I l7hai. ■■
Tiskovina
,ri WSti jjgmis
rad 9020 Klagenfurt/Celovec • P. b. b. • CZ 02Z030863 W
Celovec • četrtek • 28. februar 2002	štev. 9 (3158) • letnik 57 • cena 0,73 evra
Haider proti slovenskim radijskim oddajam
Pesem
zbledele zemlje
ZBOB »Rož«
zborovodja Luko Milisavuevič
SOBOTA Z. 3. 19.30
Globasnica, farna dvorana
PRIREDITELJ : FARA GLOBASNICA
Miloševič spravlja haski tribunal v hude škripce
JA JI arsikaj se zve šele ne-IVI uradno. Ko je bila novinarska konferenca po razgovoru s slovenskimi predstavniki že zaključena, je deželni glavar še nekoliko kramljal z novinarji. Ob tem je povedal svoje mnenje, da bi bilo treba Radio 2 enostavno ukiniti, češ da je veliko predrag, da deluje le za svoj lasten imidž in da ga posluša zelo malo ljudi. Haider je bolj za »spremne ukrepe« in »drugačno pomoč«, zato naj se Slovenci odpovemo tablam in -radiu. Kaj še ostane, ni povedal.
Dejstvo je, da bo prišlo po menjavi vodilnih sil pri ORF do novih pogovorov in pogajanj. 11. marca bodo pogovori na Dunaju pri ORF, kjer se bo zvedelo več, ali nameravajo pogodbo z radiom Korotan (in Agora) podaljšati ali ne. Pogodba med ORF in Radio 2 poteče s koncem marca.
Ravnanje novih političnih veljakov v Avstriji je nevzdržno. Spet imamo žalosten dokaz več, da manjšina dobi kaj samo tedaj, ko je Avstrija pod drobnogledom Evrope, čim pa se pozornost zmanjša, je očitno za državo malenkost, da ta navidezna »darila« spet vzame nazaj.
Ni nam znano, da bi kdorkoli izvedel anketo o poslušanosti
Radia 2. Seveda je jasno, da ga ne posluša toliko ljudi kot Ö3 ali kak drug oddajnik z nemškim jezikom. Radio 2 je pač manjšinski radio in posluša ga manjšina. Enak problem je seveda pri vseh manjšinskih medijih in če se uveljavi ta logika večine, gro-
zi seveda slej ko prej ukinitev časopisov, knjig in podobno.
Ustanovni svet (Stiftungsrat) pri ORF bo 11. marca odločal o podaljšanju pogodbe. Predsednik tega pa je Klaus Pekarek, osebni Haiderjev prijatelj...
P lobodan Miloševič, bivši ju-«Jgoslovanski predsednik in zdajšnji zapornik v Den Haagu, tamkajšnjemu tribunalu Združenih narodov proti vojnim zločinom dela hude preglavice. Miloševič tribunalu oz. sodišču
Minuli teden sta se na Brdu pri Ljubljani srežala ministrska predsednika Republike Slovenije in Republike Avstrije lanez Drnovšek in Wolfgang Schüssel.
Vež o bilateralnih pogovorih na strani 2
SPD »Valentin Polanšek« vabi na
25. pevsko srečanje Od Pliberka do Traberka
v soboto, 2. marca 2002, ob 20. uri
v gostilni pri Kovaču
NASTOPAJO: Kvartet Ajda Prevalje; Obrtniški MoPZ »Stanko Rek«, Dravograd; MePZ »Rožmarin« Kotlje, Dravograjski oktet Kograd IGEM Dravograd;
MoPZ »Valentin Polanšek« Obirsko
Prisrčno vabljeni!
PREBLISK
■ Počasi postaja tale kotiček rezerviran za detelnega glavarja. Pa kaj morem jaz za to, če je tako nazarensko zanimiv in poln presenečenj? Priznajte, nič ne morem za to. Niti tega se ne morem navaditi, da so presenečenja stalnica in da bi bila silno presenečena, če bi kdaj presenečenj ne bilo.
Spet nas je presenetil z izjavo, da bi bilo treba slovenski radio ukiniti, saj ga nihče ne posluša. Modri mot gotovo hodi po slovenskih hišah v vencu treh dolin in si vestno zapisuje - aha, tamle gledajo olimpijado, namesto da bi poslušali svoj radio, drugje spet mularija na ves glas navija Ö3, čeprav hodi v slovensko gimnazijo in celo nekega profesorja je slišal, ki je poslušal
koncert na Ö1 namesto ... Nekateri pa poslušajo - o, groza - celo radio Ljubljana.
In se mu je milo storilo: glejte, ko so bile sankcije, sem vsemu svetu dokazal, kako rad imam vse ovčice v deželi, oni pa takole nehvaležno. Nič, kazen mora biti, jim bomo pa
Presenečenja
spet vzeli, potlej pa naj jočejo. Razen tega pa Avstrije zdajle ravno nihče ne gleda kaj preveč. In to dobro delo naj bo v zameno za krajevne table, ki so zdravju in duhu škodljive. Slovencem ne ostane nič drugega, kot da mu predlagamo, na kakšen način se to lahko zgodi. Vsega pa res ne more sam!	5. W.
Folksdojčarji proti avnojskim sklepom
Punkcionarji folksdojčarskih I skupin, kot so to tako imenovani Mežičani in Spodnji Štajerci, zahtevajo od Slovenije preklic avnojskih sklepov in vrnitev zasežene imovine v višini 14 milijard šilingov (milijarda evrov). Očitno se zgledujejo pri sudetskih Nemcih, ki vstop Češke v EU pogojujejo s preklicem Beneševih dekretov.
Folksdojčarska zahteva je seveda uglašena z zasedanjem skupne avstrijsko-slovenske zgodovinske komisije. Danes se na Dunaju srečata minister Rupelj in ministrica Ferrero-Waldner.
a priori odreka legitimnost in se kot obtoženec brani sam. Svoje branilske spretnosti je pokazal pri zasliševanjih albanskih prič, ki jih je vse po vrsti spravil na rob obupa. Miloševič zdaj zahteva, da se ga nemudoma spusti na prostost.
Haški proces postaja vse večji problem tudi za trenutno vlado Srbije s premierjem Djindjičem na čelu. On je spravil Miloševiča za zapahe. Miloševičevo uspešno branjenje v Haagu, proces prenašajo neposredno po vsej Jugoslaviji, temu dviga simpatije med ljudstvom. Iz strahu, da bi lahko izbruhnila državljanska vojna, je Djindjič že dejal, da Jugoslavija ne bo več izročala novih obtožencev haškemu sodišču. Izrecno da to velja za verjetnega vojnega zločinca Ratka Mladiča, ki ga obtožnica bremeni masovnih pomorov v Bosni.
Krščanska kulturna zveza vabi na
osrednjo prireditev
Koroška
poje
v nedeljo,
2. marca 2002, ob 14.30 v Dom glasbe v Celovcu
Prireditev je posvečena 60-letnici pregnanstva koroških Slovencev ter 100-letnici rojstva pesnice Milke Hartman in Joška Tischleija.
NASTOPAJO:
MePZ Podjuna,
MoPZ Valentin Polanšek, MePZ Peca,
Dekliški tercet Hartman, MePZ SPD Radiše,
MoPZ Foltej Hartman,
Ženska vokalna skupina »pet in tri«,
MePZ PD Obirsko,
MoPZ Franc Leder-Lesičjak, MePZ Gorotan,
MePZ Jakob Petelin Gallus, MePZ Lojze Bratuž,
Ansambel Drava
Prisrčno vabljeni!
i f polni dvorani k & k centra v V Šentjanžu so pretekli petek diskutirali na temo »Napadi na pravno državo ob razsodbi ustavnega sodišča o dvojezičnih tablah« ustavni pravnik Dieter Kolonovits, poslanka Zelenih Theresia Stoisits in govornik SPÖ za pravna vprašanja Hannes Jarolim. Večer pa je moderirala Angelika Hodi.
Univ. prof. Dieter Kolonovits je v kratkem impulznem referatu nakazal pravno politične možnosti udejanitve razsodbe ustavnega sodišča.
Pravno-politične možnosti
A)	Zakonu o narodnostnih skupnostih se doda nov seznam krajev, ki naj bi bili označeni dvojezično (zakonodajalec sklene tako rekoč nadomestek k veljavnemu zakonu (Ersatzregelung).
B)	Zakonodajalec upošteva izide ljudskih štetij skozi daljšo obdobje (procentna mera mora biti nižja od 25 odstotkov mešanega prebivalstva).
C)	Samo na osnovi ustavne spremembe z dvotretjinsko večino lahko dobijo kompetenco za postavitev krajevnih tabel občine (ena možna varianta).
Kolonovits je ugotovil, da je razsodba ustavnega sodišča pravilna. Ničnost razsodbe je samo teoretične narave.
Poslanka Theresia Stoisits je ostro obsodila blatenja in ksenofobične izjave deželnega glavarja Haiderja v zvezi z razsodbo
ŠENTJANŽ - DISKUSIJA
Kakšna je strategija centralnih političnih organizacij?
Univ. prof. Dieter Kolonovits
VGH. Rekla je, daje gospodarski položaj na Koroškem zaskrb-ljiv in da ne vidi zore na horizontu. Tudi na Gradiščanskem so politične stranke dolga leta ignorirale ustavne zakone in razsodbe. Zahtevala je, da se najde na Koroškem rešitev v zvezi z najnovejšo razsodbo in predlagala imidž kampanjo, kot so jo izvedli pred leti na Gradiščanskem. »Vzdušje za uresničitev razsodbe pa morajo ustvarjati Korošci sami. Treba bo pač prepričevati javnost (Überzeugungsarbeit)«.
Hannes Jarolim je označil diskusijo na Koroškem kot otesnjujočo. Ugotovil je, da Haider zavestno emocionalizira in ustvarja strahove. Menil je, da se je treba napadom na pravno državo in njene organe pravočasno upreti.
Terezija Stoisits
Različna stališča in kritika
V diskusiji se je kot prvi javil k besedi odvetnik Rudi Vouk, ki je sprožil ponovno razpravo o dvojezičnih tablah in kritiziral zadržanje predsednikov slovenskih političnih organizacij v konsenzni debati. »O razsodbi o uradnem jeziku v Dobrli vasi se sploh ne govori več,« je resi-gnirano dejal Vouk.
Predsednik EL Andrej Wa-kounig je kritiziral nastopanje nekaterih SP županov na dvojezičnem ozemlju. Nadalje je dejal, da je Haider izrinil predstavnike EL iz okrogle mize, ker so ga upali kritizirati.
