Stana 10 t< 1 Naše- NOVINE11-i""1979. Slovenska stran PIŠETA IN UREJUJETA: ^ Lojze Košorok in Pavla Gruden Kar Po Domače (A "Bulletin" cartoon, August 16th, 1890.) Capital: "See here, my man, one of us must either go back or else lie down and let the other walk over him. Now, which of us shall it be?" (And that is now the question.) Ob proslavi dneva mater sem obiskala eno naših drušiev. Moram reči. da je bil program /elo dobro pripravljen, in da so se otroci zelo obro odrc/ali. Rada bi povedala tudi ime društva, ker pa se je zgodila malenkostna nerodnost, ki je bila meni /elo vseč a bi morda užalilo (viroma ranilo osebo, ki se je tudi trudila /a uspeh tega dne. bom pač /¿(molčala ime društva. Prišk) je do žrebanja srečk... in je napovedovalec okoli katerega so se /brali otroci, takole povedal na mikrofon: "Zdaj ji« pojdite vsi na stran, tako da bi se bolje videlo." Zadnjič sem rekla, da ljudje poslušajo a ničesar ne slišijo. Slo mi je na smeh in sem gospej. ki je sedela do mene. povedala kakošno "liištno" je zinil napovedovalec. Seveda se je tudi ona od srca nasmejala. Saj nič zato. Smeh je /drav. T funtov." Velika številka za ljudi, ki ne mislijo 35 funtov na osebo (če smo takrat sploh bili osebe.) Za to ceno smo morali delali dve leti. kamor so nas posleli. brez kakršnih pravic. Kar se mene tiče, imam zdravo brezobzirnost do oblasti in z menoj niso pometali. Bil bi čas. da limigration department izračuna koliko dolarjev na glavo je že zaslužila Avstralija. "Zdaj po poglejmo na to /elo ugodno ceno nekdanjih emigrantov še z druge si rani: z naše. Včeraj sem prisostvovala knoferenci. ki pripralja nov ( enter /a emigrante v Liverpml u. Ko je prišlo do svobodne diskusije o narodnostnih predstavnikih . se vzdigne ena naša "bistra" glava pa pravi: "Pri volitvah boste morali paziti, da ne i/birate take Jugoslovene. ki podprirajo režim v Jugoslaviji". Obdržala sem hladno kri. kajti prepirati se / BUDAl.AMI med tujci nima smisla. Vendar sem ga na vljuden način in v angleščini kot je ireba opozorila, da je prispel sem kol Jugosloven. da pač tako piše v potnem listu. No. in še dva Grka. člana Lion's club. ki se predvsem trudi za vzpostavo bratsiva med čkneštvom. sia ga spravila nme samo na "carpet". ampak pod "carpet". kakor pravijo Angleži. Torej pod preprogo. Tja kamor slaba gosp(xtinja skrije smeti. Za takega človeka, bi Jugoslaviji sama v naprej plačala, da ga obdrže doma. 35 funtov v današnji vrednosti za "proč s lakimi možgani", ni preveč. Odpravila sem se domov, ker tudi ta konference je takimi le nova politična nogometna žoga "kluba", ki je v zadnjih izdihih. Zdaj pa poglejmo na nas -Slovenčke-kar se naše naralne zavesti in pameti tiče. In naše navdušenosti za našo kulturno dediščino. V nedeljo smo videli na TV "Vratovščino sinjega galeba". A slovenske bratovščine niti za ficek. Napovedovalka (kdo jo je tja postavil?) se je uro prej "zbrihtala". da njena slovenščina ni za TV - in snx>osiali na cedilu. Peč zato. ker se nismo sami na to pripravili. Nedeljevanjko. ki ima 6 ali 7 poglavij pa so nam prikazali z zadnjim poglavjem. IN? Ml VSI SKUPAJ NISMO VREDNI 35 funtov. Dovolimo, da nam vsak drug izbira predstavnike, ker mi drug drugemu kopljemo jame. ( e jaz. ne morem li ne boš. Če jaz ne znam. ti že ne boš. Iid. Za prestiž se navadno bore tisti, ki so bore mak) sposobni. Sicer pa to ni noben presti/, če hočeš nekaj bili a ne znaš. To je sremota za nas vse če je v vprašnju naša kuliura. Kaj li pomaga lepa obleka, če imaš prazno glavo. Kaj ti pomaga mladosi in le|Ki(a. če ne znaš vsaj dva jezika DOBRO, da bi nas mogel predstavljati na TV. Za slovensko