Leto 1903,
735
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XCII. — Izdan in razposlan dne 19. septembra 1903.
Vsebina: (St. 188 in 189.) 188. Ukaz o rabi nakaznega (čekovnega in klirinškega) prometa poštne hranilnice ob plačilih državne osrednje blagajnice in deželnih blagajnic strankam (državnim pogodnikom, zalaga-teljem itd.) in ob plačevanja službenih prejemkov državnim nameščencem. — 189. Razglas, da se izpreminja omejitev okrajev finančnega nadzorništva Line in Wels.
1§§.
Ukaz ministrstev za finance in trgovino, dogovorno z Naj višjim računiščem z dne 4. septembra 1903. 1.
o rabi nakaznega (čekovnega in klirinškega) prometa poštne hranilnice ob plačilih državne osrednje blagajnice in deželnih blagainic strankam (državnim pogodnikom, zalagateljem itd.) in ob plačevanju službenih prejemkov državnim nameščencem.
V olajšavo plačilnega prometa odrejuje finančno ministrstvo, dogovorno s trgovinskim ministrstvom in Najvišjim računiščem, izpreminjujé zadevna določila §§. 11 in 12 navodila za blagajniško ravnanje in zaračunjevanje imovin, ki nastajajo v nakaznem (čekovnem in klirinškem) prometu c. kr. poštnega hranilničnega urada na račune deželnih blagajnic, da lahko počenši od 1. dne oktobra 1903.1. deželne blagajnice in državna osrednja blagajnica opravljajo plačila strankam (državnim pogodnikom, zalagateljem itd.), v nakaznem prometu poštnega hranilničnega urada v tistih primerih, v katerih zahtevajo dotični prejemniki, ko vložijo račun, plačilo po poštnem hranilničnem uradu bodisi v klirinškem prometu s pripisom na računu upravičenega pre-
jemnika ali izven klirinškega prometa z nakazom za izplačilo v gotovini, in poprej priložijo v redu izdano in primerno kolkovano pobotnico. Ta pobotnica mora obsezati pristavek, da se je dotični znesek izplačal v nakaznem-prometu poštnega hranilničnega urada.
Strankam se razen tega prepušča, da tudi na računu samem saldujejo zahtevani znesek s primernim kolkovanjem ter pristavijo gorenji pristavek.
Blagajnicam je prepovedano pobotnice in sal-dovane račune, ki imajo ta pristavek, izplačevati izven nakaznega prometa poštnega hranilničnega urada.
Da se morejo take pobotnice in saldovani računi lahko razlikovati od pobotnic in računov, ki jih je izplačali izven nakaznega prometa, naj jih likvi-dujoči računski oddelek oznameni z barvnim pisalom ali s pečatom z običajno okrajšavo „P. A. (p. u.)“.
Plačila strankam po poštnem hranilničnem uradu se smejo opravljati samo z imenskimi čeki, to je s takimi čeki, ki se glasé na določenega upravičenega prejemnika in obsegajo njegov natančni naslov, nakazno številko, ter eventualno številko računa plačilovega prejemnika.
Neposredno oddajanje (blagajniških ali prinos-niških) čekov strankam je prav tako nedopustno kakor vplačevanje v gotovini na prejemne položnice, ki jih je podala stranka.
(SloveDisch.)
153
736
Kos XGII. 189. Razglas finančnega ministrstva z dne 11. septembra 1903.
Izdajni obračun v nakaznem prometu poštnega hranilničnega urada plačanih zneskov se mora opraviti z natančno navedbo čekove številke takoj po izdaji čeka. Po prihodu računskega izpiska je potem njegove podatke pristaviti dotičnemu dnevnikovemu postavku; računski izpisek je porabiti za dnevnikovo prilogo in ga z dnevnikom vred predložiti računskemu oddelku.
Stranki se naznani blagajnica, za katere račun se je plačalo, ter nakazna številka upravnega oblastva v računskem izpisku, oziroma v kuponu plačilne nakaznice poštnega hranilničnega urada; s tem se ji ugotovi istost tega plačila s plačilom, ki ji ga je naznanilo nakazujoče upravno oblastvo.