Werner Wintersteiner je menil, da je Haider s svojim trdim nastopanjem prisvojil ostale dve stranke. Zadržanje slo-
Hannes Jarolim
venske manjšinske politike je označil kot defenzivno.
Olga Zablatnik je menila, »da mlajši sploh nimajo pojma kdo sta Sadovnik in Sturm. Nobeden od njiju ni opozarjal na kršenje ustavnih zakonov. »Politika dialoga na Koroškem je slaboumje«.
Zalka Kuchling je dejala, da emocionaliziranje politike u-strahuje predvsem prebivalce severno od Drave, ki so v preteklih letih pokazali pripravljenost sodelovanja tudi s slovenskimi strukturami. Izrekla seje proti sodelovanju in pogovori z domovinskimi organizacijami.
Govornik koroških Zelenih Friedrich Zirgoi je rekel, daje vsak deželan odgovoren za razvoj Koroške in menil, da na Koroškem večina odklanja zaostrovanje klime.
Neka nemško govoreča dis-kutantka je ocenila delo v javnosti s strani slovenske manjšine kot zelo pomanjkljivo. »Večina ne ve, zakaj res gre«.
Predsednica SPD »Kočna« Tatjana Feinig je dejala, da pogreša s strani slovenskih politikov jasne pozicije.
Franci Serajnik je svaril pred opuščanjem principov kot je to na primer avtohtono naselitveno območje, ki je neoporečno in znano.
Marjan Pipp je v svojem prispevku odklonil relativizacijo razsodbe ustavnega sodišča. Merodajna mora biti še vedno zgodovinska podoba iz časa podpisa ADP in njenega 7. člena iz leta 1955. »Koroška je v ren-kingu evropskih pokrajin na repu lestvice. Tudi to da misliti«.
Marjan Sturm je v diskusiji priznal Haiderjevo spretno taktiziranje v sklopu sankcij EU proti Avstriji. Glede taktike in strategije je Sturm dejal, »daje to zelo zamotana zadeva. Anketa pretekli teden na deželni vladi pa je pokazala, daje formalno-pravno za uresničitev razsodbe pristojna zveza, realizacija pa je zadeva dežele Koroške in občin.«
Povabilu na diskusijo pa se niso odzvali župani rožanskih občin.	M. Š.
KANCLER SCHÜSSEL NA OBISKU V SLOVENIJI
Z medsebojnimi odnosi sta zadovoljni obe strani
Prejšnjo sredo, 20. februarja 2002, se je avstrijski zvezni kancler Wolfgang Schüssel nahajal na enodnevnem državnem obisku v Ljubljani. Srečal in pogovarjal se je z najvišjimi predstavniki države, s predsednikom države Milanom Kučanom, predsednikom državnega zbora Borutom Pahorjem in predsednikom vlade Janezom Drnovškom. Schüssel je spregovoril tudi v državnem svetu, drugi zbornici parlamenta.
Schüsslov obisk v Sloveniji je soupadal z ratifikacijo avstrij-sko-slovenskega kulturnega sporazuma, z nenehnim avstrijskim odpiranjem vojnih in povojnih problemskih polj, s pogajanji Slovenije o pridružitvi k EU. Predvsem pa je treba omeniti manjšinsko vprašanaje, ki je po ratifikaciji kulturne pogodbe v slovenskem parlamentu zadobilo novo, bilateralno dimenzijo. Avstrija namreč pravi, da je z ratifikacijo Slovenija dokončno priznala nemško manjšino na svojem ozemlju, Slovenija pa izjavlja, da temu ni tako. Razlog za različno branje in pojmovanje pogodbe je treba iskati v neusklajenih formulacijah.
Slovenski premier Janez Drnovšek je svojega avstrijskega kolego z vsemi državniškimi častmi sprejel na gradu Brdo. Več kot enourni zasebni pogovor sta oba šefa vlad ocenila kot prijateljskega in odprtega, odnose med državama pa kot vzorne. Drnovšek je dejal, da so poleg omenjenih težišč, na primer manjšinska zaščita, bili važni pogovorni elementi regij-
sko in gospodarsko sodelovanje med državama, na evropski ravni pa kmetijstvo, proračun in regijski razvoj.
Kancler Schüssel je sogovorniku natrosil veliko rožic in bodice spretno skril mednje. Dejal je, da so odnosi med državama ekscelentni, da je Slovenija izjemno važen partner avstrijskega gospodarstva, saj vanjo izvaža več kot v Rusijo, blagovna izmenjava pa je večja kot na primer z Belgijo. Deset let po osamosvojitvi, tako kancler, je Slovenija dosegla pomembne uspehe, saj je ekonomsko in politično najbolj razvita kandidatka za pristop k EU. »Avstrija se veseli, da bo
Slovenija v isti družini«, je pripomnil Schüssel.
Hvalil je strateško partnerstvo, ki naj bi v EU ščitilo interese malih srednjeevropskih držav in državic proti skominam velikih rib. Da za temi lepimi in hvale-polnimi besedami stojijo močni avstrijski politični, predvsem pa ekonomski interesi in apetiti na jugu in vzhodu Evrope, kjer so se slovenska podjetja že uveljavila oz. so na na najboljši poti tja, pa je drugo vprašanje. Kajti kancler se je tudi v svojem nagovoru v državnem svetu vrnil na to točko.
Med odprta vprašanja je tudi kancler prištel manjšinsko problematiko, seveda pa se je spret-
no pohvalil z dejanji, ki jih je po njegovem Avstrija storila v prid Slovencev. V zadevi razsodbe ustavnega sodišča kancler čaka na podatke o lanskem ljudskem štetju. Potem bo sklical konsen-zualno konferenco. Nanjo bo vabil tudi »Slovence in zastopnike domovinskih združenj«. Že ta formulacija je potrdila, da kancler ničesar ne bo storil brez soglasja in usklajenosti s Koroško.
Na vprašanje našega lista je Schüssel ogovoril, da Avstrija vstopa Slovenije k EU ne bo pogojevala z avnojskimi sklepi. Ti da so del vprašanj, ki jih bosta državi reševali na bilateralni ravni. Uspehi te poti da so že vidni, je dejal Schüssel in
kot primer navedel kulturni sporazum, priznanje Kočevarjev ter zgodovinsko komisijo.
Drnovšek je smiselno menil, da Slovenija na nobeno pogojevanje ne bo pristajala oz. tega ne bo sprejela. »Pogojevanje ne more biti osnova za partnerske in prijateljske odnose«.
Kanclerja Schüssla je v Slovenijo spremljala večja delegacija visokih uradnikov in diplomatov. Med njimi je bil tudi dr. Zdravko Inzko.
Po razgovoru s premierom Drnovškom na Brdu se je kancler Schüssel srečal z Milanom Kučanom. Tudi med njima je manjšinsko vprašanje igralo pomembno vlogo. Predenj je kancler spregovoril v drugem domu parlamenta, v državnem svetu, kjer ga je sprejel predsednik Tone Horvat, se je sestal in pogovarjal z Borutom Pahorjem, predsednikom slovenskega parlamenta.
Kanclerjevega predavanja v državnem svetu so se poleg številnih poslancev udeležili tudi zastopniki koroških Slovencev in Društva Kočevarjev - staroselcev. Njihov predsednik Avgust Gril se je srečal s kanclerjem in tudi s predsednikom Kučanom. Poleti bojo v Občicah odprli kulturni dom društva. Gril je dejal, da se bo te slovesnosti udeležil tudi predsednik Kučan.
Franc Wakounig
KOMENTAR
c/ odločitve ustavnega 1 sodišča je minulo sko-raj tri mesece. Med tem časom se je odvijala razprava na različnih nivojih: v okviru sosveta za slovensko narodno skupnost pri uradu zveznega kanclerja, na nivoju posveta, ki ga je sklical deželni glavar in na nivoju civilne družbe (npr. podijska diskusija v k & k).
Izsledki vseh teh diskusij so jasne: odločitev ustavnega sodišča je dokončna, zvezni zakonodajalec in zvezna vlada sta kompetenčno poklicana, da do konca tega leta popravita zakon oziroma odredbe v smislu odločitve ustavnega sodišča.
V teh razpravah je bilo jasno povedano, da je pristojna zvezna ravan, ne pa deželna, kaj šele občinska. Seveda pa bo treba pri uveljavitvi nove ureditve vključiti tudi deželne strukture.
Nadalje je prišlo tudi jasno do izraza, da ustavno sodišče izhaja iz statističnih podatkih na podlagi ljudskih štetij v »daljšem obdobju«, ne pa iz kakega ugotavljanja manjšine. Ugotavljanje manjšine na podlagi veljavne zakonodaje -tako avstrijske kot tudi mednarodnopravne - ni dovoljeno.
Ustavno sodišče je dalo zakonodajalcu oziroma zvezni vladi določen maneverski prostor, ki pa se tiče le statističnih podatkov v »daljšem obdobju«. Kar se tiče procentne-ga deleža je sicer ustavno sodišče formalno razveljavilo pasažo zakona , ki govori o 25 odstotnem deležu za postavitev dvojezičnih tabel, v obrazložitvi pa govori, da v primeru, ki ga je obravnavalo (Škocjan) zadostuje 10 odstotni delež. Torej vsebinsko je jasno, da bo bodoča rešitev morala upoštevati procentni delež okoli 10 odstotkov. Če bodo torej vsi upoštevali pra-
RAZPIS RAVNATELJSKIH MEST
vila igre pravne države, potem bo prišlo do konca leta do rešitve, ki bo ustrezala odločitvi ustavnega sodišča. Če ne bi prišlo do upoštevanja odločitve ustavnega sodišča, potem bi s 1. 1. 2003 veljal v okraju Velikovec člen 7 ADP direktno in bi vsaka občina tega okraja in tudi okrajno glavarstvo moralo samo odločiti o postavitvi dvojezičnih topografskih napisov. Če tega ne bi storili, bi to imelo za posledico nadaljne pritožbe pred ustavnim sodiščem in po vsej verjetnosti tudi postopke zaradi zlorabe funkcije (Amtsmißbrauch).
Torej, formalnopravna plat zadeve je zelo jasna. Zato ni vzroka, da bi izgubljali živcev ali kaj podobnega.
Stroka zagovarja pravno državo
Zdaj bo potrebno, da na podlagi teh pravnih razlag izdelamo predlog za razrešitev tega vprašanja. Koordinacijski odbor bo v kratkem imenoval skupino strokovnjakov, ki bo na podlagi razpoložljivih statističnih podatkov izdelala konkreten predlog za rešitev vprašanja dvojezičnih napisov.
