. Ustanovljeno je bilo leta 1830 kot kozaška utrdba. Teorij o na- stanku imena je več. Po eni od njih naj bi mesto dobilo ime po apnen- častem griču bele barve. Bizantinski zgodovinar Prokopij trdi, da so Huni visok hrib oziroma trdnjavo na njem imenovali Mole. Ime bi lahko pome- nilo tudi 'belo sveto mesto' ali 'belo obilje'. Poimenovanje naj bi izhajalo iz obilice mesa in mlečnih izdelkov (kumisa, ajrana, kurta, šubata in drugih), ki so bili tu na voljo zaradi pomembnega trgovskega centra in ži- vinskega sejma (From Bozok to a … 2022). Utrdba pa ni bila ustanovljena na do- tlej še nenaseljenem območju. Že v srednjem veku je bila na območju se- danje prestolnice postavljena vojaška utrdba. To, nekdaj stepno območje, je namreč prečkala Velika svilna pot. Ta utrdba se je imenovala Bozok. Ime izhaja iz turške besede boz v pomenu 'nedotaknjena zemlja', 'deviška prst' oziroma 'pernata trava' (From Bozo- rok to … 2022). Leta 1832 je naselje Akmola dobilo mestne pravice in bilo preimenova- no v Akmolinsk (Pospelov 1993). V takšni imenski obliki (Trdnjava Ak- molinsk) najdemo ime zapisano tudi v Cigletovem Atlantu, prvem atlasu sveta v slovenskem jeziku (slika 1). Slika 1: Trdnjava Akmolinsk je označena tudi na zemljevidu Azija v Atlantu, najstarejšem atlasu sveta v slovenskem jeziku, ki ga je priredil Matej Cigale. Zemljevid Azija je izšel leta 1871. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 | 67 ZEMLJEPISNOIMENSKE DROBTINICE preimenovanja prestolnice. Leta 2022 se je namreč Nursultan znova preime- noval v Astano (Nursultan tudi ura- dno … 2022). Zdajšnja kazahstanska prestolnica je bila torej (če zanemarimo srednjeve- ško utrdbo Bozok) že šestkrat preime- novana. Opazimo lahko, da so bile različne funkcije zemljepisnih imen, kot jih omenja Šimunovič (2009), povod za različna preimenovanja, za- dnja pa lahko brez slehernega dvoma uvrstimo v kategorijo ideološko-poli- tičnih preimenovanj. Matjaž Geršič, doktor geografskih znanosti, znanstveni sodelavec ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika oblasti, je novi predsednik Kasim-Žo- mart Tokajev predlagal, da se glavno mesto v čast prvemu predsedniku države preimenuje v Nursultan. Prei- menovanje je bilo izvedeno 23. marca 2019 in Astana je postala Nursultan (Kazahstan prestolnico … 2019). Kljub Tokajevi napovedi, da bo mne- nje Nazarbajeva imelo poseben, lahko bi rekli prednostni pomen pri razvoju in strateških odločitvah države, nju- no zavezništvo ni dolgo trajalo. Novi predsednik se je začel postopoma oddaljevati od svojega predhodnika, sprožil vrsto demokratičnih reform in določil nekatere nove politične stan- darde. Njegov politični in ideološki odmik od predhodnika lahko razu- memo tudi v kontekstu ponovnega Leta 1954 je območje severnega Ka- zahstana postalo del tako imenovane Kampanje o neobdelani zemlji. S to akcijo je takratni predsednik Sovjet- ske zveze Nikita Hruščov to pokra- jino želel spremeniti v drugo najpo- membnejše območje za pridelavo žita v državi. Oblikovali so okraj Celinniy, ki je združeval 5 regij severne kazaške oblasti, njegovo glavno mesto pa je postal Akmolinsk. 14. marca 1961 je Hruščov predlagal, da se ime Akmo- linsk spremeni, saj bi novo ime mo- ralo odslikavati novo vlogo regionalne prestolnice. 