TV mora biti napovedovalec naš. sk>venski človek. Mi pravi nekdo. "ja. veš. ni kar tako. na TV se pogovarjali s lisiimi akademiki. "Bog se naj nas usmili, če mislimo, da ni pamemejših ljudi od akademikov, oziroma sposobnejših. Dobro splošno znanje, samovzgoja in načitanost in široko obzorje - in seveda brez treme, to je vse kar je treba za TV. Je mogoče, d animamo niti ene take osebe? Seveda je potreben tudi dar govora. C a pa tudi lega nimamo, potem se pa vpišimo med "ncmce" saj smo lako obeležili s starih časih Germane, češ da ne znajo govorili. In od vseh narodov na svetu smo jim mi Sknenci dali takšno ime. Blagor Sloveniji, da nas nima. Saj nismo več ljudje. Bilja brez identitete smo še za luno. Pavla Gruden Kamnik bo Slavil 750-Letnico V Kamniku se že od začetka letošnjega leta vrstijo številne kulturne in druge prireditve, ki jih naznajajo v srednjeveška oblačila odeti in sfanfarami opremljeni "glasniki" jubileja. Mesto ob Kamniški Bistrici namreč letos praznuje častitljiv jubilej - 750-letnico obstoja. Pisani viri prvič omenjajo današnji Kamnik med letoma 1143 in 1147 kot kraj Stein. Tako je povsem verjetna tudi trditev, da je že v drugi polovici 12. stolefja pod Starim gradom nastalo tržno naselje, ki je bilo upravno središče takratne andechsmeranske posesti. Zapisa o podelitvi mestnih pravic Kamniku ni, vendar pa pisani viri že leta 1229 omenjejo meščane Kamnika. Zatorej so si Kamničani to leto izbrali za "uradni začetek" svojega mesta, čeprav ne izključujejo možnosti, da bodo na simpoziju zgodovinarjev oktobra letos, ko bodo spregovorili o mestni zgodovini, morda dokazali novo letnico nastanka mesta. Kamničani so se namenili letošnji jubilej mesta proslaviti delovno. Obetajo namreč otvoritev novega šolskega centra usmerjenega izobraževanja, nekaj novih proizvodnih obratov, prvi del obvoznice okrog mesta, ki so jo snovali že nekaj let, novo veliko športno dvorano. Pridobili naj bi nov kulturni prostor - Maleševo galerijo, in še kaj. Zemljepisna lega srednjeveškega Kamnika pod vrhovi Kamniških Alp, v dolini, skozi katero se vijejo reke in potoki, je ponujala ne le ugodne življenjske pogoje, ampak tudi možnosti za razvoj obrti. Pisani viri pričajo, da je imel neki kamniški meščan že leta 1323 mlin na Bistričici. Mlinom so se kmalu pridružile tudi žage in valjalnice za sukno, naprave, podobne stopam, le da so v korita namesto zrnja zložili sukno, po katerem so tolikla kladiva in ga gnetla. V 14. stoletja sta se začeli razvijeti tudi železarska in usnjarska obrt, ki sta že v naslednjem stoletju doživeli razcvet po okriljem cehovskih organizacij. Petnajsto stoletje je bilo za Kamnik sploh bogato. Razcvetelo seje namreč tudi mesto, saj Valvasor opisuje bogate meščanske hiše, ki so bile okrašene s kamni in železnimi oknicami. Kako imenitno je bilo mesto, priča tudi podatek, da so imeli meščani svoje kopališča določil mestu, z njimi so vzdrževali most čez Bistrico. In da mestu ne bi manjkalo prebivalcev, je oktobra 1478 cesar Friderik sporočil kamniškemu sodniku, svetu in meščanom, da smejo v mestu ostati vsi podložniki, ki so se tam že naselili. Grenko kapljo pelina je Kamniku prineslo šele sedemnajsto stoletje. Nova cesta, ki so jo speljali prek Črnega grabna (današnja cesta čez Trojane) je namreč to mesto odrezala od glavnih prometnih poti in tako je začelo lesti v gospodarski zaton. Gostinstvo, turizem in obrt so ostali v senci vse do današnjih dni, ko poskušajo v Kmniku z dodatnimi ukrepi spodbuditi razvoj obrtništva in kmečkega turizma. To pa najbrž ne bo dovolj, saj zemljepisna lega ponuja Kamniku skoraj neslutene možnosti za razvoj