Na drugi strani pa bo v
kratkem tudi skupna seja slovenskega, hr\>aškega, madžarskega in sosveta Romov na Gradiščanskem, kjer bomo preučili tamkajšne izkušnje pri postavitvi dvojezičnih tabel oziroma tamkajšne predloge za razrešitev odločitve ustavnega sodišča. Tako bo zagotovljeno, da bomo imeli do meseca maja, ko bo zvezni kancler vabil na razgovor o razrešitvi vprašanja dvojezičnih tabel, z vsemi manjšinami usklajen predlog.
Marjan Sturm
Za dvojezične šole brez slovenske kvalifikacije?
Danes, 28. februarja 2002, seje končal rok za prijavo na razpis ravnateljskih mest na petih dvojezičnih šolah. To so ljudske šole v Žitari vasi, Mariji na Zilji (LS 11), Šentjakobu v Ro-
v	v
žu, na Zihpoljah in v Borovljah (LS 1)
Wse to so ljudske šole na ve-V ljavnostnem območju dvojezičnega šolstva. Kljub temu pa niti pri eni ni več navedeno, da je dvojezična kvalifikacija neobhoden pogoj za ravnateljsko kandidaturo.
To je posledica politične odločitve deželnega glavarja Haiderja, ki je tudi odgovorni referent za šolstvo ter predsednik deželnega šolskega sveta. Odkar je po nastopu te funkcije pred nekaj leti razveljavil prvotne razpise, se vse šole razpisujejo brez dodatne kvalifikacije, pa čeprav so ga poznavalci materije že večkrat opozorili na to, da je v razpisu treba našteti tudi zahtevane kvalifikacije in profile le-teh.
Drobiž »kvalifikacija«?
Že bežen pogled na usodo dvojezične kvalifikacije v preteklosti pove, da je bila dostikrat le drobiž pri razpisu ravnateljskih mest. Do danes so znane štiri variante kvalifikacijskega profila, kar pomeni, da ne moremo govoriti o neki zanesljivi stalnici.
Najprej je bilo v razpisih jasno opozorilo na dvojezično kvalifikacijo. To je prva varianta.
Druga varianta opozarja, da gre za šolo na dvojezičnem ve-ljavnostnem območju.
V tretji varianti je zapisano, da ima kandidat z dvojezično kvalifikacijo prednost pri izbirnem postopku za ravnateljsko mesto.
Q ralke in bralci tega verjetno D ne veste, toda uredništvu je le z veliko truda uspelo pomiriti duhove in zatreti objavo vrsto ogorčenih pisem bralcev, ki so sledili mojim dosedanjim lekcijam iz menedžmenta. Dolga vrsta narodnih voditeljev, društvenih predsednikov, bančnih direktorjev, skratka šefov vseh kategorij, se je počutila užaljene. Kaj neki ima ta nepridiprav Zmeda nam deliti lekcije, ko pa o požrtvovalnem delu za narod, menedžmentu in vodenju sploh nima nobenega pojma! Kje pa je že kaj pokazal svoje sposobnosti, razen pri pisanju nepotrebnih prispevkov?
No, hvaležen sem uredništvu in izdajatelju, da me niso dokončno uvrstili na črno listo. Končno so že hujši in bogatejši šefi v tej deželi povedali, naj tisti, ki bodo neumno gobcali in kritizirali roko, ki jih krmi, ne pričakujejo plačila.
Prof. dr. Anton Zmeda:
Ptička in maček
V svoji hvaležnosti obljubljam, da bom do nadaljnega prenehal dajati menedžment lekcije in bom danes serijo zaključil le še z zadnjo ponižno zgodbico iz živalskega sveta.
Torej. Preden prideta zima in mraz, se je majhna ptička odpravi proti toplejšemu jugu. Toda nekoliko pozna je, tako dajo ujamejo mrzli vetrovi in sneg, in se mora kmalu vsa ozebla spet spustiti na zemljo.
Ko tako že vsa ozebla in nemočna čepi na nekem travniku, pride mimo krava, da bi pojedla se zadnje zelene trave, preden zapade sneg. Pri tem se znebi nekaj gnoja, ki pokrije ubogo ptičko. Ta se počasi odtali in začuti prijetno toploto, ki jo obdaja. Tako lepo segreta, od samega veselja začne peti. To žvrgolenje zasliši maček in ves radoveden gre pogledat, kaj se dogaja na travniku. Kmalu iz kravjaka izkoplje ptičko in jo - požre.
Kar nekaj naukov dopušča ta za zdaj zadnja menedžment-lekcija:
Ni vsa tvoj sovražnik, ki te kdaj obmetuje z blatom. Ni vsak tvoj prijatelj, ki ti kdaj pomaga iz dreka. In če že globoko tičiš v njem - bolje drži gobec.
Iskreno obljubljam, da bom tudi jaz vsaj nekaj časa skušal upoštevati ta nauk.
V zdajšnji, torej četrti varianti pa ni ne duha in sluha o dvojezični kvalifikaciji.
Izvirni greh neupoštevanja dvojezične kvalifikacije za ravnateljska mesta se je storil leta
Iz navedenih točk se da sklepati, da mora ravnatelj dvojezične enote imeti ustrezno dvojezično kvalifikacijo.
Eno je torej pravno formalna plat kandidature za ravnatelja na dvojezični šoli. Drugo pa je predstavitev posameznih kandidatov na tako imenovanem »hearingu«. Ali dvojezično kvalifikacijo tudi uveljavlja in jo izrecno omenja ter dokumentira, ali pa tega ne stori. Kajti postopku izbiranja in nameščanja je mogoče samo tedaj ugovarjati, če kandidatka ali kandidat pri hearingu izrecno opozori na svojo dvojezično kvalifikacijo ter jo tudi dokumentira. Kdor tega ne naredi in kljub svoji dvojezični kvalifikaciji ni bil imenovan za ravnatelja, se proti postopku izbiranja in nameščanja tudi ne more pritožiti.
1976 pri reformi zakona o učiteljskih plačah. Takrat je iz njega izpadlo določilo, da mora ravnatelj na dvojezičnih šolah biti dvojezično kvalificiran.
Zdrava pamet narekuje, da mora ravnatelj na dvojezični ljudski šoli obvladati oba deželna jezika. Kajti ravnatelj ni le vodja šole, ampak je njen reprezentant navzven, je svetovalec staršem, učiteljem in tudi učencem, on mora imeti neposreden stik s starši, in konec koncev je ravnatelj na dvojezični ljudski šoli tudi učitelj oz. prva personalna rezerva za nadomeščanje.
V nekaterih izbirnih postopkih ta dejstva niso bila dovolj upoštevana. Zategadelj so neupoštevani kandidati vložili pritožbe pri vrhovnem sodišču.
Opozarjanje na dvojezičnost
Čeprav dvojezična kvalifikacija formalno ni več pogoj za ravna-teljevanje na ljudskih šolah v dvojezičnem šolskem območju, jo je s pomočjo določenih kriterijev in zakonov mogoče uveljaviti. To so »naloge in pristojnosti ravnatelja«, zapisane v zakonu o šolskem pravu, nadalje zakon o šolski organizaciji in zakon o učiteljskem pravu.
Kaj je rešitev?
Trenutno tečejo pri vrhovnem sodišču tri pritožbe proti izbirnem postopku ravnateljev na dvojezičnih ljudskih šolah. Iskanje pomoči in odločitve pri vrhovnem sodišču je skrajna možnost za razčiščevanje pojmov in pristojnosti in za določanje kvalifikacij. Trenutno bi bil še čas za rešitev brez sodnika. Za takšno rešitev v dialogu sta seveda potrebna najmanj dva: pristojna koroška deželna šolska oblast in pa predstavniki koroških Slovencev kot varuhi celovitosti dvojezičnega šolstva.
S koncem roka za prijavo na razpis o ravnateljskih mestih na dvojezičnih ljudskih šolah se bo začel izbirni postopek, v katerem naj klandidati jasno deponirajo svojo dvojezično kvalifikacijo. To seveda ni zagotovilo za izbiro, je pa pomemben kvalifikacijski argument.
Po izbirnem postopku bo kolegij okrajnih šolskih svetov določil trojni predlog, iz katerega bo potem deželni šolski referent, to je deželni glavar, izbral in s tem imenoval ravnatelja šole. Imenovanje je omejeno na štiri leta.
Franc Wakounig
I/ ako je zakoreninjena med Ivkoroškimi Slovenci in kako živ je spomin nanjo, je pokazal simpozij njej v spomin minulo soboto, 23. februarja, v kulturnem domu v Pliberku. Kar enajst prirediteljev in sopriredi-teljev je naštetih na vabilu za strokovno razpravo o pesnici li-buškega puela. Ob tej obilici in različnosti nosilcev prireditve je dr. Avguštin Malle v svojem pozdravu kar z zanosom govoril o pestrosti in o precenjeni stopnji sprtosti med koroškimi Slovenci. Spoštljiv odnos do Milke Hartman kot dejavnik harmonizacije?
Kot prvi je spregovoril dr. Pavel Apovnik. V prispevku »Zamisli kulturne izobrazbe pri Milki Hartmanovi« je skušal ovrednotiti izobraževalno delo gospodinjskih tečajev, ki jih je Milka Hartman pred vojno in po vojni prirejala na Koroškem. Bili so neločljivo povezani s kulturno-izobraževalno dejavnostjo koroških Slovencev. Milka Hartmanova si je pedagoško znanje ter metodično-di-daktične pristope pridobila pri slovenskih šolskih sestrah v Ljubljani in Mariboru. Decembra 1927 je dobila uradno dovoljenje za vodenje gospodinjskih tečajev. Tečaji so sloneli na utečenem organizacijskem okviru koroških Slovencev, to je na Slovenski krščansko-so-
Pavel Apovnik
cialni zvezi, ki jo je po prepovedi leta 1934 nasledila Slovenska prosvetna zveza. Pomagalo je tudi Društvo Cirila in Metoda. Tečaji so bili v kulturnih domovih, zasebnih hišah, gostilnah in farovžih. Milka je bila glavnopoklicna voditeljica tečajev. Ko so jih februarja 1939 nacistične oblasti prepovedale, je bila brezposelna. Po drugi svetovni vojni je najprej SPZ, potem pa Milka Hartman nadaljevala s tečaji, dokler se ni leta 1956 upokojila.