20. marca istega leta je Vrhovni sovjet Kazaške socialistične republike Akmolinsk preimenoval v Celinograd. Ime izhaja iz ruske be- sede целинá oziroma romanizirano celina, ki označuje nerazvita, redko poseljena, visokorodovitna zemlji- šča, pogosto prekrita s černozjomom (MacWilliam 1994; Brummel in Ole- ynik 2018; Great Soviet Encyclopedia 2022). Po razpadu sovjetske zveze je bil Celi- nograd ponovno preimenovan v Ak- molo (From Bozorok to … 2022). 10. decembra 1997 je bila Akmola določena za novo glavno mesto Kaza- hstana, 6. maja 1998 pa je bila prei- menovana v Astano. Ime v kazaščini pomeni 'glavno mesto' (The history of … 2013). Ko je leta 2019 dolgoletni državni vo- ditelj Nursultan Nazarbajev sestopil z Slika 2: Spreminjanje imena kazahstanske prestolnice skozi zgodovino. Slika 3: Središče Astane s stolpom Baiterek, simbolom neodvisnosti Kazakov (vir: UDMURD, ADOBE STOCK). 68 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 POROČILO ZEMLJEPISNOIMENSKE DROBTINICE Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU je v sodelovanju z Oddelkom za geografijo Filozofske fakultete Univer- ze v Ljubljani, Fakulteto za gradbeni- štvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Zvezo geografov Slovenije in Zvezo geodetov Slovenije konec septembra v Atriju ZRC SAZU organiziral 16. bie- nalni simpozij Geografski informacijski sistemi v Sloveniji. Letošnji simpozij je bil tudi jubilejni, saj je od organizacije prvega minilo 30 let, zato so na srečanju poseben poudarek namenili tudi oble- tnici simpozija. Program dogodka je bil podaljšan za eno sekcijo predstavitev re- feratov, skupno je prispevke predstavilo 12 avtorjev. Na dogodku se je srečalo približno 70 raziskovalcev, strokovnja- kov, pedagogov, uporabnikov in pro- izvajalcev geografskih informacijskih sistemov iz cele Slovenije. Predstavili so najnovejše stanje na tem področju, se ozrli v prihodnost razvoja geograf- skih informacijskih sistemov, izmenjali izkušnje ter vzpostavili nove in utrdili že utečene strokovne vezi. Obletnico simpozija pa so zaznamovali s podeli- tvijo nagrad Zlati kompas za uspešno 30-letno delo na področju GIS-ov. Pre- jela sta jo dr. Marko Krevs in dr. Drago Perko. Oba nagrajenca sta edina, ki sta soorganizirala vse dosedanje simpozi- je od prvega leta 1991, dr. Perko pa je tudi ustanovitelj zbirke GIS v Sloveniji, v kateri je doslej v 16 monografijah izšlo že 425 poglavij, ki so jih pripravili stro- kovnjaki najrazličnejših področij. Sim- pozij so sklenili z druženjem ob torti in šampanjcu. Po tradiciji je ob simpoziju izšla tudi monografija z naslovom Preteklost in prihodnost. V njej je na 349 straneh zbranih 27 prispevkov. Njihovi av- torji prihajajo z različnih strokovnih področij, kot so geografija, geomor- fologija, geologija, naravne nesreče, ekologija, geodezija, promet, teleko- munikacijska infrastruktura, kultur- na dediščina, daljinsko zaznavanje in druga. Prav tako so si med seboj raz- lični prispevki, ki jih, z izjemo prve- ga, lahko razdelimo na več vsebinskih sklopov. Devet jih je usmerjenih v fi- zičnogeografske vsebine, pomemben sklop predstavljajo vsebine na temo