Nadalje se odreja, da od zgoraj omenjenega časa naprej imenovane blagajnice lahko izplačujejo službene prejemke državnih nameščencev, ki so imetniki čekovnega računa pri poštnem hranilničnem uradu, s preodkazom na račun prejemnika v tistih primerih, v katerih se ta način plačila zahteva v pobotnici z naznanilom številke računa.
Odkazani znesek se na poštnem hranilničnem uradu na dan dospelosti pripiše imovini na čekovnem računu percipijenta.
Konsignacija, likvidacija in vpis v dnevnik prejemkov, ki jih je izplačati v klirinškem prometu poštnega hranilničnega urada, se mora zgoditi ločeno od službenih prejemkov, ki jih je izplačati v gotovini.
Gledé prvih prejemkov mora likvidujoči računski oddelek na podstavi vloženih konsignacij in posameznih pobotnic sestaviti o vseh isti proračun zadevajočih odkazih skupno konsignacijo z navedbo naslova in računske številke vsakega prejemnika, prejemkov, utržkov in Čistega nakaznega zneska in jo s konsignacijami in pobotnicami izročiti izplačujoči blagajnici nekaj dni pred rokom dospelosti.
Izplačujoča blagajnica naj izda o vseh isti proračun zadevajočih odkazih en ček in mu priloži uporabljaje zadevni, od poštnega hranilničnega urada uvedeni obrazec, seznamek, v katerem so natančno oznamenjeni posamezni odkazi.
Sedanje obrazce za konsignacije in seznamke za aktivitetne prejemke je uporabljati tudi za plačila službenih prejemkov v klirinškem prometu poštnega hranilničnega urada, toda z okrajšavo „P. A. (p. u.)“, češ da spadajo k temu prometu.
V plačilnih knjižicah je z odkazom opravljeno plačilo zaznamovati tudi za tako.
Službene prejemke, ki se izplačajo tako, je zadati tako, da se njihova (kosmata) vsota vstavi v razpredelku zneska in utržki v zadevnih razpre-delkih za utržke dotičnega („P. A.“) seznamka za aktivitetne prejemke.
Kadar se sklepa poddnevnik za aktivitetne prejemke, je postaviti potem (kosmate) prejemke v razpredelku za žiro-promet dotičnega proračunovega dnevnika med izdatke in utržke v razpredelku za žiro-promet tega proračunovega dnevnika med prejemke.
Službene prejemke, ki jih je izplačati na Dunaju v klirinškem prometu poštnega hranilničnega urada, je odkazati šele na dan dospelosti, tako da se mora isti dan odkazati in pripisati. V ta namen je čekovne zavitke s čeki in čekovnimi seznamki takoj v prvih dopoldanskih urah ali položiti v poštnih nabiralnikih, nameščenih na poslopju poštnega hranilničnega urada ali izročiti naravnost poštnemu hranilničnemu uradu.
Službeni prejemki, ki jih izplačajo deželne blagajnice izven Dunaja v klirinškem prometu poštnega hranilničnega urada, pa se morajo odkazati nekaj dni pred dospelostjo prejemkov. Te prejemke je torej na dan odkaza postaviti najprej v dnevniku tekočega računa za predplačilo proti povračilu med izdatke, na dan dospelosti pa tam kakor povrnjeno predplačilo med prejemke ter jih hkratu v poddnev-niku za aktivitetne prejemke zaračuniti tako. kakor je zgoraj povedano.
Böhm s. r.	Call s. r.
18».
Razglas finančnega ministrstva z dne 11. septembra 1903.1.,
da se izpreminja omejitev okrajev finančnega nad-zorništva Line in Wels.
Z ozirom na razpis finančnega ministrstva z dne 7. julija 1889. 1. (drž. zak. št. 113) se naznanja, da se sodni okraj Neuhofen izločuje iz uradnega okraja višjega finančnega nadzornika v Welsu in odkazuje uradnemu okraju višjega finančnega nadzornika v Linču.
Ta izpreinemba v omejitvi okrajev stopi v moč s 1. dnem oktobra 1903. 1.
Böhm s. r.