Udeleženke tečajev so prihajale iz kmečkega sloja. Vsega skupaj se je tečajev udeležilo nad 600 deklet, povprečno 14 na tečaj. Tečaji so dekletom nudili obširno izobrazbo, številni referenti so prihajali od zunaj. Milka Hartmanova je tečaje postavila na pet načel: žena naj bo: snažna, verna, varčna, delavna in skromna. Posebno skrb je pri tečajih posvečala slovenščini. Apovnik je dejal, da so po metodiki in didaktiki tečaji bili precej podobni sedanjim, torej zelo sodobni, seveda prikrojeni potrebam koroških Slovencev. Ti tečaji so primer uspešne samopomoči naše narodne skupnosti in primer
SIMPOZIJ OB OBLETNICI
Pet let po smrti Milke Hartman pesnice libuškega puela
»Pesnica je bila človek bistrega duha, globokih čustev, imela je posluh za odtenke in melodije srca in za te občutke je znala najti najvišji umetniški izraz, jezikovne odtenke in melodije, ki človeku odkrivajo bogastvo zunanjega
in notranjega življenja.« (Jozej Strutz)
dobrega sodelovanja in povezave med centralami in bazo. Tečaji so bili odgovor na izobraževalne deficite, ki so tepli koroške Slovence. Odmevnost tečajev je bila dobra. Zato jih je nemškonacionalna stran stalno napadala, 4. 2. 1939 pa jih je deželni šolski svet prepovedal.
Feliks J. Bister
Feliks J. Bister je pripravil zgodovinski pregled časa in prostora življenske dobe Milke Hartmanove. Kot časovno sopotnico jo je postavil ob bok Ivanu Cankarju, Jožetu Plečniku, pa Jošku Tischlerju, ki se je rodil istega leta kot ona. Libuče so bile vas s 37 hišami in 224 prebivalci, od tega se jih je 17 izrekalo za »Nemce«. Po plebiscitu je položaj za Slovence na Koroškem postal katastrofalen, 61 slovenskih učiteljev in izobražencev ter 20 duhovnikov je po 10. 10. 1920 moralo zapustiti deželo. Slovenstvo je postalo madež, nalezljiva bolezen, kuga. Milka Hartman je o tem času dejala, da so se Slovenci zatekali v tihoto, mnogi so obupali. Leta 1934 Avstriji zavlada črni avstrofašizem, tudi slovenska politična društva so prepovedana. Leta 1938 pri-
dejo na oblast nacisti, pot v nasilje, pregon, taborišča in upor je odprta. L. 1945 žal ni bilo novega začetka, druga avstrijska republika je sicer za Slovence marsikaj izboljšala, a vse do danes se otepa člena 7 ADP. Milka Hartmanova je ves ta razvoj budno spremljala, tudi študentsko vstajo leta 1968 proti vodstsvu študentskega doma Korotan na Dunaju. Postavila se je na stran študentov, proti samopašnosti posvečenega ravnatelja doma.
Predavanji Matjaža Kmecla in Matjana Strojana so radi njune odostnosti samo prebrali. Kmecl je razmišljal o mestu Milke Hartmanove v okviru slovenskega pesništva. Milka stoji v tradiciji koroškega bukov-ništva, na njeno delo sta močno vplivala literarno izročilo mo-horjank in njen veliki vzornik, »goriški slavček«, Simon Gre-
Andrej Kokot
gorčič. Pri tem pa Kmecl »bu-kovništvo« in »mohorjanstvo« pojmuje zgolj kot literarnozgodovinska pojma dveh estetik, nikakor pa ne vrednostno. Tretji steber njenega izražanja je narodnostni položaj koroških Slovencev in z njim opredeljen
socialni status jezika. Po plebiscitu so koroški Slovenci bili intelektualno obglavljeni in prepuščeni samopomoči. Zato, da bi Milka končno dobila mesto odlične pesnice, ki ji vsekakor pripada, predlaga Kmecl, da bi po strogih merilih odbrali najboljša dela in jih predstavili javnosti. Kmecl ugotavlja, da Milkina manjšinskost sploh ne zmanjšuje njenega mesta na slovenskem pesniškem Olimpu.
O »Odmevnosti pesništva Milke Hartmanove na koroške avtorje« je spregovoril Andrej Kokot.
Njeno poezijo vsakdo dojema po svoje, vsi pa jo cenijo. Ko je doma na Kostanjah dobil prvič v roke Milkine pesmi, je občutil, da »mi je blizu, domača«. To je njega, ki se je že ubijal z rajmi in z besedo, spodbujalo, da ni obupal. Dejstvo, da je samorastniška pot dojemanja bila tudi Milkina, je Andreju Kokotu bilo v uteho. Na Dunaju, kjer si je služil kruh, je tudi pisal, Pavel Apovnik pa je njegove pesnitve mentorsko ocenjeval. Po vrnitvi na Koroško je kot tajnik SPZ končno osebno spoznal Milko Hartmanovo in Valentina Polanška, katerih pesmi je dotlej prebiral v slovenskih medijih. Andrej Kokot je dejal, da je Milka Hartman takoj spoznala pomen »mladja« za slovensko-koroško pesništvo. Bila je ljudska pesnica, ki sicer ni prejela ustreznih nagrad, a njeno delo živi med narodom. Tudi Andreju Kokotu je vse do danes vzor.
Janko Messner
Za emocionalni višek dopoldneva je nedvomno poskrbel novopečeni odlikovanec s častnim križcem, pisatelj prof. Janko Messner, Petrov Anza. Ne le po letih najstarejši sopotnik pesnice libuškega puela, pač pa tudi njen sobrat v pisateljskem in pesniškem duhu, je med številno občinstvo postavil lika dveh žensk, dveh velikih koroških pesnic: Milke Hartmanove in Christine Lavant. Obe da vseskozi nosita »pečat gnezda, v katerem sta se izlegli«. Mislim, da v polnem obsegu in častno velja isto tudi za Janka Messnerja. Njuni gnezdi sta sicer socialno bili neprimerljivi, a obe sta bili globoko Bogu vdani. Vso svojo naklonjenost, spoštovanje in ljubezen do Milkine poezije je Janko Messner izpel in zapel s pesmijo »Nate mislim«, pesmijo, ki je že davno ponarodela. Ne zato, ker bi rad nekoga zabaval, ampak zato, ker mu je to bila srčna zadeva, je Janko Messner opozoril na dejanja in ideološke
prisile, s katerimi so osebe in zavodi, ki se tako radi ponašajo z božjim monopolom, vplivali nekoč na slovensko koroško mladino. Da je bil greh predvsem to, da Milki niso pošteno plačali njenega dela, to je objavljenih pesmi, pa ta gospoda nikoli ni pustila veljati. Messner je Milko Hartman imenoval »ponosno-zanosno varuhinjo ogroženega naroda« in »samorastniško pesnico našega ljudstva«. Mislim, da bi se mu za oboje Milka ponovno oddolžila z litrom sončničnega olja.
Po opoldanskem odmoru je prebral dr. Avguštin Malle prispevek dr. Pavla Zdouca, ki se osebno ni mogel udeležiti simpozija. Zdovc je opozoril predvsem na bogat knjižni jezik, ki je spričo dejstva, de ja Milka vendar bila »Preprosto dekle iz Libič«, na presenetljivo visoki ravni. V svojem maternem jeziku je bila doma, »drugi deželni jezik pa ji je bil tujščina in tujstvo...«, je dejal Zdouc. Poleg tega pa je še navrgel misel, da bi bilo dobro, če bi tisti, ki so pripovedovali o tem, kako so živeli, kaj več povedali o dogodkih iz tistega časa. Tako bi morebiti tudi kaj več zvedeli o Milkinih tečajih in prireditvah ob koncu tečajev.
Milkina pranečakinja Eva Verhnjak-Pikalo, učiteljica po poklicu, je nazorno pokazala, kako poteka pri njej pouk slovenščine. Motiviranje z dobro literaturo, z Milkinimi pesmimi spodbuja bolj kot suhe učne knjige.
Dr. Katja Sturm-Schnabl,
univ. docentka z Dunaja, je predstavila ženski moment v pesništvu Milke Hartman in menila, da ta pogled odstira nova polja na področju raziskovanj. Pesnico je postavila v kontekst začetkov ženskega gibanja, hkrati pa poudarila religioznost, ki veje iz njenih pesmi. Bojazen pred odkritim priznavanjem ljubezni se pri pesnici skriva za prispodobami iz narave, šele v poznih letih se razkriva nova, kozmična in spiritualna dimenzija, ko se otrese normiranih oblik verovanja.
Znan zborovodja Tone Ivart-nik je poslušalstvo seznanil s podatki o uglasbenosti poezije Milke Hartman. Poleg tega, da je znala tudi sama zapisati melodije, pa je okoli štirideset skladateljev seglo po njenih pesmih. Med njimi je mnogo znanih imen, tako na primer Matija Tomc, Radovan Gobec, France Cigan, Pavle Kemjak, Tonči Nagele, Hanzi Kežar, Jože Ropic, Janez Petjak, Roman Verdel, Stanko Polzer, Hanzi Gabrijel in drugi. Izredno plodno je bilo pesničino sodelovanje s pevcem izpod Obirja Hanzijem Artačem. Za nekatere uglasbitve so mnogi mnenja, da so to narodne pesmi, na primer »O, Podjuna«.
Bibliografijo Milke Hartman je predstavila mag. Andreja Sturm, simpozij pa je zaključil predsednik društva slovenskih pisateljev in pisateljic dr. Jozej Strutz. Odlomek iz njegovih zaključnih besed pa je v uvodu.
F. W„ S. W.
LOV:
ZBOROVANJA GOJITVENIH KROŽKOV
Lovce čakajo nove naloge in izzivi
"7 daj, ko lov miruje, je čas L. občnih zborov lovskih družin in zborovanj gojitvenih krožkov (Hegering), ki so običajno povezana z oceno in razstavami letnega odstrela in trofej. Minulo soboto, 23. februarja je bilo v boroveljski mestni hiši zborovanje gojitvenih krožkov občin Smarjeta, Sele, Borovlje in Bistrica v Rožu.
Iz poročil posameznih krožkov je razvidno, da so lovci v minulem letu razmeroma dobro izpolnjevali predpisane odstrel-ne norme, da pa še zmeraj preveč srnjadi konča na cestah. Samo s primernim urejanjem lovišč in z ustreznimi ukrepi pri
gospodarjenju z divjadjo bo mogoče kolikor toliko uspešno nastopiti proti mesarjenju na cestah. Kritizirana je bila »stara« lovska razvada, da je za odstrel zrelih srnjakov dosti zanimanja, da pa le to upada z mladostjo uplena. V interesu zdrave divjadi ter sonaravnega in trajnega gospodarjenja, gozdarstva, kmetijstva in lova bo predvsem pri srnjadi še bolj kot doslej treba upoštevati gojitvena in odstrelna načela. Kajti previsoka gostota divjadi ni v škodo le kulturam na poljih in v gozdovih, ampak zaradi nevarnosti kužnih in drugih bolezni predvsem njej sami. Morda bojo triletni odstrelni načrti, ki bojo prihodnje leto zamenjali enoletne, prinesli izboljšanje zdaj nezadovoljivega stanja?