mobilnosti, ostali prispevki pa so z zelo različnih vsebinskih področij. Prvi prispevek v zbirki analizira vse dosedanje monografije. Avtorji ugota- vljajo, da je bilo v vseh knjigah, razen v drugi, več znanstvenih kot pregle- dnih prispevkov, razmerje med teore- tičnimi in aplikativnimi prispevki pa se je med posameznimi knjigami bolj izrazito spreminjalo. Glede na vsebin- ska področja v zadnjih letih narašča število prispevkov na temo prostor- skih in prostorsko-časovnih analiz, modeliranja in simulacij, prostorskih podatkov in geoinformacijskih pro- jektov, manj pa je vsebin s področij aplikacije GIS-ov, lokacijskih storitev, daljinskega zaznavanja, naravnih vi- rov in vplivov na okolje. Tematik izo- braževanja ter GIS-ov v e-upravljanju in e-poslovanju pa v zadnjem obdob- ju sploh ni več. Preteklost in prihodnost - 16. bienalni simpozij in monografija GIS v Sloveniji 27 . 9. 2022, Atrij ZRC SAZU (Ljubljana) Viri in literatura 1. Azaryahu, M. 1996: The power of comemorative street names. Environment and Planing D: Society and Space 14-3. 2. Azaryahu, M. 1997: German reunification and the politics of street names: the case of East Berlin. Political Geography 16-6. 3. Brummel, P ., Oleynik, M. 2018: Kazakhstan. Chalfont Saint Peter. 4. Capital of Kaszahstan, 2022. Medmrežje: https://web.archive. org/web/20210415101634/https:// samarkandtours.com/kazakhstan/nur- sultan/ (3. 10. 2022). 5. Encyclopedia Britannica 2022. Medmrežje: https://www.britannica.com/ place/Almaty-Kazakhstan (3. 10. 2022). 6. From Bozok to a Modern Capital: the Long Journey Astana has Made Thus Far. Medmrežje: https://e-history.kz/en/news/ show/7144/ (3. 10. 2022). 7. Gabrovec, M., Urbanc, M. 2005: Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. Geografski vestnik 77-2. 8. Geršič, M., Kladnik, D. 2016: Street-name changes in Ljubljana. Place-name changes: proceedings of the Symposion in Rome, 17-18 November 2014. Hamburg. 9. Great Soviet Encyclopedia 2022. Medmrežje: https://dic.academic.ru/dic. nsf/bse/148515/%D0%A6%D0%B5%D 0%BB%D0%B8%D0%BD%D0%B0 (3. 10. 2022). 10. Hillairet, J. 2017: Connaissance du Vieux Paris. Paris. 11. Kazahstan prestolnico Astano preimenoval v Nursultan 2019. Medmrežje: https://www.rtvslo.si/svet/ azija-z-oceanijo/kazahstan-prestolnico- astano-preimenoval-v-nursultan/483186 (3. 10. 2022). 12. Kladnik, D., Perko, D. 2013: Slovenska imena držav. Ljubljana. 13. MacWilliam, I. 1994: In Virgin Lands, a Dream Ends. The Moscow Times. Medmrežje: https://web.archive. org/web/20150114232557/http:// www.themoscowtimes.com/sitemap/ free/1994/4/article/in-virgin-lands-a- dream-ends/213516.html (3. 10. 2022) 14. Nursultan tudi uradno znova Astana, predsednik omejen na le en mandat, 2022. Medmrežje: https://www.rtvslo.si/svet/ azija-z-oceanijo/nursultan-tudi-uradno- znova-astana-predsednik-omejen-na-le-en- mandat/640761 (3. 10. 2022). 15. Online etimology dictionary 2022. Medmrežje: https://www.etymonline. com/word/Cossack?ref=etymonline_ crossreference (3. 10. 2022). 16. Place de la Concorde 2022. Medmrežje: https://en.wikipedia.org/wiki/ Place_de_la_Concorde (3. 10. 2022). 17. Pospelov, E. M. 1993: Imema gorodov: včera i segodnija. (1917–1992). Toponimičeskij slovar'. Moskva. 