turizma, pod njegovim okriljem pa tudi gostinstva, ki je nekdaj v tem mestu tako cvetelo. Slovenski Impresionisti na Dunaju Do sedmega julija bo v avstrijski galeriji na gradu Belvedere na Danaju odprta razstava del slovenskih impresionistov in njihovih predhodnikov. Razstava sodi med največje predstavitve slovenske kulture v avstrijski prestolnici, pripreaviii pa so jo - v okviru kulturne konvencije med Avstrijo in Jugoslavijo - skupaj avstrijsko zvezno ministrstvo *za znanost in razvoj, avstrijski kulturni center, direkcija duajskega festivala, kulturna skupnost Slovenije in jugoslovanski kulturni informativni center na Dunaju. V skoraj dveh mesecih si bodo obiskovalci avstrijske galerije, ki nudi razstavo, ogledali 58 del desetih slovenskih impresionistov, ki so prvič razstavljali na Dunaju leta 1904 in katerih delo pomeni začetek slovenske moderne. Razstavo - prvo te vrste po nekaj desetletjih - je slovesno odprla avstrujska ministrica za znanost in razvoj Herta Fimberg, ki je ob tej priložnosti, govoreč o slovenskem narodu in njegovi državi, opozorila tudi na vlogo slovenske manjšine pri razvijanju sodelovanja med Jugoslavijo in Avstrijo. Firnbergova je hkrati dejala, da ima razstava velik pomen tudi za razvoj kulture slovenske manjšine v Avstriji. V imenu gostov iz Slovenije se je za pomoč pri organiziranju _ razstave zahvalil France Štiglic, ki je še posebej opozoril na pomen slovenske umetnosti pri oblikovanju slovenskega naroda in njegove državnosti. Otvoritev je s kratkim koncertom zaključil trio Tartini. Novice in zanimivosti CELJE - Tu je bilo peto srečanje prevskih zborov društev upokojencev Sk)venije. Na srečanju je nastopilo 37 pevskih zborov s 933 pevci. Srečanje pevskih zborov je pokazalo velik napredek v množičnosti in kvaliteti zborovskega peija v slvoenskih društevih upokojena: v. VIPAVA Tudi med slovenskimi k)vci se vse bolj uveljavlja zborovsko petje. Z njim lovci bogatijo življenje in delo svoje organizacije, prispevajo pa ludi k širjenju zborovskega petja. To je pokazalo tudi srečanje dvanajstih lovskih pevskih zborov, med njimi ludi iz Železne Kaple in l>)berdoba. ki ga je v Vipavi pripravil tamkajšnji lovski pevski zbor "Zlaiorog". RAVNE NA KOROŠKEM Gledališka skupina kulturnega društva Prežihov Voranc / Raven je zelo us|xšno nastopila v klubu koroških študentov na Dunau. Ravenski amaterski igralci so se 10 l»i predstavili s Sipek Prežihovo dramo "Judenburg". prirejeno po romanu "Doberdob". VRBA ■ "Visa lepoia naše čtaveške zavesi i. duh našega narodnega žilja in bitja, izhajajo iz l,rešerna in se še zmeraj tudi vračajo k njemu." je povzel podpredsedinik Sk)venske akademije znanosti in umetnosti (SAZUl prof. dr. Bralko Kreti kol slavnostni govornik na sknesnosii 20. maja na Prešernvini v Vrbi. kjer so se spomnili 21. maja I93S). ko je pesnikova rojstna hiša postala narodova last in slovenski pni zavarovani kulturni spomenik, za jubilej so hišo obnovili in prebelili. Ves teden pred praznikom so se od Vrbe do Jesenic vrstile kulturne priredil ve. Slovesnosti se je udeležila tudi delegacija kitajskih pisateljev. Njen vodja Yeh Chunchan je prebral kitajski prevod kitice i/ Zdravljicc. IJl BU AN A V Portorožu in v Slovenj Gradcu se resno priprav ljajo, da bi lahko svoji letališči alprli /a javen mednarodni promet. Nad leiališčem so že /daj dovoljeni razgledni polen, kar z drugim besedami pomeni, da bi morali tuji lastniki pripeljali svoja letala do letališča po cesti. Na letališču Portorož v Sečovljah so v zadnjih letih podaljšali in razširili vzletno pristajalno siezo tako. da je zdaj dolga 850 metrov inširoka 28 metrov, imajo