Steklina, ki je ponovno začela razsajati v podjunskih loviščih, je trenutno največji izziv za koroške lovce. Njen glavni prenašatelj je lisica, ki se je zadnja leta zelo opomogla. Poleg vab s protisteklinskim cepi-
vom (Impfköder), ki jih trenutno lovci nastavljajo po gozdovih, je prav odstrel eden od najbolj efektivnih regulativnih posegov proti razširjanju te nalezljive in absolutno smrtne bolezni. Edinole preventivno cepljenje ljudi in živali zagotavlja varnost in imunizacijo proti steklini. Pristojne oblasti zato opozarjajo prebivalstvo, naj pusti ogrožene živali (pse in mačke) cepiti proti steklini in naj se varuje živali, ki se obnašajo popolnoma nenormalno. Trditve, da je steklina prišla iz Slovenije, doslej niso preverjene.
Načrtovana upravna reforma bo prinesla tudi spremembo pristojnosti v lovskih vprašanjih in zadevah. V naslednjih letih bo Koroška lovska zveza kot stanovsko zastopstvo tukajšnje lovske bratovščine postopoma prevzela od deželne vlade vrsto lovskih pristojnosti, ki so do sedaj še pod okriljem deželne vlade ali okrajnih glavarstev.
Franc Wakounig
Selški lovci pod vodstvom Toneta Olipa, vodje gojitvenega krožka 12, in mladi lovski pripravnici, so zadovoljni z opravljenim delom.
KRANJSKA GORA
Etnološka razstava »odstiranja« v Liznjekovi domačiji
1 ILiznjekovi domačiji na Bo-V rovški cesti 63 v Kranjski gori je od 15. februarja do konca marca letos na ogled gostujoča etnološka razstava »Odstiranja« s predmeti koroške kmečke dediščine iz Narodopisne zbirke Slovenske prosvetne zveze v Celovcu. Razstavo je oblikovala in
za ogled postavila avtorica razstave, etnologinja Irena Destovnik, fotografije pa so prispevale fototeke Slovenskega etnografskega muzeja iz Ljubljane, Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik iz Celovca in Wilhelma Kraigherja z Metlove.
Razstava prikazuje narodno in narodopisno preteklost koroških Slovencev ter ponuja zametke različnih zgodb. Vsak del razstave se lahko rodi v pripoved o vsem, iz česar je bilo stkano človeško življenje v preteklosti - trdno in usodno zasidrano v skupnosti in temelječe na stoletnih tradicijah. Kaj zmorejo te zgodbe povedati današnjemu posamezniku, ki si sam izbira svoje življenjske vloge?
V narodopisni zbriki Slovenske prosvetne zveze v Celovcu je preko 500 predmetov koroške ruralne dediščine, zbranih v petdesetih letih 20. stoletja med slovenskim prebivalstvom na južnem Koroškem. Predmeti so tako tehnično kot vsebinsko pripravljeni za postavitev tematskih razstav. Prva med njimi, etnološka razstava o lanu in ovci, »Ko bo cvetel lan«, že od leta 1996 uspešno gostuje pa avstrijskih, slovenskih in italijanskih muzejih. Druga tematska razstava pa je etnološka razstava o nekdanjem življenju koroškega kmeta z naslovom »Odstiranja«.
Besedilo in foto: Lojze Kreštan
DSPPPA - Društvo slovenskih pisateljev in pisateljic, prevajalcev in prevajalk, publicistov in publicistk v Avstriji razpisuje
malo nagrado za kratko prozo
(do 2000 besed)
Prva nagrada je denarno priznanje v višini 300 evrov, druga v višini 200 evrov, tretja 100 evrov. Pisatelje in pisateljice prosimo, da nam pošljejo svoje tekste brez navedbe imena, v priloženi zaprti kuverti pa morajo dodati disketo s tekstom in podatke o sebi (avtorjevo ime, naslov, kratek življenjepis, številka bančnega konta).
Izbrane tekste bomo objavili v N0VINAH (4-5), ki bodo izšle letos jeseni.
Predstavitev N0VIN je predvidena za pozno jesen.
Svoje pošiljke naslovite na DSPPPA, dr. Jozej Strutz, Ringstraße 10, A-9020 Klagenfurt/Celovec. Rok oddaje besedila je 31. maj 2002.
NATEČAJ »PLANINE V SLIKI«
SPD »Celovec« je z udeležbo zadovoljno
IX ot smo prejšnji teden že IXkratko sporočili, je v k & k centru v Šentjanžu trenutno na ogled razstava fotografskega natečaja »Planine v sliki«. Kot že vrsto let doslej, je tudi letos SPD »Celovec«, naše sloven-skokoroško planinsko društvo, ki je seveda včlanjeno v Avstrijsko zvezo alpinskih društev, vabilo na sodelovanje vse, ki planinarijo in fotografirajo. Vse obenem seveda. Povabilu se je letos odzvalo kar 21 planink in planincev z vsega skupaj 44 posnetki. Je že treba reči, da so nekateri posnetki vredni vsake nagrade. Slike pa so seveda tudi dokaz živahnosti, razgledanosti ter podjetnosti, predvsem pa radovednosti naših planincev. Nekatere je zaneslo celo v Afriko, ne tja, kjer ima po Prešernu
menda »tigra mlade«, ampak kjer se je sprehajal Heming-wayev lev: na sam vrh Kiliman-džara, najvišje točke Afrike.
Po spoznanjih stroge žirije z Hanzijem Weissom na čelu je prvo nagrado dobil Hanzi Meš-nik z Gorij pri Ziljski Bistrici. Hanzi je v pravem trenutki pritisnil na sprožilec in na filmski trak posnel Dobrač kot bi bil posut z dragulji. Nagrado sta mu podelila predsednik in tajnik SPD »Celovec«, Hanzi Lesjak ter Rihard Brumnik. Žirija je z zadovoljstvom ugotovila, da se krog sodelujočih iz leta v leto širi, kakovost slik pa narašča.
Po protokolarnem delu pa je bilo na sporedu predavanje planinca, pesnika in domoznanst-venika Hansa Tuscharja iz Borovelj. Na zares muhast način je z diapozitivi pokazal, kaj vse se lahko zgodi tistemu, ki misli, da je gora nora, ne pa on.
Prijeten večer v stari šent-janški šoli je s petjem olepšal plajberški moški zbor pod vodstvom Mirka Lausseggerja.
wafra
SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO GLOBASNICA vabi na
GLobaški kulturni teden
od 9. 3. do 23. 3. 2002
Sobota, 9. 3., ob 19.30 v farni dvorani - Otvoritev kulturnega tedna z igro »Podstrešje«; gostuje igralska skupina SPD Radiše
Četrtek, 14. 3., ob 19.30 v gostilni Steki (Hudi) - Literarni večer s Kati Marketz, Johnom Winchestrom in Andrejem Kokotom; glasbeni okvir: Kvartet Foltej Hartman
Sobota, 16. 3., ob 15. uri v gostilni Šoštar - Otroški popoldan »Igramo se s klovni« z Andrejo Stare, Stenom Vilarjem in Zadrugo Market
Nedelja, 17. 3., ob 15. uri v Posojilnici-Bank - Otvoritev razstave del mag. Richarda Bošiča; glasbeni okvir mag. Janez Gregorič
Petek, 22. 3., ob 19.30 v gostilni Juennna v Čepičah -Predavanje »Miteinander reden - se pogovarjati« z univ. prof. dr. J. Klinger-jem; sporazumevanje v družini, šoli in javnosti
Sobota, 23. 3., v ljudski šoli - Zaključek kulturnega tedna s koncertom. Nastopajo plesna skupina ljudske šole, MePZ »Peca«, oktet »Globaški puebi«, MoPZ »Franc Leder-Lesičjak« in MePZ iz Gorišnice
Prireditev podpirajo
Posojilnica-Bank Pliberk Zadruga-Market Pliberk BKA, LKK, KKZ
PRIREDITVE
ČETRTEK, 28. 2.________________
CELOVEC, Klagenfurter Ensemble
09.00	»Stotisčnoga«. Gostuje lutkovna skupina KPD Šmihel. Za OV in LŠ
11.50 »Žogica nogica«. Gostuje
otroška gledališka skupina KPD Planina. Za OV in LŠ
CELOVEC, Mladinski dom
10.30	»0 debelem pradedku in razbojnikih«. Gostuje otroška gledališka skupina SPD Bilka. Za gimnazijo (2. In 3. razred)
12.20 »Vaje v slogu«. Gostuje mladinska gledališka skupina SPD Bilka. Za gimnazijo (6. in 7. razred) in TAK (3. razred)
15.00	»Zgodba iz nekdanjih dni«. Gostuje gledališka skupina KPD Šmihel. Za popoldansko varstvo in izven
PETEK, 1. 3.___________________
CELOVEC, Klagenfurter Ensemble
08.00	»Podstrešje«. Gostuje gledališka skupina SPD Radiše. Za gimnazijo (8. razred) in TAK (4. in 5. razred)
11.00	»Vila malina«. Gostuje otroška lutkovna skupina KPD Šmihel.
Za OV in LŠ
CELOVEC, avla TAK
09.30	Prezentacija maturantskih projektov 2002
CELOVEC, Tischlerjeva dvorana
09.30	»Sinjemodri Peter«. Gostuje lutkovna skupina »Navihanci« SKD Celovec. Za OV in LŠ
11.00	»Velika repa«. Gostuje lutkovna skupina »Pika« SKD Celovec.