18. Šimunović, P . 2009: Uvod v hrvatsko imenoslovje. Zagreb. 19. The history of Astana 2013. Medmrežje: https://web.archive.org/ web/20141007033517/http://astana.gov. kz/en/modules/material/42 (3. 10. 2022). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 | 69 POROČILO Dva prispevka fizičnogeografskega sklopa obravnavata geomorfologijo kraškega reliefa. Prvi predstavlja upo- rabo semivariogramov za določanje aniziotropnih lastnosti kraškega po- vršja. Nakazujejo tako stopnjo anizo- tropije na podlagi digitalnega modela reliefa kot tudi smer, v kateri se površje najbolj spreminja. V drugem prispev- ku so prikazani rezultati kombinacij metod terestričnega in letalskega 3D laserskega skeniranja ter strukturno- -geološkega kartiranja jame in površja za določanje geomorfoloških in hi- drogeoloških povezav med jamo Poli- na peč in nadležečimi vrtačami. Sledi poglavje o zasnovi in izvedbi modela RUSLE pri modeliranju vodne erozije tal v Sloveniji ter prispevek Slovenije pri izdelavi Globalne karte erozije tal FAO. V naslednjem prispevku so se avtorji osredotočili na študijo ocene vezave organskega ogljika v tla kme- tijskih zemljišč Slovenije za obdobje 2020–2040. Ocene bodo omogočile boljše vsebinsko in prostorsko usmer- janje ukrepov trajnostne kmetijske pridelave. Monografija se nadaljuje s prispevkoma na temo plazenja. Prvi se osredotoča na to, kako bo sezon- skost padavin vplivala na zemeljske plazove do sredine 21. stoletja, drugi, ki temelji na kombiniranju različnih spremenljivk analize reliefnih značil- nosti, pa na določanje potencialnih območij proženja snežnih plazov. V naslednjem prispevku je predstavlje- na povezanost spektralnih vrednosti satelitskih posnetkov in meritev pri spremljanju vodnega potenciala v vi- nogradih. Sledi prispevek na temo iz- računa višinske razlike do najbližjega vodotoka na podlagi normaliziranega digitalnega modela višin (HAND), vidika infrastrukture. V prvem pri- spevku se avtorji osredotočajo na ana- lizo funkcionalnih regij srednješolske mobilnosti, ki so jih opredelili kot ob- močja posplošitve tokov mobilnosti srednješolcev med občinami njihove- ga stalnega prebivališča in srednješol- skega izobraževanja. Sledi prispevek, v katerem avtorji predstavljajo spletno GIS aplikacijo za vodenje evidence prometne signalizacije državnih cest – WEPS, ki omogoča dosledno evi- denco sprememb prometne ureditve in zamenjave prometne signalizaci- je. V naslednjem prispevku avtorji ki je bil prvotno razvit za kartiranje poplavne ogroženosti, uporaben pa je tudi pri napovedovanju suše, erozije prsti in določanju virov podzemnih voda. V zadnjem prispevku fizično- geografskega sklopa je predstavljena uporaba polavtomatske metode za- znavanja vrtač za določanje morfo- metričnih in morfoloških značilnosti tistih vrtač, kjer so evrazijski risi uple- nili parkljarje. Sledi sklop šestih poglavij, ki obrav- navajo mobilnost v širšem pomenu besede tako z vidika procesa kot z Slika 1: 1) Pozdravni nagovor dr. Ota Lutharja, direktorja ZRC SZAU (foto: Igor Lapajne); 2) Predavanje Klemna Čotarja na temo samodejne klasifikacije oblaka točk (foto: Špela Čonč); 3) Predavanje Mateje Breg Valjavec o določanju geomorfoloških in hidrogeoloških povezav med vrtačami in jamo Polina peč s 3D laserskim skeniranjem (foto: Špela Čonč); 4) Dobitnika nagrade Zlati kompas, dr. Drago Perko in dr. Marko Krevs, med rezanjem slavnostnih tort (foto: Špela Čonč). 