pa tudi še prisianišto zgradbo in hangar. V Slovenj Gradcu so zgradili 1200 m dolgo vzletno pristajalno siezo. široko 23 metrov, zgrajena pa je tudi letališka pkjščad. Naprave na omenjenih letališčih so zgradili po veljavnih tehničnih predpisih, zato ludi omogočajo varno vzletanje in pristajanje manjših letal. IX)BIE PRI POLJANAH Pri Košancu. kol se po domače imenuje hiša v tej vasici v škofjeloški občini, se je pral 138. leti rodil starosta sbvenskega sladkovodnega ribištva, svetovno znani ribiški strokovnjak in talentiran slikar, prof. Ivan Eranke. 19. maja vi na njegovi rojstni hiši odkrili s|x>minsko ploščo. Profesor Eranke je bil pobudnik in pionir umetnega razploda posirvi. pobudnik ustanovil ve prvega slovenskega ribiškega društva, soustvarjalec in mentor prvega "ribiškega zakona na Kranjskem", ud. liaqne f \ HOBHHE [JUBLIANA - lik pred glavno poletno sezono v Sloveniji mrzilično gradijo več pomembnih cest. Nekatere (xl teh gradijo že txi lani ali Še dlje. lako da lahko pričakujemo, da bodo sredi poletja dela že tudi končali. Kol obljubljajo, naj bi do glavne sezone končali dela na C elovški in Prešernovi cesti v Ljubljani, h koncu gredo dela na Karknškem vozlišču. Za pomike proti morju pa bo najbolj vabl jivo, če bodo do konca julija res us|X'li končali veliko križišče pred Koprom. na mejnem prehodu Vriojba dobro napredujejo, saj lxxlo ceste nared do sredine junija. Sam sodijo tudi posebne kamionske ceste ob sami mejni ploščadi ler okoli 700 metrov avtoceste do saianje magistralne ceste. Strana za čitaoce 11. jun 1979. NOVINE Otvorite ljudi srca Želim da se rat ne širi Tražim pomoč ceiog sveta Da se deca ne brecaju Od topova i raketa. Svakog dana krv se lije Na boistu žrtva ima Siročiča sve je više A to mnoge ne zanima. Svaki voli svoju decu l želimo da su zdrava Teško nam je kad vidimo Oštečena ruka, glava. Preplašena deca naša Nema noču mirnog sana Očekuju danas sutra Biče bolje jednog dana. Sva su deca sv uda ista I ako su razne boje Otvorite ljudi srca I recite baš tako je. Dal če nekad u životu Da postignu ljudi slavu Sve probleme mirno rešit Da ne gube zato glavu. Na tehniku sve se daje Atomske se bombe prave Nismo svesni dače iste Jednog dana doči glave. Ratko. Lj. Vujovič. Svi radovi konkurišu za 'Njegoševu nagradu' Zašto Spanjolka Metropola Francuske Pariz, oblepljen reklamnim plakatima. U jednom od najpoznatijih nočnih lokala tog velelepnog grada, prestonice sveta, nastupa poznata španjolska pevačica i plesačica. Reklama je besprekorno obavila svoju dužnost jer renome umetnice je dobro poznat. Sa svojim programom obišla je skoro sve evropsle prestonice i velike gradove zanoseči publiku pesmom, igrom, kastanjetima. Svugde ovasije, pljeskanja, "bis-bis". Za jednim od stolova sedi jedna grupa naših diplomatsko-konzularnih i službenih pretstavnika. Posmatraju i oni program. Nastup umetnice, oduševljenje publike, ponovni pljesci, ovacije. ekstaza. U pauzi programa španjolska umetnica slučajno prolazi pored stola Jugoslovena, baca letimičan pogled na njega i iznanadeno če reči. "GLE DRINE..."- Primetila je na stolu kutiju cigareta. Prisutni za stolom su se začudeno sagledali. usledilo je i pitanje odakle zna naš jezik. Ona je se tada pretslavila, rekavši izmedu ostalog da je Ciganka rodom sa reriferije Beograda, lrnala je dvanaest godina kada je sa roditeljima otišla u "beli svet". Nastup, ponovo bljesci reflektori, iznova pesma, ples, kastanjeti, pleskanje, ekstaza. Srddan Čičulič Vračanje Djetinstvu Mladosti rana prevara puna, Što tražila si da sve ti dam? Kad bacih se u zagrljaj osječanja. Misijah, da sve na svijetu znam. ... I