Za OV in LŠ
CELOVEC, Mladinski dom
10.30	»Vaje v slogu«. Gostuje mladinska gledališka skupina SPD Bilka. Za gimnazijo (6. in 7. razred) in TAK (3. razred)
SOBOTA, 2. 3.__________________
GLOBASNICA, farni dom - Fara Globasnica
19.30	Koncert MePZ Rož »Pesem zbledele zemlje«
OBIRSKO, pri Kovaču -SPD »Valentin Polanšek«
20.00	35. Pevsko srečanje »Od Pliberka do Traberka«. Sodelujejo: Kvartet Ajda, Prevalje; Obrtniški MoPZ »Stanko Rek«, Dravograd; MePZ »Rožmarin«, Kotlje; Dravograjski oktet Kograd IGEM, Dravograd; MoPZ »Valentin Polanšek«, Obirsko
DUNAJ, v študentskem klubu, Mondsheingasse 11,
7. okraj - KSŠŠ/D
20.00	Balkan žur ob stari, dobri »jugo muziki«
NEDELJA, 3. 3._________________
ČEMERNICA, pri Polancu - SŠZ, SPD Celovec, SPD Rož
09.00	24. Zimski pohod »Arihova peč«
CELOVEC, Dom glasbe - K KZ
14.30	Koroška poje ob 60-letnici pregnanstva, ob 100-letnici rojstva Milke Hartmann in ob 100-letnici rojstva dr. Joška Tischleija. Nastopajo: MePZ Podjuna, MoPZ Valentin Polanšek, MePZ Peca, Dekliški tercet Hartman, MePZ SPD Radiše, MoPZ Foltej Hartman, Ženska vokalna skupina »pet in tri«, MePZ PD Obirsko, MoPZ Franc Leder-Lesičjak, MePZ Gorotan, MePZ Jakob Petelin Gallus, MePZ Lojze Bratuž, Ansambel Drava
TOREK, 5. 3.__________________
ŠENTPRIMOŽ, kulturni dom -SPD Danica
19.30	Diapredavanje »Potovanje po Grčiji«. Predavatelj: Jože Wakounig
DUNAJ, v študentskem klubu, Mondsheingasse 11,
7. okraj - KSŠŠ/D 20.00 Predstavitev knjige »Haiders Exerziersfeld«; točen začetek!
SREDA, 6. 3._________________
ŠENTPETER PRI ŠENTJAKOBU, Višja šola
18.30	Kuharski tečaj:
Hitra in zdrava kuhinja
ŠMIHEL, farna dvorana -KPD Šmihel
19.30	Predavanje »Autorität -Notwendigkeit und Problem«; predava dr. Josef Klinger
ČETRTEK, 7. 3._______________
ŠENTJANŽ, k & k - k & k
20.00	Koncert z Iztokom Mlakarjem. Vstopnina: predprodaja 8 € / 5 € večerna blagajna 10 € / 7 €. Prosimo za rezervacije, ker je število kart omejeno (telefon: 0463 51430013 ali elektronska pošta: kuk@slo.at
SOBOTA, 9. 3.________________
ŠENTJANŽ, k & k
15.00	Filmski popoldan. Traja do 18. ure. Predvajali bomo otroške filme.
ŠENTPRIMOŽ, kulturni dom -SPD Danica
19.30 »Improvizacija«. Koncert mladih glasbenikov iz Dobrle vasi in okolice.
GLOBASNICA, farna dvorana -SKD Globasnica, SPD Edinost Šteben
19.30 Globaški kulturni praznik. Gledališka predstava »Podstrešje«. Gostuje SPD Radiše
PLIBERK, kulturni dom
20.00	35. Pevsko srečanje »Od Pliberka do Traberka«
NEDELJA, 10. 3.______________
ŠMIHEL, farna dvorana - KPD Šmihel
11.00	Otroška igra »Zgodba iz nekdanjih dni«. Nastopa otroška gledališka skupina KPD Šmihel
TOREK, 12. 3.________________
ŠENTJANŽ, k & k
19.30 Informacija in diskusija z dr. Wernerjem Vogtom (sopobudnik referenduma Avstrija - socialna država) »Der Soziaistaat nicht Eigentum einer Regierung«
SREDA, 13. 3.________________
ŠENTJANŽ, k & k -SPD Šentjanž
19.30 Predavanje in diskusija
»Razsodba ustavnega sodišča v manjšinskem pravu«. Referenta: mag. Rudi Vouk in dr. Mirko Borotschnik
ŠMIHEL, farna dvorana - KPD Šmihel
19.30 Predavanje »Inkontinenz«
(Blasenschwäche); predava dr. Gerald Mori
RADIO AGORA 105,5
Tel. 0463/418 666 Faks: 418 666 99 e-mail: agora@magnet.at
PE 1. 3.118.00 Zrcalo kulture: Integrationsvertrag 18.45 Poročita 19.00 Proud To Be Loud 20.00 BBC News 20.06 Global Loops 22.00 Rdeči Boogie / glasbeni magazin 23.00 Sto decibelov 24.00 Soundtrack tedna: Before the Rain 1.00 Zrcalo kulture (pon.) 2.00-6.00 Glasba -jazz/world_____________________________
SO 2. 3. I 18.00 Svet je vas 18.45 Poročila 19.00 Special: Europa von unten: Serbien ohne Milosevic; Ungarn vor den Wahlen; Gegen WEK; Gentechnik in der Landwirtschaft 20.00 BBC News 20.06 Yugo-Rock 23:00 Siesta 24.00-
6.00	Glasba - jazz/world______________
NE 3. 3. I 18.00 Nedelja drugače: Povk slovenščine na Štajerskem 18.45 Poročila
19.00	Musič For The Masses / glasbeni
magazin 21.00 Glasba 22.00 For Those About To Rock 24.00 Sto decibelov (pon.) 1.00 Nedelja drugače (pon.) 2.00-6.00 Glasba - jazz/world__________
PO 4. 3. I 18.00 Zdrava ura: Dr. Inzko 18.45 Poročila 19.00 Ta mera / ženski magazin 20.00 BBC News 20.06 Oklahomo 21.00 Take The Jazz Train 23.00 Con-text XXI 24.00 Forum: Podiumsdiskussion: Mehrsprachig in die Zukunft 1.30-
6.00	Glasba - jazz/world_____________
TO 5. 3. I 18.00 V pogovoru: Pesnik Milan Jesih 18.45 Poročila 19.00 Schülerinnenradio aus dem BMZ Spittal 20.00 BBC News 20.06 Noche Latina 21.00 Svet je vas (pon.) 22.00 Glasba 23.00 Vešča 0.30 Glasba 1.00 V pogovoru (pon.) 1.45 -6.00 Glasba - jazz/world______________
SR 6. 3.118.00 Literarna kavarna: Društvo koroških pisateljev 18.45 Poročila
19.00	Voz Latina 20.00 BBC News 20.06 Ruff Radio / Hip Hop 22.00 Mad Force / Hip Hop 24.00-6.00 Glasba - jazz/world
ČE 7. 3. I 18.00 Po Koroškem: Ausstellung »Augenweide« des BG St. Martin 18.45 Poročila 19.00 Yesterday & Today
20.00	BBC News 20.06 Freak Show 21.00
Izven zakona 22.00 Ta mera (pon.) 23.00 Literarna kavarna (pon.):	Društvo
koroških prijateljev 24.00 Glasba -jazz/world 1.00 Po Koroškem (pon.) 1.45-6.00 Glasba - jazz/world__________
RADIO KOROŠKA
SLOVENSKE ODDAJE - teletekst 299
ČE 28. 2.118.10 Rož - Podjuna - Zilja
PE 1. 3.118.10 Utrip kulture_______
SO 2. 3.118.00 Od pesmi do pesmi, ...
NE 3. 3.1 6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! / Duhovna misel
18.00	Glasbena____________________
PO 4. 3.118.10 Kratki stik_________
TO 5. 3. | 18.00 Otroški spored____
SR 6. 3.118.10 Glasbena mavrica 21.04 Večerni spored_______________
RADIO DVA - 105,5
DNEVNI SPORED OD PONEDELJKA DO PETKA:
6.00	Dobro jutro 9.00 Sol in poper 12.07 Žurnal, nato glasba 3 krat 3
13.00	Klub Radio dva 15.00 Lepa ura
17.17 Žurnal 17.30 Naša pesem___________
Ob vsaki polni uri poročila ORF v nemškem jeziku, ob vsakih pol ure -poročila Radia dva v slovenščini________
SO I 6.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna) 7.00 Domača budilka 8.30 Otroški vrtiljak 9.00 Sobotno dopoldne
12.00	glasbena 3 krat 3 13.00 Evropa v
enem tednu 13.23 glasba 14.00 Slovenske popevke 15.00 Farant__________
NE I 6.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna) 7.00 Domača budilka 8.30 Zajtrk s profilom 10.00 Zimzelene melodije 10.30 Svetopisemske zgodbe 11.00 Iz zlate dvorane 12.00 glasbena 3 krat 3 13.00 Radio dva v zrcalu 15.30 narodnozabavna in zborovska glasba 16.00 Vikend________
DOBER DAN, KOROŠKA
NE 3. 3.113.30 ORF • Večglasno v letu poklicanosti - volitve v župnijske svete - izziv za laike • Za lutkovnim zaslonom in na odrskih deskah dorašča samozavesten podmladek, z njim pa nov rod lutkarjev in gledališčnikov: Odsev prizadevanj je ustaljeni shod Krščanske kulturne zveze • Humče - vasica, kjer še danes pletejo košare • Borba jeklenih pesti: novoustanovljeni celovški boksarski klub gosti boksarje iz Ljubljane._____________
PO 4.3.12.05 0RF2 15.55 TV SL01 (Pon.)
Vsebino slovenskega televizijskega sporeda lah-ko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299.
Internet: http://volksgruppen.orf.at
VESTNIK
PRAZNUJEJO! Gabriela Kopašič iz Železne Kaple - 50. rojstni dan; Vali Zablat-nik in Dini Štomik iz Društva upokojencev Šentjakob - rojstni dan; Matilda Sadovnik z Podroja nad Globasnico - 75. rojstni dan; Albertina Smolnik, Fritz Jesse z Dobrove -rojstni dan; Ema Kampuš iz Gorič - rojstni dan; Berta Močilnik iz Libuč - rojstni dan; Irina Rassinger z Bistrice pri Šentjakobu -rojstni dan; Marjan Smrtnik iz Apač -osebni praznik; Franc Gasser sL iz Bilčov-sa - rojstni dan; Marija Piskernik iz Sel -rojstni dan; Doroteja Paulitsch s Stranj pri Kotmari vasi - 88. rojstni dan; Mici Oraže - Hirsinja s Kota v Selah - rojstni dan; Kati Furjan iz Sel - 70. rojstni dan; Marija Piskernik iz Lobnika - rojstni dan; Fredi Kral z Bistrice nad Šmihelom - rojstni dan; Rozina Smrečnik iz Globasnice - rojstni dan; Helena Metkač iz Šmihela; Terezija Hafner iz Srej pri Šentjakobu - rojstni dan; Tilka Enzi iz Doba - 50. rojstni dan; Travdi Pruntsch iz Grabalje vasi - 50. rojstni dan; Foltej Žagar iz Večne vasi - 40. rojstni dan; Severin Strmenik iz Encelne vasi - rojstni dan; Mirko Osojnik iz Železne Kaple - rojstni dan; Obirčanka Gabriela Smrtnik, ki živi v Münchnu - 50. rojstni dan; kom. sv. Franc Mlinar iz Šmihela -
60. rojstni dan; mag. Ingrid Romano iz Celovca - 40. rojstni dan; dr. Folti Sima iz Vetrinja - rojstni dan; Mici Kuchar iz Lepene - rojstni dan; Franci Wieser iz Celovca - rojstni dan; Franci Haderlap ml. z Obirskega - rojstni dan
Za posredovanje imen slavljenk in slavljencev se zahvaljujemo predvsem slovenskemu oddelku ORF v Celovcu!