70 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 POROČILO NAPOVEDNIK primerjajo dostopnost postajališč jav- nega potniškega prometa na podlagi metode zračne razdalje in metode na podlagi prometnega omrežja. Ugota- vljajo, da prva metoda močno preceni dejansko dostopnost postajališč, in predlagajo uporabo metode, ki teme- lji na podlagi prometnega omrežja. Rezultati naslednje študije, ki pred- stavlja uporabo GIS orodij pri analizi- ranju pokritosti Slovenije s polnilnimi postajami za električne avtomobile, lahko pripomorejo pri prostorskem načrtovanju umeščanja polnilnih po- staj v prostor. V naslednjem prispev- ku je predstavljena geoinformacijska podpora kvantitativni kategorizaciji planinskih poti in ugotavljanju nevar- nih odsekov v visokogorju, kjer bi bilo smiselno namestiti dodatna varovala. V zadnjem poglavju iz sklopa mobil- nosti avtorji za območje celotne Evro- pe analizirajo mobilnost štipendistov programa Marie Skłodowska-Curie action. Preostalih 11 prispevkov tematsko spada v zelo različna vsebinska podro- čja. V prvem prispevku tega sklopa je predstavljen model kakovosti življenja v Sloveniji kot bolj celovita alternativa dosedanjemu ugotavljanju razvitosti območij, ki temelji na ekonomskih vidikih razvoja. Zanimiva sta tudi prispevka o izdelavi kart pokritosti mobilnega omrežja 4G, ki prikazu- jejo pokritost Slovenije z mobilnim signalom posameznega operaterja, ter uporabnosti telematike in GIS-ov v zavarovalništvu na primeru mobilne aplikacije DRAJV, ki temelji na oceni tveganja voznih navad posameznika. Sledi prispevek o geodetski izmeri, digitalizaciji rapalske meje in preseku narašča, tudi na nekaterih doslej manj zastopanih področjih, kot so zgodovi- na, ekologija, zavarovalništvo, mobil- na tehnologija in še nekatera. Knjiga je na voljo v tiskani obliki, v digitalni pa na spletni strani: https://doi.org/10.3986/9789610506683. Več o ostalih monografijah iz knjižne zbirke GIS v Sloveniji pa lahko najde- te na spletnem naslovu: https://giam.zrc-sazu.si/sl/publikaci- je/gis-v-sloveniji#v Špela Čonč, asistentka ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika s historičnim ter aktualnim stanjem zemljiškega katastra. V naslednjem prispevku je predstavljen pregled in razvoj geografskih informacijskih sistemov na Geodetski upravi Repu- blike Slovenije, od njihovih začetkov, uporabe v sedanjosti do načrtovane uporabe v prihodnosti. Avtorici nasle- dnjega prispevka predstavljata zbirko topografskih podatkov, ki se vodi v obliki državnega topografskega mode- la v merilu 1 : 5000. Sledi prispevek o spletni aplikaciji Flai.ai, ki uporabni- ku omogoča uvoz lastnih podatkov li- darskega oblaka točk, njihov pregled, samodejno klasifikacijo, filtriranje in izdelavo modelov površja. V luči aktualne energetske krize je zanimiv prispevek, v katerem avtorji analizira- jo orientacijo streh stavb v Sloveniji, kar je eden ključnih podatkov za iz- račun realnega potenciala postavitev