ja, i ona bili smo mladi, a oko nas je plijenio Bagremov cvijel, Muziku svir o je oblak i kam' Sve bilo je naše; Nebo. Zemlja, i Svijet. Godine vihor odnijese mnoge. A s njima tiho odnijese i nas. Što imali smo - sve smo dali, Danas iskustvom tražimo spas. ... I danas plijeni Bagremov cvijet, I pjeva oblak i kam' af ne ko pre. - Drukčiji miriš, drukčija pjesma. Od jedne duše skladne - postaše tude dve. - Djetinjstvo je ljubomorno pažnje, - Mladost u cvijetu - nevinost lažnje. - Zrelost je Antika iskustva, - Starost duboka - Djetinjarija čuvstva... Slavko Šparovac Još se sečam kad mi majka Nekad govorila: Ti si sine moja sreča -Ja sam te rodila. Odraslo si pa je vreme. Da majci proigraš: U nedelj u na igranci. Prvo da zaigraš... Ja ponosanl radostan. Nišam više mali; Sve devojke smeše mi se -Vaš sam moniak pravi... Kupila mi majka moja. Momačko odelo; Pa na svaku ja igranku Odlazim u selo. Igram kolo i divim se Lepim devojkakama; Svaka cura šumadinka. Srce mi osvaja. Kad pogledam lepoticu, Što igra do mene; U mladosti sav uzdrhtim, Zbog lepote njene... Tad sam jednu zavoleo -Pitah oči njene; Priznala mi svoju ljubav. Igraj uč do mene. Dovešču je tebi majko. Veselje najavi; Naša kuča biče puna Sreče i ljubavi... Zivorad Jovanovič Pisma Čitalaca Dragi čitaoci "Naših Novina", ne želim da se u ovom uvodniku, rezmecem nakakvim svojim znanjem i obrazovanjem ali dopustite mi uz oproštenje. Stara latinska poslovica kaže: "SINE CONCORDIA - NULA V1CTORIA"- "BEZ SLOGE -NIJEDNA, NEMA POBEDA"- Divno i krasno rečeno zaista. Poštovani čitaoci, preči ču na stvar, dozvolite mi da Vam u ovome pismu iznesem jedan svoj predlog, svoj lični predlog i želju za koju slobodno tvrdim da je od opšttg interesa za sve nas Jugoslovene koji živimo ovde u Australiji. Upravo ja sve nas čitaoce pozivam na slogu, da se složno udružimo i svi zajednički doprinesemo moralno, materijalno. svojim sposobnost ima. znanjem i na sve druge načine unapredenju lista "Naših Novibina". Siguran sam da bi tada pobedili, da bi uspeli da od "Naših Novina" napravimo možda čak i dnevni, veoma kvalitetan list na našem jeziku. Šta je zapravo hoču?... Šta predlažem?... Predlažem svakome od nas ko želi, zna. hoče i može da piše, da to čini i da šalje te svoje priloge, tekstove i štiva iz raznih oblasti Uredništvu "Naših Novina". Nadlje predlažem finansisku pomoč "Našim Novinama", uz napomenu, da je izdavanje novina krajnje i veoma skupa stvar. Cesto puta sam čuo pitanja, medu nama, zašto su novine na našem jeziku tako skupe, one tako male koštaju 30c, dok npr. "The Age", veliko kao roman ili Sveto Pismo, staje samo lOc. Jednom zemljaku sam to objasnio i on me je lako shvatio. Jer sve grafičke pripreme. svi štamparski radovi isto koštaju za jedan jedini primerak novina ili milion primeraka. Rad i sredstva utrošena u novine su isto za jedan primerak ili milion primeraka. Sada ostaje jedino što če se roto mašina duže okretati, što če se utrošiti više papira i boje za milion primeraka nego za jedan primerak. Taj isti zemljak je vrlo lako shvatio i sledeču činjenicu kada sam mu rekao. "Pa pogledaj oglase, koliko ih ima u novinama na našem jeziku a koliko ih ima u "The Age" ili "The Sun" i koliko je tu razlika." Time sam slikovito hteo da prikažem vrednost - cenu štampe i da kažem da se novine sa malim tiražom i bez mnogo oglasa, sve na ovom belom svetu odreda, jedva mogu održati. Zašlo mi Jugoslovcni u Australiji nebi sivoriii jedan novčani fond na dobrovoi jnoj bazi i t ime znatno unapredili list "Naše Novine". Zar nebi bilo lepo da svi mi, kao što to čine Australci, svaki dan kupujemo na kiosku svoje