Slovenski vestnik - usmerjenost lista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
SV prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih manjšin.
tel. 0463/514300-0 « faks -71
UREDNICA
Sonja Wakounig..........................(-50)
E-mail: sonja.wakounig@slo.at
Tajništvo .................Urška Brumnik (-14)
Naročniška služba............Milka Kokot (-40)
Prireditve..............Andrea Metschina (-22)
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
TISK
Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50556
--------------------VSI ---------------------
Tarviser Strafte 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec
I jela ga je našega Kristija, U ujela ga je osemdesetletnica. Na srečo se mu je to primerilo. »Kaj znancev že zasula je lopatal/Odprta noč in dan so groba vrat;/al’ dneva ne pove nobena prat’ka. Po teh trdih, a stvarnih verzih Franceta Prešerna med nami živi in deluje Kristi Marinjak iz Kotma-re vasi.
Ja, čudno, da me ni že pobralo, mi je večkrat rekel. Ne da bi kaj popil, sem pijan, pravi, a se ne pritožuje. Zanj je življenje en sam delovni dan, nit, ki se nekoč pretrga. Tak je naš Kristi Marinjak.
Spoznal sem ga takrat, ko je imel še velike sanje, da bomo na Vesovi nad Kotmaro vasjo usposobili mladinski počitniški center. Za osveščanje naše in južnoalpske mladine. Pa ni uspelo. Spoznaval sem ga ob njegovi kričeči borbi za obnovo od nacistov prepleskanega slovenske-
PRAZNIK NAŠEGA PRIJATELJA
Na zdravje Kristiju!
ga napisa v kotmirski cerkvi. Spoznaval sem ga ob njegovih obiskih v moji pisarni, mojih na njegovem domu, okrašenim z množico slovenskih etnografskih posebnosti, poleti s čudovitimi cvetočimi roženkravti na balkonu, z loj-zijami... Spoznavam sem ga, ko je naši druščini poklanjal svoja jagnjeta in nas ob tem družil.
Spoznal pa sem ga tudi kot prepričanega antifašista. Le kako to? sem ga vprašal. Ko mi je pripovedoval, da je moral v času hitlerije kot po sili vojak prevandrati skoraj vso Evropo in spoznati nacistični vojaški sistem in pa kvizlin-štvo, sem ja globoko doumel. Vem tudi, da po vojni ni mogel drugače, kot boriti se za narodne pravice, in da si je zato v tistem času od Angležev prislužil kar sedem mesecev karlauškega zapora.
Spominjajo se ga slovenski koroški planinci, saj je bil med prvimi, ki so leta 1953 obnavljali zdajšnje društvo. Poznajo in spoštujejo ga vsi, ki jim je bilo kdaj kaj za slovenstvo.
Miklovo Zalo v Svatnah leta 1987 so okraševale njegove rože, našo trdnost naj krepi njegova odločnost.
Se mnoga trdna leta, dragi Kristi, ti želimo!
J. R.
(I JI inulo sredo so za nekaj ur IVI točilnice zamenjali teko s smučmi in se pomerili v moštvenem tekmovanju v Podnu. Tekmovalo je dvanajst gostilniških ekip iz Roža po pet čla-
nov, vsak pa je moral prevoziti veleslalom, ki je bil kar zahteven. Vsi pa so dospeli zdravi v cilj. Lepe nagrade so zmagovalcem podelili v gostilni Ser-einig, srečanje pa je potekalo v
prijetnem vzdušju. Na sliki: Pavli Seher, Gundi Schaschl-Petritsch, Gusti Zablatnik in Janko Ogris ml. (z leve).
M. Š.
(Foto: Štukelj)
Gostilničarji tudi dobro smučajo
SLOVENSKA ŠPORTNA ZVEZA, SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO IN SPD »ROŽ« V ŠENTJAKOBU
vabijo na
24. ZIMSKI POHOD »ARIHOVA PEČ«
v spomin na padle borce pod Ariho-vo pečjo, v nedeljo, 3. marca 2002, s pričetkom ob 9. uri (odhod na kočo med 9. in 12. uro) pri Polancu na Čemernici (Hodnina) nad Šentjakobom v Rožu
Pohod: Od Polanca mimo nekdanjega partizanskega bunkerja do planinske postojanke »Koča nad Anhovo pečjo« (1.084 m) in nazaj mimo (nekdanje) Resmanove lovske koče.
Pogoji: Udeležba ni omejena. Obvezna planinska zimska oprema. Držati se morajo pob, ki je označena. Pohodniki se vzpnejo na planino Bleščečo -Koča nad Anhovo pečjo (kontrolni žig) in se mimo Resmanove lovske koče (kontrolni žig) vrnejo do Polanca najkasneje do 15. ure.
Prijave in startnina: Prijave sprejemamo na dan pohoda med 9. in 12. uro. Startnina znaša 4,50 evra (900 SIT) za odrasle, za otroke in mladince 3,00 evre (600 SIT). Pohodniki prejmejo na štartu kontrolni kartonček in značko.
Kdor se zimskega pohoda »Arihova
peč« udeleži 5-, 10-, 15- ali 20-krat, prejme še dodatno značko.
Okrepčila, zdravniška služba: Vsak udeleženec prejme toplo pijačo in malico. Za zdravniško službo je poskrbljeno. Udeležba na pohodu je na lastno odgovornost. Udeležencem iz Slovenije, ki prispejo skozi cestni predor Karavanke, ni treba imeti vinjete za avtocesto!
Informacije: telefon 0043/463/ 318510 oz. 0043/676/5173045 (GSM), teletekst RTV Slovenija (stran za planince), internet: http://www. ssz.at
POSOJILNICA-BANK BOROVLJE
razpisuje delovno mesto
svetovalca za stranke (front-office)
Posojilnica-Bank Borovlje išče kvalificirano/ega in angažirano/ega sodelavko oz. sodelavca s samostojnim in zanimivim delokrogom.
Vaša kvalifikacija in osebne sposobnosti:
O zaključena šolska in bančna izobrazba O dobro obvladanje obeh deželnih jezikov O izkušnje v prodaji bančnih produktov zaželene O prodajno-akvizicijska spretnost pri odnosu s strankami O samoiniciativnost, veselje do navezovanja stikov in angažiranost
O diskretnost, lojalnost in zaupnost
Nudimo vam: zanimivo in samostojno delo, možnost za nadaljnjo izobrazbo in delokrogu primeren dohodek po učinku. Pismene prošnje z običajnimi prilogami, ki se seveda zaupno obravnavajo, pošljite na: Posojilnica-Bank Borovlje, gospa Kunčič, Hauptplatz 6, 9170 Ferlach!Borovlje
Zahvala
Ob boleči izgubi naše ljubljene mame, drage babice, prababice in tašče
Terezije Prušnik-Mire
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so jo z velikim spoštovanjem pospremili k zadnjemu počitku, za pisno in ustno sožalje ter za darovano cvetje in sveče kot tudi za denarno podporo Mladinskemu domu Slovenskega šolskega društva v Celovcu.
Posebna zahvala velja Milki Kokot, Tilki Blaha, Vidi Obid, Trudi Wieser, Lipeju Koleniku in Tončiju Schlapperju, ki so se z ganljivimi besedami ob slovesu spomnili pokojne Mire.
Za zelo lep glasbeni pogrebni okvir pa gre iskrena zahvala domačemu moškemu zboru društva Gorjanci ter kvartetu Smrtnik iz Kort.
Prisrčna zahvala tudi Erni Petz za veliko pomoč ob negi naše mame
Vsem in vsakemu posebej še enkrat najlepša hvala! Rezika Iskra in Danilo Prušnik z družinama
Zahvala
Ob boleči izgubi moje žene, naše matere in babice
Ivice Prušnik
se zahvaljujemo vsem, ki so jo spremljali na zdnji poti in izkazali sočustvovanje. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so sožalje izrekli pismeno.
Zahvala velja tudi vsem, ki so namesto rož ali venca darovali v
dobre namene.	, »•
Vladimir Prusnik z družino
ŠPORT
Slovenski olimpijci pod pričakovanji
Q red odhodom na zimske F olimpijske igre v Salt Lake City so slovenski športni navdušenci pričakovali tri kolajne. Eno od deskarja Dejana Koširja, ki vodi v svetovnem pokalu, eno od slalomista Mitje Kunca, po tihem pa še od mlade in obetavne veleslalomistke Tine Maže. Na koncu se je Slovenija »dokopala« le do ene kolajne; v moštveni tekmi smučarjev skakalcev so si Robert Kranjec, Peter Žonta, Primož Peterka in Damjan Fras nekoliko presenetljivo pred Avstrijci in Japonci priskakali bron. Še najbližje kolajnam pa so bili deskar Košir, ki je bil peti, ženska biatlonska štafeta na šestem in tekačica Andreja Mali na sedmem mestu. Najbolj so razočarali slovenski alpski smučarji, kajti Nataša Bokal, Jure Košir (oba slalom) in Jernej Koblar
(kombinacija), so z devetimi mesti bili še najbolje uvrščeni. »Odkritje« iz slovenskega tabora pa je šele 22-letna tekačica Petra Majdič, ki se iz Amerike vrača z 9., 10. in 12. mestom.
Celjani dobro,
Ljubljančanke že izpadle
Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v prvi četrtfinalni tekmi lige prvakov v gosteh (tekma se je igrala v Berlinu) premagali nemški Magdeburg z 31:29 in imajo veliko možnosti, da v soboto doma potrdijo uvrstitev v šesti zaporedni polfinale. Veliko razočaranje pa so kakšnim 2000 navijačem pripravile rokometašice Krima Ete Neutro Roberts. Aktualne evropske prvakinje so doma izgubile proti poljskemu Montexu iz Lublina s 24:27 in se niso uspele uvrstiti v četrtfinale.	D. T.