sončnih elektrarn. Ugotovili so, da bi lahko zadostile za 70 % sedanje proizvodnje električne energije v Slo- veniji. Avtorja naslednjega prispevka obravnavata klasifikacijo pokrovnosti z uporabo globokega učenja na ča- sovnih vrstah podatkov PlanetSco- pe. V predzadnjem prispevku avtorji analizirajo potencialno uporabnost zbiranja prostovoljnih fotografij to- pografskih sprememb za zajem vek- torskih podatkov in/ali pridobitev atributnih podatkov, v zadnjem pa je predstavljena uporabnost GIS orodij pri standardizaciji zemljepisnih imen s poudarkom na hidronimih. Monografija torej razkriva zelo razno- like vidike in uporabnost geografskih informacijskih sistemov na področju številnih strok. Spodbudno je, da v Sloveniji uporaba GIS-ov vztrajno GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 | 71 NAPOVEDNIK Foto: Klemen Beličič JANUAR 24. POTOPISNO PREDAVANJE: Iraški Kurdistan: pozabljen narod Benjamin Zupančič FEBRUAR 19. POHODNA EKSKURZIJA: Etapa #12: Vrčice – Podturn pri Dolenjskih Toplicah dr. Matej Gabrovec 21. POTOPISNO PREDAVANJE: Palestina – kontrasti življenja pod okupacijo Lovro Jecl, Vanja Dobrijević 22. KRATKA EKSKURZIJA (ponovitev): Muslimanski kulturni center Ljubljana MKC Ljubljana MAREC 19. POHODNA EKSKURZIJA: Etapa #13: Podturn pri Dolenjskih Toplicah– Straža dr. Matej Gabrovec 21. POTOPISNO PREDAVANJE: Kjer je prijaznost doma: od zelenih pustinj do turkiznih mavzolejev severne Kirgizije in Uzbekistana Job Stopar APRIL 1. EKSKURZIJA: Arheološko Novo mesto in poznoantični Gorjanci dr. Borut Križ 6. KRATKA EKSKURZIJA: Reliefne značilnosti Rašice Sašo Stefanovski 11. GEOGRAFSKI VEČER: Toplotni otok v Ljubljani dr. Matej Ogrin 16. POHODNA EKSKURZIJA: Etapa #14: Straža – Mirna Peč dr. Matej Gabrovec 18. POTOPISNO PREDAVANJE: Na študij v New York Tina Škorjanc MAJ 9. GEOGRAFSKI VEČER: Triglavski ledenik in nove ugotovitve na temelju ledeniških meritev in raziskav mag. Miha Pavšek 13. EKSKURZIJA: Povojna Koper in Ankaran dr. Neža Čebron Lipovec, mag. Tim Mavrič 21. POHODNA EKSKURZIJA: Etapa #15: Mirna Peč – Slovenska vas dr. Matej Gabrovec 27. EKSKURZIJA: Jezik, pokrajina, spomin: Po poteh romanov Dušana Šarotarja Biljard v Dobrayu in Zvezdna karta Dušan Šarotar, Jana Ozimek JUNIJ 6. KRATKA EKSKURZIJA: Čebelja pot v Ljubljani Dominika Koritnik Trepel 18. POHODNA EKSKURZIJA: Etapa #16: Slovenska vas - Sopota dr. Matej Gabrovec Za več informacij obiščite spletno stran www.lgd-geografi.si, kjer najdete tudi povezave do prijavnih obrazcev za ekskurzije. Program dogodkov Ljubljanskega geografskega društva - pomlad 2023 Strategija razvoja turizma v destinaciji Bela krajina je bila že izdelana že leta 2017, vendar ne obsega njegove prostorske komponente. Na podlagi prostorske analize regije in analize turizma je bil izdelan nov sintezni koncept, ki obsega tri možne scenarije razvoja, karta zasnove prostorskega razvoja turizma v Beli krajini in 19 ukrepov … … v naslednji številki Geografskega obzornika. NAPIS NAD ČLANKOM 72 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 GEOGRAFSKA RAZGLEDNICA Foto: Dejan Cigale Polhograjski Dolomiti na severu mejijo na Škofjeloško hribovje in nudijo številne pohodne in kolesarske poti.