novine. Ako bi ovaj moj predlog poslao jedpa do krajnosti masovna akcija, tada bi bilo dovoljno da se svaki muškarac Jugosloven u Australiji odrekn« samo jedne boce piva, samo jednom u životu, u korist "Naših Novina", a svaka Jugoslovenka, takode samo jednom u životu, npr. jednog ovečeg parčeta torte i stvorila bi se lepa svota, sasvim dovoljna za solidan početak. O koristi koju bi mi čitaoci od toga imali ne vredi ni pominjati. Takode neču da pominjem našu neobaveštenost, naše neznanje engleskog jezika itd., to sam več učinio u jednom od prethodnih brojeva. - Medutim slobodan sam naglasiti da su "Naše Novine" dostojne jedne naše tak ve akcije i pažnje. U beden sam da bi one opravdale naše poverenje kao što su ga i do sada opra vda vale i što ga opravdavaju. Mnogi od nas smo došli u Australiju samo na nekoliko godina a ostali smo pet, deset, petnaest. Mnogi če ostati i cxx> svoj život. Ostavičemo i potomstvo, pa ostavimo tome potomstvu u nasledstvo i list "Naše Novine",-da ga čitaju, izdaju, da ne zaborave svoj jezik, živo slovo, živu reč, glas vojih očeva i dedova, majki i baba. Želeo bi da ovaj moj predlog, zapravo molio bi čitaoce, naide na široku, iskrenu i plodonosnu polemiku, takode bi voleo da čujem i mišljenje i stav cenjenog Uredništva "Naših Novina". Srdjan Čičulič Poštovani gospodine Gčuliču. Redakcija Naših Novina vam se iskreno i srdačno zahvaljuje na vašim iznetim predlozima, a u vezi unapredenja i jačanja lista "Naše Novine". Na žalost, ovaj list je privatno vlasništvo i ne može primiti nikakvu finansijskn pomoč od svojih čitalaca, ali u svakom slučaju može i želi da saraduje sa što večim brojem ljudi i to na sve moguče načine, što upravo čini. Ta saradnja je svakim danom sve veča i to se održava u listu, pa bila ona putem saglasnosti ili kritike. uredništvo. Dragi Prijatelji List "Naše Novine" pratim od samog izljaženja, i zato bih hteo da kritikujem pojedine rublike. U zadnjih nekoliko brojeva veliki broj stranica posvečujete športu. Bilo bih bolje objavljivati zanimljive temaie iz naše zemlje, ili australie. U rublici "Tribina Čitalaca" objavljujete sve i svašta. U zadnjem broju mogla _ se pročitati seksi pesma Ž. Jovanoviča. Mnogi naši čitaoci pišu rimovanu poesiju. Takvu poesiju trebalo bih štampaii na dečijoj stranici, jer je rimovana pesma • dečija pesma. Verujem da čete ovo moje kratko pismo objaviti, i da neče za vrši t i u koš kao što ja nikada neču prestali da čitam "Naše Novine". Unapred zahvalan. Slavko Mitič Red Hil Haue HOBHHE Kao što dobija pohvalna pisma, naše uredništvo dobija i pisma punih kritika. Čitaoci često gledaju na list, samo iz svoje perspektive i ničije više. Tako na primer vi smatrate da je u Našim Novinama i suviše športa, da bi rimovane pesme trebalo štampati na dečijoj strani i da u "Tribini čitalaca" objavljujemo sve i svašta. Uredništvo ne deli mišljenje sa vama kao i veliki broj čitalaca, jer baš je šport aktuelna i zanimljiva tema u svakim novinama. Presme koje se rimuju u svakom slučaju ne moraju biti dečije, što su dokazali mnogi veliki pesnici. Da bi naš odgovor bio potpun vredno je napomenuti, da u "Tribini čitalaca" imaju svi pravo učešča sa svojim radovima, koji ne moraju biti brilijantni kako bi bili objavljeni na stranicama "Naših Novina". Osnovna ideja "Tribme čitalaca" je u tome da se svima omoguče da se iskažu svojim radovima, pa ma kakvi oni bili. Žir za dodelu nagrada če odlučiti da bolji radovi budu nagradeni. Važno je učestvovati. Uredništvo. Potrebne >»u nam mašinistkinje i žene za pegianje, za rad u ' ' 'zvezno iskustvo. Zainteresovani da sejave n* tvieion 212-3813 ili .212-1464.