SELE - TEK ZA DEŽELNI POKAL IN DRUŠTVENO PRVENSTVO DSG
Luka Weiss____________
odlično tekel in zmagal
(•V)
Veseli zmagovalci po napornem tekmovanju: Stefan Schuster,
Luka Weiss in Josef Stroj (z leve)	Foto: Štukelj (3)
T ek za koroški pokal ter po-I kal Košute se je preteklo nedeljo uspešno končal z rekordno udeležbo. Okrog 140 tekmovalcev in tekmovalk iz vse Koroške in pobratene občine Škofja Loka se je borilo za metre in sekunde na odlično pripravljeni in zahtevni progi pod kamnito Košuto.
Na travniku, kjer je bil štart in cilj, so se ob sončnem vremenu
gnetli tekači, spremljevalci, starši in gledalci. Marljivi organizatorji domačega društva DSG Sele s sekcijskim vodjem Maksom Zdoucem na čelu pa so imeli polne roke dela. Tudi za telesni blagor je bilo poskrbeljno.
Mlajši tekmovalci so tekli en krog (4,5 km), starejši pa kar dva, otroci pa so se z vnemo pomerili v teku z ovirami v ciljnem prostoru.
Udeležencem sta spregovorila tudi župan občine Sele Engelbert Wassner in referent za tekanje pri deželni smučarski zvezi Robert Gräber, kateremu je uspelo pridobiti dodatna finančna sredstva v višini milijo-
I -1
Maks Zdouc na izredno selektivni in zahtevni progi
na šilingov, ki bo na razpolago športnim društvom za organiziranje tekmovanj.
Razglasitev rezultatov in podelitev lepih pokalov in nagrad sta opravila predsednik DSG Sele Igor Roblek in sekcij ski vodja Maks Zdouc. Selani pa so osvojili kar dve prvi mesti; v skupini otroci I je zmagala Dunja Zdouc, pri moških II pa Toni Wutte.	M. Š.
ŠPORTNI TERMINI
1.	marec: ■ Boksarski miting, hotel Trigon, ob 19. uri
2.	marec: ■ Dob I-Hot vol-leys, Pliberk, ob 19. uri ■ Šah: ■ WAC Wolfsberg-SŠZ - Zveza Bank, hotel Hecher, Wolfsberg, ob 15. uri ■ SŠK Obir/Železna Kapla-Weitensfeld, Espresso Zuze, ob 15. uri
3.	marec: Sele-Borovnica, društveno prvenstvo DSG Sele v alpskem smučanju, ob 12. uri
6. marec: KOŠ-BBC, Mladinski dom, ob 19.15
REZULTATI:
Otrod I: I. Dunja Zdouc (DSC Sele), 2:23,0; 2. Terula Thaler (ASKÖ Beljak), 2:23,9; 3. Katharina Marko (UNION Podrožca), 2:57,2 Otrod I: 6. Dominik Čertov (DSG Sele), 2:38,9
Otrod II: 9. Mitja Zdouc, 3:46,1; 10. Izidor čertov, 3:48,14. Tadej Čertov, 4:11,0; 15. Lukas Kimeswenger (vsi DSC Sele), 4:52,4 Solarji 1:1. Mathias Stonig (SK Trg), 9:09,9; 2. Lukas Wallner (ASKÖ Beljak), 9:11,7; 3. Julian Wildpaner (HSV Spittal), 9:26,4 Solarji II: 1. Luka Weiss, 13:31,4; 2. Stefan Schuster, 13:41,3; 3. Josef Stroj, 14:13,1 (vsi UNION Podrožca)
Moški, splošna skupina: 3. Egon Wassner (DSC Sele), 38:02,5
Ženske, spošna skupina 1:1. Regina Habe-nicht (Sportunion Celovec), 13:45,2; 2. Zalka Zdouc (DSC Sele), 14:27,4
Moški, splošna skupina 1:1. Martin Stand-mann (UNION Podrožca), 34:00,6; 2. Roland Schablitzky (ASKÖ Beljak), 34:48,1; 3. Toni Lindsberger (Sportunion Celovec), 35:24,9; 5. Maks Zdouc (DSG Sele), 37:143
Moški, splošna skupina II: Toni Wutte (DSC Sele), 35:16,1; 2. Dragutin Buhanec (SK Trg), 35:21,0; 3. Hugo Schretter (HSV Spittal), 37:30,6
Društveno prvenstvo DSC Sele
Otrod I: Dunja Zdouc in Dominik Čertov Otrod II: l. Mitja Zdouc, 2. Izidor čertov, 3.
Tadej Čertov, 4. Lukas Kimeswenger Moški splošno : 1. Egon Wassner; Moški I: Maks Zdouc; Ženske I: 1. Zalka Zdouc; Moški splošno II: Toni Wutte Gostje: 1. Alojz Oblak, 24:22:2; 2. SreCko Pirman, 3. Miroslav Lapanja, 4. Tomaž Kalan, 5. Stane Stanonik (vsi Škofja Loka)
PODEN -DRUŠTVENO PRVENSTVO ŠD ŠENTJANŽ
Najmlajši so navdušili
V soboto je v Podnu potekalo tradicionalno društveno tekmovanje, katerega so se udeleležili skoraj vsi društveniki ŠD.
REZULTATI:
Bambini: I. Anna Malle, 2. Marsija Kampuš, 3. Manja Kampuš, 4. Lisa Žnidar, 5. Rebeka Haberl
Bambini: l. Michael Kuess, 2. Markus Parti, 3. Alexander Hribar
Otrod 1:1. Romina Gasser (1:00,27)
Otroci I: Manuel Malle (45.09), 2. Rene Haberl (54.45), 3. Mišo Kampuš (1:02,72) Otrod II: Lisa Stangl (48.17), 2. Natalija Hart-mann (48.56), 3, Alena Wieser (50.26) Otrod II: David Kraxner (45.34) 2. Christoph Srienc (45.54), 3. Manuel Maierhofer (45.97), 4 Christopher Schawarz (50.86) Solarji I: Patrick Turner (44.51), 2. Marko Boštjan« (45.14), 3. Michael Wrulich (51.77)
šolarke II: I.Vanessa Gasser (40.49), 2. Nicole Kruschitz (41,88)
šolarji II: Patrick Quantschnig (39.42); 2. Marcel Quantschnig (39.53)
Mladina: 1. Mihi Sablatnik (35.94), 2. Christian Köfer (40.19)
Moški splošno: 1. Daniel Užnik (35.35), 2. Martin Gabriel (41.19), 3. Peter Moschitz (41.70), 4. Hans Janscha (49.74)
Ženske splošno: l .Birgit Filipič (41.87), 2. Tatjana Zablatnik (42.22), 3. Karin Kruschitz (42.97), 4. Sandra Hornböck (46.61)
Ženske I: Dominike Žnidar (47.12), 2. Liza
Müller (52.30), 3. Traudi Kraxner (55.52) Ženske II: Josefine Užnikl (1:02.96)
Moški IV: Otto Sablatnik (53.76)
Moški III: Erih Užnik (41.27)
Moški II: 1. Manfred Maierhofer (39.91), 2. Johann Sablatnik (41.68), 3. Ewald Jakobitsch (43.00), 4. Günther Turner (46.34), 5. Herbert Schöffmann (46.68), 6. Josef Parti (48.46)
Moški 1: 1 Dieter Huss (39.81), 2. Günther Kruschitz (47.06)
CELOVEC - HOTEL TRIGON
Pridejo boksarji iz Slovenije
Qrihodnji petek, 1. marca, f bo ob 19. uri v hotelu Trigon v celovškem Šentrupertu srečanje boksarjev novoustanovljenega kluba »E & S« in kluba »Dolomiti« iz Ljubljane.
Na sporedu je osem bojev, višek srečanja pa bo nastop mladega in nadarjenega boksarja Dejana Miličeviča iz
Celovca. V ring pa bo stopil tudi naš večkratni avstrijski prvak Franci Wieser.
Društveniki, s predsednikom Petrom Müllerjem na čelu, so pripravili bogat spored, v pavzah pa bo na pro-garmu zanimiv show program, ki ga bo sooblikoval tudi Marjan Oraže.
M. Š.
ŠAH - TROHOV MEMORIALNI TURNIR
MK Silvo Kovač zmagovalec
v
Q ahovski klub »Kolektor« šahu po švicarskem sistemu. J Idrija je preteklo soboto že Slovensko športno zvezo so za-petič priredil šahovski turnir v stopali Joži Amrusch, Rupert spomin na Antona Troho Reichmann in sekcijski vodja (1914—1997),ki je bil soustano- Ivan Lukan, vitelj šahovskega kluba »Ru- Silvo Kovač, ki tekmuje tudi dar« Idrija, pionir idrijskega za SŠZ, je zmagal z eno točko šaha in dolgoletni predsednik prednosti (6,5) pred Aleksan-kluba.	drom Uršičem (SD Sežana,
Turnirja se je udeležilo kar 5,5). Rupert Reichmann je bil 30 šahistov in šahistk, igrali pa 19., Joži Amrusch 22. in Ivan so sedem krogov v pospešenem Lukan 23.	I. L
Trikratni zmagovalec turnirja Silvo Kovač z Avgustom Vukaničem (z leve)
KOŠARKA
Boj za prvo mesto
Slovenski košarkarji so veliko samo eno točko za vodečim presenečenje v koroški ligi. V ALV (26). prvenstveni tekmi so minulo Juniorji so podlegli Pasut s soboto prepričljivo na tujem 77:88, mladinci so prav tako iz-premagali ALV II s 93:54 in so gubili proti klubu Pasut I s 68:92. trenutno na odličnem drugem Šolarji-WSG Radenthein mestu lestvice s 25 točkami, 55:64, Mini W. Piraten 7:34
ŠAHOVSKI OREH Št. 188	Silvo Kovač
Šoln-Veličkovič / Griže 2001
V nepravilni otvoritvi je mladi Šoln kot beli nadigral nasprotnika, ki je ostal s kraljem sredi šahovnice. Za ceno kmeta je odlično razporedil figure, ki so pripravljene na zaključno
abcdefgh
kombinacijo z napadom na najbolj pomembne črne figure. Kako je Šoln, ki je na potezi, prisilil črnega na predajo, je tokrat naloga reševalcev.
Rešitev šteV. 187
Tematska žrtev dame za matni napad je ena najbolj cenjenih kombinacij v šahu. Tudi v našem primeru se napad pričenja s potezo 1. Dh7:+I! Kh7: 2,Lh6! / Sedaj sledi odpiranje h linije 2.Sg6+ in v igro prihaja še bela trdnjava. 2...Kg8 3.Th8+ Kf7. Ko že izgle-da, da se je črni kralj rešil, sledi nova žrtev 4. Tf8+! Df8: in s potezo 5.d6+ se odpre belopoljni lovec, ki matira črnega kralja!